Tako nizke, da so dosegljive vsemi
jR    ijjjj)      Gorenjska ^ Banka
Banka •> posluhom
OBRESTNE MERE ZA POSOJILA
AVTOHIŠA VRTAČ
Kranl G80D
Delavska 4, Stražišče pri Kranju Audi
lFe*7¥T8-6*0~
WHFAN
Menjalnice GHefremičnine
Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič
ISSN 0352-6666
(MMmJMEHGLAS
Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 23 - CENA 140 SIT (10 HRK)
Izvrstni skakalci in 60 tisoč obiskovalcev so v Planici spet poskrbeli za slovenski športni praznik
Bloudkovi velikanki nov rekord Primožu nov kristalni globus
Za rekordno znamko, 147,5 metra je na nedeljski tekmi "poskrbel" izvrstni Japonec in zmagovalec letošnje zadnje tekme svetovnega pokala Noriaki Kasai, za slovensko slavje pod Poncami pa ima z drugo zaporedno zmago v svetovnem pokalu zasluge 19-letni Moravčan Primož Peterka
Planica, 22. marca -"Moram priznati, da je bila letošnja zmaga v svetovnem pokalu zame težja kot lanska, ko sem dobro skakal vso sezono. Toda uspelo mi je, sedaj sem zadovoljen in že mislim za naprej, na nove zmage seveda. Sedaj
imam v mislih eno.....rad
bi namreč zmagal tudi na
tekmi v Planici. Sicer pa se bodo te dni moje misli ze "preusmerile" na šolo, na maturo, ...zavedam se, da je tudi to pomembno," so bile prve besede, prve misli, ki jih je Primož ponavljal v številnih intervjujih, na tiskovni konferenci: "Najprej pa se seveda moram dobro nas-pati!" je zaključil v "svojem" slogu.
Takšen je pač Primož. Večkrat je že povedal, da raje skače, kot I govori, pa vendar postane zgovoren, ko je beseda o treningih, o pogojih za delo v naši reprezentanci: "Sedaj že nekaj let poslušam o novi skakalnici na Gorenji Savi, obljube o začetku gradnje se vlečejo iz meseca v mesec, na parceli, kjer naj bi že minulo zimo stala nova skakalnica, pa je še vedno gozd. Veliko hodimo od doma, treniramo in tekmujemo v tujini, ta skakalnica pa bi za nas pomenila, da bi vsaj nekaj časa več lahko trenirali doma. To bi meni kot vsem ostalim ogromno pomenilo," pravi Primož in dodaja: "Mislim, da bi pomagalo, če bi se za to zavzel predsednik države, sicer ne vem, če bo kaj!"
• V.S., foto: T.Dokl
STRAN I 9
37. SLOVENSKI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
*vse za polje, vrt, gozd, dom, družino * + prehrana, lovstvo, čebelarstvo + + sejemske cene + + velikonočni nakupi *
KRANJ, 3. - 9. APRIL 1998
NEPREMIČNINE SVET R.E. d.o.o. ENOTA KRANJ
Vsdk PETEK
v Gorenjskem glasu
Radi
POSLOVNI VAL
Z Vami vsak dan
od 05. do 09. in od 15. do 21. ure
Jf^Ugodna prodaja kurilnega olja
PETROL
Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242
Kranj, torek, 24. marca 1998
Šesti Štefanovi dnevi
Dva Zlata Štefanova znaka na Gorenjsko
Osrednja prireditev je drevišnja podelitev Zlatih znakov Jožefa Štefana, ki jih letos dobijo dr. Tomaž Mertelj, dr. Tomaž Prosen (oba Gorenjca) in dr. Matjaž Valant.
Ljubljana, 24. marca - Ob obletnici rojstva slovenskega fizika Jožefa Štefana se ta teden v Ljubljani odvijajo Štefanovi spominski dnevi. Ob tej priložnosti se bo zvrstilo več znanstvenih srečanj, priredili bodo tudi vrsto kulturnih prireditev, drevi ob 19. uri pa bodo na Institutu Jožef Štefan podelili Zlate znake.
Zlati znak Jožefa Štefana institut podeluje za najodmevnejše doktorate, ki so bili v preteklih treh letih podeljeni v Sloveniji na področju naravoslovno-mate-matičnih, tehničnih, medicinskih in biotehniških
ved in so bili s svojimi objavljenimi dosežki in potencialom za prenos znanja v prakso odmevni v mednarodni strokovni javnosti. Dobitniki letošnjih treh nagrad so: dr. Tomaž Mertelj, Jeseničan po rodu, s Fakultete za matematiko in fiziko, ki je nagrajen za doktorsko delo "Vpliv dopiranja na optične fonone v visokotemperaturnih prevodnikih"; dr. Tomaž Prosen iz Cerkelj, prav tako s Fakultete za matematiko in fiziko, za doktorat na temo "Kvantna Poincarejeva preslikava"; in dr. Matjaž Valant z Inštituta Jožef Štefan. • D.Ž.
Glasova preja 1998, tretjič
Vsi naši turizmi
Ob 40-letnici Turističnega društva Lesce -največjega v Sloveniji in Turističnega društva Brezje se sprašujemo, ali so ekološki, romarski in kulturni turizmi lahko razvojna priložnost?
Tretja Glasova preja bo v četrtek, 26. marca, ob 19. uri v avli Osnovne šole F. S. Finžgarja v Lescah.
Gostje bodo
ZLATKO KAVČIČ,
predsednik Turističnega društva Lesce,
mag. pater CIRIL A. BOŽIČ,
gvardijan Frančiškanskega samostana Marije Pomagaj Brezje in
SLAVKO AVSENIK,
svetovna legenda priljubljene polke in valčka.
Z njimi se bo pogovarjal
zgodovinar JOŽE' DEŽMAN.
Rezervacije po telefonu: 064/718-006 064/223-111 TD LESCE GORENJSKI GLAS
Sponzorji: Turistično društvo Lesce, Občina Radovljica, PPC Gorenjski sejem
OBISK NA PLANINI
Skoraj vse, kar imajo veliki
STRAN 6
9770352666001
i*0 SLOVENIJI
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN L UREJA: Jože Koinjek J Torek, 24. marca 1998
SLOVENIJA IN SVET
Jugoslovanski parlamentarci v Ljubljani
Beograd proti kosovski republiki
Ljubljana, 24. marca - Ljubiša Ristić, predsednik zunanjepolitičnega odbora zbora državljanov je v Ljubljani ponovil stališče Beograda: Kosovo lahko dobi avtonomijo, ne pa republike.
V delegaciji slovenskega državnega zbora, ki jo je vodil predsednik odbora za mednarodne odnose Jelko Kacin, ni bilo poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovenskih
Jelko Kacin in Ljubiša Ristič - Foto: T. Doki
krščankih demokratov, v jugoslovanski delegaciji, ki jo je vodil predsednik zunanjepolitičnega odbora skupščine Ljubiša Ristić, pa ni bilo poslancev Radikalne stranke, ki pa pogovore s Slovenijo ne zavrača. Po pogovorih je Jelko Kacin povedal, da bosta obe delegaciji pozvali vladi obeh držav k čimprejšnjemu srečanju predstavnikov obeh vlad ter dogovoru o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Delegaciji sta se obojestransko seznanili z različnimi pogledi na sodelovanje, ki pa je za Slovenijo kot članico Varnostnega sveta zelo pomembno: iz prve roke bi lahko zvedela za stališče Beograda. Ljubiša Ristić je pozval k večji prožnosti pri pogajanjih in dejal, da je vprašanje vzpostavitve diplomatskih odnosov širše. Parlamenta morata storiti vse, da bodo državni organi vložili več ambicij v iskanje rešitev. Probleme je treba na novo opredeliti in poiskati kompromis, ki ne bo v škodo nobeni strani in bo imel zato prihodnost. Kosovo je po Ristićevih besedah
Protest socialdemokratov
Poslanci Socialdemokratske stranke, ki skupaj s poslanci Slovenskih krščanskih demokratov niso sodelovali v delegaciji na pogovorih z delegacijo skupščine Zvezne republike Jugoslavije, so zapisali, da je sprejem delegacije v času, ko demokratični svet obsoja kršenje človekovih pravic na Kosovu in razmišlja o uvedbi gospodarskega embarga zoper ZRJ, škandalozen. Sprejem delegacije iz Beograda škoduje mednarodnemu ugledu Republike Slovenije, so zapisali.
notranja zadeva Jugoslavije. Zaskrbljenost sveta in tudi Slovenije je razumljiva, vendar posredovanje od zunaj ne pride v poštev. Jugoslavija bo reševala kosovski problem v okviru zaščite manjšin, ob tem pa bo še naprej obračunavala s teroristi. Avtonomija je za Beograd sprejemljiva, republika pa ne pride v poštev. • J.Košnjek
GLAS
Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri. Zadošča, če obkrožite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kot nagrado za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberite: ali trimesečno naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali knjige iz založbe Gorenjskega glasa ter reklamni dežnik. Kaj pa za novega naročnika? Novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas brezplačno do izteka naslednjega trimesečja, torej do vključno torka, 30. junija 1998.
Novega naročnika sem pridobil(-a):_
Moj naslov:_
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih možnosti/:
ali: Al Glasov izlet po izbiri v letu 1998 ali v letu 1999, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/naročnino za___trimesečje /998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno
ali: C/ knjigo 'Pod Marijinim varstvom' iz založbe Gorenjskega glasa in Glasov reklamni dežnik
ali: U otroški knjigi 'Abeceda iz Zakajčkove ulice' + 'Kokeršpanjelka Lady pripoveduje' + Glasov reklamni dežnik
Izjava za novega naročnika:
naročam mmm	
za najmanj eno leto	
Ime in priimek:............................	
Naslov*.........................................	
Porini«-	
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.	
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa.
_IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Vroče teme v državnem zboru
Predsedniku vlade grozi ustavna obtožba
Denar za graditev avtocest in ozadje varnostnega sporazuma z Izraelom sta, razen glasovanja o predlogih novih občin, najbolj razgibala poslance državnega zbora. O sporazumu z Izraelom je v četrtek razpravljala tudi vlada.
Ljubljana, 24. marca - Komaj se je končala dolgotrajna in na trenutke burna razprava o določitvi referendumskih območij za nove občine, že so temperaturo dvignile druge teme. Najprej program razvoja in vzdrževanja avtocest za letos. Posebej socialdemokrata Bogomir Špiletič in Ivo Hvalica sta dvomila, ali se denar troši pravilno, zlasti zato, ker je računsko sodišče opozorilo na nekatere nepravilnosti. Motila je zlasti poldruga milijarda tolarjev, namenjena nadzoru nad gradnjo. Najvišji predstavniki Družbe za avtoceste so zagotavljali, da je z gradnjo vse v redu in da računsko sodišče vrši nadzor, vendar so pod težo kritik predstavniki ministrstva za promet in zveze morali posredno priznati, da mora sedanja ekipa sanirati podedovano stanje. Avtocestna razprava je bila prekinjena in se bo nadaljevala jutri.
V državni zbor pa je bila ob imenovanju novega ministra za obrambo že prenesena razprava o tajnem obrambnem sporazumu med Republiko Slovenijo in Izraelom, sklenjenim v času, ko je bil obrambni minister Jelko Kacin. Da na obrambnem ministrstvu obstaja tak papir, je
Miroslav Mozetič in dr. Jože M ožgan. - Foto: G. Šinik
prišlo na dan ob merjenju politične moči pri razreševanju starega obrambnega ministra Tita Turnška. Sporazum, za katerega zlasti opozicija meni, da je protiustaven, saj nihče v tej državi ne more sklepati tajnih sporazumov (to je bila praksa prejšnje države, ko so se pojavljali tajni sporazumi in tajni uradni listi) in je zato treba zoper odgovorne sprejeti ukrepe. V času sklepanja sporazuma je bil obrambni minister Jelko Kacin. Opozicija, zlasti socialdemokrati, napovedujejo možnost ustavne obtožbe predsednika vlade, kar mora izglasovati državni zbor.
O izraelsko - slovenskem varnostnem sporazumu je v četrtek razpravljala vlada. Kot so povedali po seji, je sporazum zgolj tehničnooperativne narave. Upoštevati je treba razmere, ko je na uvoz orožja v Slovenijo še veljal embargo in ko nekatere države, ki so pomoč obljubile, obljub niso držale. Edino Izrael nam je bil pripravljen pomagati. Sporazum je podpisal takratni direktor vojaške varnostno obveščevalne Marjan Mik-
lavčič, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in obrambni minister Jelko Kacin pa zanj, kot sta dejala, nista vedela. Miklavčič je sedaj podsekretar v obrambnem ministrstvu.
V petek so se na "koordinaciji" o tajnem sporazumu z Izraelom na za javnost zaprtern sestanku pogovarjali predsedniki parlamentarnih strank-Sodelujoči so po seji povedali, da je problematika sedaj jas; nejša in razvidnejša, vendar naj bi se ta teden ponovno sešu-Odgovoriti bi morali še na nekatera vprašanja, predvsern kar zadeva odgovornost takratnega obrambnega ministra Jelka Kacina in tudi premiera dr. Janeza Drnovška. Opozicija, zlasti socialdemokrati, »e vedno razmišlja o ustavni obtožbi predsednika vlade, ki pa ima to potezo za nesmiselno m za strel v prazno. Opozicija predvsem ne verjame, da pre' mier in obrambni minister ne bi vedela za sporazum. Skupna želja pa je, da se taki nepotrebni spodrsljaji z mednarodnimi odmevi ne bi več dogajali-• J.Košnjek
Kranjčani materam
Kranj, 24. marca - Jutri, 25. marca, oh 20. uri ho v dvorani Kina Center v Kranju že šesta prireditev Kranjčani materam. Prireditev organizira Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kranj. Dvorana Kina Center je že zasedena, tako da vstopnic ni moč dobiti. Na prireditvi bodo nastopili ansambel tip Top z Jesenic, harmonikar Lenart Ster, orkester Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava iz Ljubljane, vokalna skupina Fantje iz Praprotna in Folklorna skupina Sava. Na prireditvi bo nastopila tudi mati petih otrok.
Zagotovilo Slovenskih železnic
Ukinjanja prog ne bo
Ljubljana, 24. marca - Železniški vozni red postaja ekonomska kategorija, saj država terja od Slovenskih železnic takšen vozni red, ki bo racionalen, obenem pa bo upošteval želje in potrebe uporabnikov. Število potniških vlakov, ki bodo vozili od 24. maja dalje, ko bo začel veljati nov vozni red (velja1 bo eno leto), bo znano konec marca. Do takrat bo trajal0 usklajevanje med Slovenskimi železnicami in uporabnici oziroma občinami. Ukinjeni naj bi bili predvsem vlaki, ki s° zunaj prometnih konic komaj nekaj odstotno zasedeni, združeni pa naj bi bili vlaki, ki vozijo v krajših razmikih. *° bo veljalo zlasti za vlake v primestnem in lokalnem prometa-Predlog novega voznega reda mora potrditi ministrstvo za promet in zveze, Slovenske železnice pa so ga dolžn6 uresničevati, dokler velja. Nobena proga torej ne bo ukinje' na, spremembe bodo le pri številu vlakov. • J.K.
STRANKARSKE NOVICE    STRANKARSKE NOVICE
Demokrati Slovenije
LDS odgovorna za zaplete
Ljubljana, 24. marca - Demokrati Slovenije v izjavi za javnost opozarjajo, da je prav liberalna demokracija Slovenije kot vladna stranka od pomladi leta 1992 dalje z dr. Drnovškom na čelu najbolj odgovorna za zaplete v zvezi z denacionalizacijo. Kot vodilna vladna stranka, ki je imela, razen zadnje leto, ves čas tudi ministra za pravosodje, je kriva za počasno uresničevanje zakona in zato, da se vrača premoženje, ki ne bi smelo vrnjeno, in to v škodo državljanov Slovenije. LDS je po mnenju Demokratov zaradi politikantstva marsikaj "zagrešila" tudi glede najemnikov poslovnih prostorov in
stanovanj, glede vračanja pre-možemja agrarnim skupnostim in tudi s škodljivim "španskim kompromisom" in obremenila prihodnost slovenske države in njenih državljanov.
ZLSD
Kritika proračuna
Ljubljana, 24. marca -
Združena lista socialnih demokratov je kritična do predloga letošnjega proračuna. Dopolnjen predlog je slabši od prvotnega predloga, saj povečuje odhodke proračuna in s tem dodatno obremenjuje gospodarstvo in davkoplačevalce. Proračun ni evropsko in razvojno naravnan. Združena lista za takšen proračun ne bo glasovala, ampak naj ga sprejme vladna koalicija sama. Združena lista bo terjala sklic izredne seje državnega
zbora o gospodarski problematiki, ki je kritična. • J.K.
Socialdemokratska stranka Sindikati v tranziciji
Krajska Gora, 24. marca -
Socialdemokratska mladina je organizirala v Kranjski Gori mednarodni seminar o delavski in sindikalni organiziranosti v Evropi z naslovom Sindikati v tranziciji. V državah Srednje in Vzhodne Evrope, kjer se dogajajo velike spremembe, je sindikalna organiziranost za delavce še večjega pomena kot pa v državah z ustaljenimi razmerami, kjer je raven delavskih pravic že dosežena. V Sloveniji je problem razdrobljenost sindikatov, saj so štiri sindikalne centrale, ki ne uspejo najti skupnega jezika v dialogu z vlado in delodajalci, morda pa tudi zaradi povezanosti enega
sindikata iz bivšega režima z oblastjo. Seminar je uspel.
Slovenska nacionalna stranka Protest Jelinčiča
Ljubljana, 24. marca - Pfe' dsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič obvešča javnost o nedemokratični11 postopkih političnega delovanja Marjana Podobnik3-trenutno predsedujočeg koordinaciji parlamentarni strank. Jelinčič protestira, ke ga je Podobnik najprej p°v3' bil na sejo koordinacije, nat pa je vabilo preklical. Pism^ nega pojasnila kljub zahte Podobnik ni posredova^ Koordinacija parlamentarni strank je koordinacija vse£ ne le privilegiranih. Podobnikov način dela je kršenj pravic, ki jih političnim stra«£ kam zagotavlja Ustava. • J*
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poitednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna ^ Leopoidina Bogataj / Novinarji in uredniki Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavčič^Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka ^e'^jj i
(MMES&IJgra GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS  Zoisova f, Kranj, telefon: 0H/223-iii, tefefax: 064/222-917/rVbl «^15: telefoo:064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; aj*^
ure; vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnin , KRANJ DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaš*6 '
Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaploinik, Danica Zavrl - Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi, Uroš'Špehar (štipendist, dežurni novinar) /'Uktoriranjc: Marjeta Wjj Fotografija: Gorazd Šinik, TinaDokl / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasa o t^.
Gorenjska kandidatura za ZOI 2006
Za Senza confini milijardo dolarjev
Strokovnjaki so ocenili, da bi zimske olimpijske igre 2006 stale milijardo dolarjev, prihodek pa bi bil milijardo 200
milijonov dolarjev.
Kranjska Gora, Jesenice, 23. marca - Slovenija se vključuje v Promocijo za zimske olimpijske igre treh dežel. Skupna družba Consortium in trojni sporazum med državami Avstrija, Italija in Slovenija. V Kranjski Gori alpske tehnične discipline, v Planici skoki, na Jesenicah ženski hokejski turnir, na Pokljuki biatlon.
Promocijski komite za kandidaturo treh dežel za zimske olimpijske igre leta 2000, igre, ki jih v Avstriji imenujejo Ohne grenzen, v Italiji pa Senza confini, deluje od lanskega [naja. V ta komite se je vključila občina Kranjska Gora, ki si je do zdaj najbolj prizadevala za Promocijo Slovenije v okviru treh dežel za kandidaturo za igre brez meja, ideje, ki ima na meji treh dežel že desetletno tradicijo. Že nekdanji župani obmejne občine Jesenice so skupaj s sogovorniki na italijanski in avstrijski strani poudarjali, kako zanimiva bi bila olimpiada na meji treh dežel, ki bi tudi v političnem pomenu dokazala, da v Evropi ni zaprek in ne mej med narodi, dokazovala sožitje in prijateljsko sodelovanje treh dežel.
Promocijski komite ima sedež v olimpijski hiši na meji med Avstrijo in Italijo - na stari cesti Trbiž - Podklošter. V njej Je zaposlenih osem ljudi, pisarne imajo trije generalni sekretarji. Z naše, slovenske strani |e generalni sekretar Vojteh Budinek.
posje za avstrijski in italijanski komite
Vojteh Budinck je predstavil tako občinskemu svetu Kranjska Gora kot na Ministrstvu za Šolstvo in šport dosedanje opravljeno delo. Takole pravi:
"Do zdaj je bil v okviru Promocijskih aktivnosti izdelan dosje za avstrijski olimpijski komite. Na tej osnovi je komika avstrijskega olimpijskega komiteja obiskala in preverila Možnosti vseh treh kandidatov. Avstrijski olimpijski komite je lani decembra izbral Celovec oziroma kandidaturo Treh de-za svojega uradnega kandidata pred Salzburgom in Kitzbuehlom.
. Obenem z avstrijskim je bil lzdelan dosje tudi za italijanski olimpijski komite CONI. Tudi Coni v Italiji je izbiral med tfemi kandidati: Torinom, Ben-etkami z Dolomiti in kandida-turo Treh dežel. CONI je kot svojega kandidata izbral Torino, podprl pa je tudi skupno kandidaturo Treh dežel.
Izdali so tudi biltene, sporoma in se ukvarjali z neštetimi drugimi promocijskimi aktivnostmi.
Koroški promocijski komite v°di dr. Michael Ausservvink-fer, prvi namestnik koroškega oeželnega glavarja, italijanski del vodi Robertu Tanfani, sek-
retar za turizem pri vladi Furla-nije - Julijske krajine, slovenski del pa zastopa občina Kranjska Gora, ki ima v okviru Zavoda za turizem ustanovljen promocijski odbor.
Dosedanje delo sta preko skupne družbe financirali koroška deželna vlada in vlada Furlanije - Julijske krajine -vsaka s po polovico sredtev. Del promocijskih aktivnosti je financirala tudi občina Kranjska Gora."
Trojni meddržavni sporazum
Po terminskem planu, ki ga je poslal Mednarodni olimpijski komite, je prva naloga izdelava dosjeja kandidature, ki zajema osemnajst tem. Ta dosje je treba pripraviti do 1. septembra letos, do tedaj pa mora biti vplačan tudi depozit in oddane vse zahtevane garancije.
Od okrtobra do decembra letos bo posebna evaluacijska komisija mednarodnega olimpijskega komiteja obiskala in pregledala vse kraje in objekte, ki bodo navedeni v dosjeju. Izbor bodo med šestimi kandidati za olimpijske igre leta 2006 bodo opravili na kongresu mednarodnega olimpijskega komiteja, ki bo od 17. do 20. junija leta 1999 v Seulu.
Zato mora Slovenija imenovati slovenski del promocijskega komiteja, zaposliti dva strokovna delavca za sodelovanje in usklajevanje v olimpijski hiši pri izdelavi dosjeja, za vsako od osemnajstih tem določiti odgovorne strokovnjake, pristopiti k na novo ustanovljeni družbi v Celovcu in določiti tri strokovnjake v izvršilni odbor za nadzor financ in imenovati predsednika v skupni promocijski komite, Avstrija pa bo pripravila predlog meddržavne pogodbe.
Slovensko ministrstvo za šolstvo in šport je zato sklicalo sestanek, na katerem so se menili o sodelovanju Slovenije kot sokandidatke zimskih olimpijskih iger 2006. Ministrstvo meni, da bi kot prvi korak morali podpisati trojni sporazum na nivoju držav in na nivoju olimpijskih komitejev.
V tem sporazumu bi načelno postavili temelje skupnim obveznostim in skupnim pravicam na osnovi mednarodnega prava in medsebojnih sporazumov, ki jiih imajo med seboj podpisane Italija, Avstrija in Slovenija. K podpisu naj bi pritegnili tudi Italijo z dodatno klavzulo, da je pač njihov uradni predstavnik
Tromeja med Avstrijo, Italijo in Slovenijo - Tromeja je kraj, kjer se je rodila ideja o olimpiadi treh dežel. Tromeja izžareva simbolično moč središča evropske celine, saj se tu stikajo različni svetovi: romanski, slovanski in germanski. Tromeja simbolizira Evropo prihodnosti, Evropo brez meja, v njej naj bi živel Europaeus sine finibus - Evropejec brez meja..
Torino. Ker se obveznosti dajanja garancij ne bodo mogli izogniti niti na italijanski vladi niti na olimpijskem komiteju CONI, ni razloga, da ne bi mogli podpisati skupnega sporazuma z omenjeno rezervno klavzulo.
Skupno podjetje Consortium
Na osnovi trojnega meddržavnega sporazuma bi nato ustanovili skupno podjetje Consortium, skladno z mednarodnim civilnim in gospodarskim pravom. Najbolje bi bilo, ko bi bil sedež podjetja nekje na meji, zaradi oddaljenosti od vsake države in predvsem zaradi enake oddaljenosti od prizorišč. Partnerji v skupnem podjetju so lahko že ustanovljena podjetja za turizem, ki delujejo tako v Kranjski Gori, Trbižu in v Celovcu. Partnerja Mednarodnemu olimpijskemu komiteju s pooblastilom vseh treh držav in vseh treh olimpijskih komitejev ter vseh treh mest sta avstrijski olimpijski komite in mesto Celovec, oziroma skupno podjetje Consortium. Notranja ureditev odnosov je stvar internega dogovora treh držav oziroma treh mest.
Upravni odbor skupnega podjetja, ki deluje v skupnem interesu treh sosedov sestavljajo po trije predstavniki iz vsake države: predsednik nacionalnega organizacijskega komiteja, sekretar komiteja in župan mesta prireditelja, ki je partner Celovcu in Trbižu. V Consor-tiumu delujejo še drugi strokovnjaki.
Na ministrstvu za šolstvo in šport menijo, da je treba uskla-
diti delovanje med gorenjskimi mesti Kranjsko goro, Jesenicami, Bledom, Kranjem in Ljubljano - med mesti, ki bodp predvidoma nosila največji delež bremena.
Ustanovili naj bi nacionalni organizacijski odbor Slovenije za sodelovanje v Senza confini, ki bi moral biti sestavljen predvsem iz predstavnikov gorenjskih mest in predstavnikov gospodarstva, ki bi v nadaljnjem postopku kandidiranja lahko videli izjemno priložnost za svojo promocijo med kandidacijsko kampanjo trojne kandidature povsod po svetu. Na naši strani bi morali ustanoviti podjetje, ki bi sodelovalo z avstrijskim Consortiumom v smislu joint venture partnertstva.
PAT«ey N«
Največji delež bi imela država
Tako kot naj bi bil sestavljen slovenski nacionalni komite, takšno bi moralo biti sodelovanje posameznih partnerjev v komiteju.
Največji delež bi imela država skupaj z gorenjskimi mesti in sicer do 50 odstotkov. Gospo-darsto bi prispevalo 20 do 30 odstotkov, 10 odstotkov pa bi prispeval olimpijski komite Slovenije. Vsak izmed partnerjev bi imel v projektu svoj interes in korist. Država bi lahko sodelovala skozi več resorjev oziroma ministrstev, vendar se je že izkazalo, da je sodelovanje med posameznimi resorji bolj slabo, zato bi bilo najbolj ustrezno, ko bi projekt vodil en sam ministrski resor ob sodelovanju drugih.
Ljubljana kot najmočnejše mesto in kot organizator hokejskega tekmovanja pri delu mora sodelovati, vendar kot glavno mesto države ne more biti podrejeno glavnemu nosilcu mestu Celovec.
Pri vsem tem pa je jasno, da je bila že v začetku huda ovira prav to, da Gorenjska ni organizirana kot regija - čeprav je zelo verjetno, da bo Slovenija leta 2006 že razdeljena na regije. Slovenija kot organizatorka iger treh dežel ne more sodelovati, saj ni dežela -sodeluje le regije.
Obe občini, ki sta na meji in ki sta tako ali drugače že sodelovali v promocijskih aktivnostih za organizacijo iger Senza confini - Jesenice z idejo pred desetletji, Kranjska Gora pa z resnim sodelovanjem v zadnjih letih in tudi s plačilom nekaterih promocijskih aktivnosti - sta imeli doslej vsaka
zase kar nekaj zamer "nasproti" Ljubljani.
Ženski turnir na Jesenicah?
Kranjski Gori so v zadnjem času nekateri športni funkcionarji očitali, da "dela na lastno pest" in da ni zmožna sama voditi vseh promocijskih aktivnosti. Kranjskogorska občina, ki si je povsod prizadevala, da je sodelovala in celo sama organizirala razne promocijske aktivnosti - ter jih tudi plačala -je javno protestirala proti takšnim razmišljanjem in jih ovrgla kot popolnoma neosnovane. V Kranjski Gori se kot v izrazito turistični občini pač ne morejo načuditi takim mnenjem, saj bi se morali zavedati, da je že sama promocija za kandidaturo izjemna turistična propaganda ne le Kranjske Gore, ampak vse Slovenije. Čeprav tri dežele olimpijskih iger ne bodo dobile, se bo ime Slovenije kot sokandidatke poneslo po svetu. Ne nazadnje: kdo pa naj bo organizator prizorišč olimpijskih iger, če ne Gorenjska, kjer imajo zimski športi najdaljšo tradicijo in kjer delajo športni funkcionarji, ki imajo obilo izkušenj z mednarodnimi tekmovanji?
Jeseniška občina pa je v pripravljenih in uradnih avstrijskih gradivih za olimpiado Senza confini ob pozornem branju odkrila, da naj bi se v Ljubljani obnovila hala Tivoli in zgradila nova - za potrebe olimpiade. Jeseničani so ostro protestirali, kajti prav Jesenice so zibelka slovenskega hokeja in ni, da bi zdaj vse hokejske olimpijske tekme prevzela Ljubljana.
V rubriki Eis Hockev namreč natančno piše, da naj bi nova hala v Ljubljani imela 9 tisoč sedišč, stala naj bi 390 milijonov avstrijskih šilingov, začela naj bi se graditi 1999. leta, zgrajena naj bi bila leta 2002. Sredstva: iz proračuna. Stara hala Tivoli, ki naj bi jo obnavljali po načrtih istega arhitekta, kot bi gradili novo, naj bi se začela obnavljati leta 1999, obnovljena naj bi bila leta 2000, obnova pa naj bi stala 75 milijonov avstrijskih šilingov. Morda bodo Jeseničani dobili ženski hokej, nosilec turnirja v hokeju pa je Ljubljana. Prav tako bodo morda ženski biatlon izvedli na Pokljuki. V gradivih za slovensko stran olimpijskih prizorišč so navedena tudi dela in stroški za predvidena gorenjska prizorišča: za tehnične discipline v Kranjski Gori, za Planico, kjer naj bi uporabljali 90 in 120-metrsko skakalnico. V Planici in v Kranjski Gori bo potrebnih nekaj del, kot so sedeži ob skakalnicah in prostori za medije pa zasneževanje v Kranjski Gori in tako dalje...
Ko so kandidaturo treh dežel predstavljali tudi ob letošnji Planici, smo slišali, da se bo junija 1999 dokončno odločilo, kdo bo dobil zimsko olimpiado leta 2006. Stroški promocije se bodo delili na tri dele, same olimpijske igre stanejo milijardo dolarjev, prihodek milijardo in dvesto milijonov dolarjev -torej olimpijske igre poleg ostalih pomembnih in dolgoročnih turističnih in gospodarskih učinkov prinašajo dobiček.
D.Sedej
GORENJSKA
OD PETKA DO TORKA
AMZS
Iz kranjske baze AMZS so nam sporočili, da so ta konec tedna odpeljali 18 poškodovanih vozil in nudili 3-krat pomoč pri okvarah vozil. Najdlje so se odpeljali v Krško.
GASILCI
Kranjski gasilci so imeli kar precej dela. V Stražišču dvakrat na dan polivajo makadamsko cestišče z vodo. Cestišče bodo polivali do zaključka del. Na Meji so pogasili travniški požar, odhiteli so pomagat na kraj prometne nesreče pri letališču Brnik. Na'Planini se je v višjem nadstropju razbilo okno in je steklo poškodovalo osebni avto, gasilci so vse počistiti. Iz policije so dobili obvestilo, da je potrebno na Janeza Puharja odpirati vrata. V stanovanju je bil kršen mir, navzoči so bili gasilci, policisti in reševalci. Vrat ni bilo treba odpirati, saj so se stanovalci sporazumno razšli. V Zgornjih Bitnjab so pogasili dimniški požar in dimnik tudi očistili. Jeseniški gasilci so najprej tehnično intervenirali v Jeklarni 2, kjer so zahtevali meritev plina, drugič pa so ob prometni nesreči očistili cestišče zaradi razlitja goriva. Prejeli so lažni alarm, da gori v Domu Franceta Berglja. Na C. Viktorja Svetina 18 je prišlo do dimniškega požara, ki je nastal zaradi nevzdrževania. V Acroniju so Črpali vodo. Kar 13-krat pa so imeli gasilsko stražo, in sicer v dvorani PodmeŽakljo in v gledališču Tone Čufar. Nudili pa so tudi prevoz poškodovanega delavca. Ostali gorenjski gasilci pa niso imeli intervencij.
GORENJSKI NOVOROJENČKI
V Kranju se je rodilo 6 dečkov in kar 10 deklic. Obe teži sta prevzeli deklici. Najtežji se je kazalec na tehtnici ustavil pri 4.250 gramih, najlažji pa pri 2.420 gramih. Na Jesenicah pa so se rodili 4 dečki. Najtežji je imel 3.800 gramov, najlažji pa 3.220 gramov.
URGENCA
V jeseniški bolnišnici so ta konec tedna imeli na kirurgiji 145 nujnih primerov, na internem oddelku je bilo 49 pacientov, na pediatričnem oddelku so pomagali 13 malim bolnikom, na gincko-loško-porodniškem oddelku pa so poleg 4 porodnicam pomagali še 13 pacientkam.
KJE LAHKO SMUČAMO?
Kravi t: do 80 cm pomrzn-jenega snega, proge so urejene; Vogel: do 30 cm snega, vse naprave obratujejo; Vogel: do 45 cm snega, razen Sije obratujejo vse naprave; Velika planina: do 25 cm novozapadlega snega, žičniške naprave ne obratujejo; Zelenica: do 85 cm pomrznjenega, steptanega snega, naprave obratujejo od 9. do 16. ure; Cerkno: do 40 cm umetnega snega, naprave obratujejo Brdo -leva proga. Grič in Dolina; Zatrnik: do 15 cm novega snega, naprave ne obratujejo. Smučišči Kranjska Gora in Kobla ne obratujeta več.
1	/POHIŠTVO, bela tehnika, ^ORTOPEDSKE VZMETNICE
	SRSI TEL: 064/403-871
TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81	
Pri Kobalu na Nemškem Rovtu Pod ometom freska z letnico 1777
Nemški Rovt - Pri Kobalu na Nemškem Rovtu bi letos na stari hiši radi obnovili fasado. Ferdinand se je že zgodaj lotil dela, zima brez snega mu je to omogočala. Ko je s stene, obrnjene proti cesti, odstranjeval omet, se mu je prikazala freska (poslikava), na kateri so motivi Marije z detetom, Jezus na križu in sv. Florjan ter letnica 1777. Ker bi lastnik fasado rad obnovil še pred spomladanskimi deli na kmetiji, je občina zaprosila Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj za ogled freske, strokovno mnenje in za smernice nadaljnje obnove hiše. Kobalovi bi fresko radi ohranili, sami za to nimajo denarja, pričakujejo pa strokovno in finančno pomoč pristojnih ustanov. • C.Z.
Seja občinskega sveta Kranjska Gora
Kranjska Gora, 23. marca - V sredo, 25. marca, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo med drugim obravnavali prostorske dokumente v občini ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Log. Obravnavali bodo odlok o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske površine ter stroškov Komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, ceno nezazidanih stavbnih zemljišč v občini ter poslovno poročilo javnega podjetja Komunala Kranjska Gora za lani. Razpravljali bodo tudi o poročilih odborov pri občinskem svetu ter se seznanili s poročilom o delu in varnostnih razmerah na območju Postaje mejne policije Kranjska Gora za lani. • O.S.
Seja občinskega sveta Jesenice
Jesenice, 23. marca - V Četrtek, 26. marca, bo redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri se bo predstavilo stanovanjsko podjetje Dominvest Jesenice. Svetniki bodo obravnavali še predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za letos po hitrem postopku, predlog odloka o povprečni gradbeni ceni konstne stanovanjske površine m stroških komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, predlog odloka o nameščanju reklamnih tabel ter predlog sprememb prostorskih sestavin družbenega plana občine. Nadaljevali bodo tudi s prvo obravnavo predloga odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Smokuč ter sprejeli tudi program dela občinskega sveta za letos. • D.S.
Jutri zaseda občinski svet Šenčur
Šenčur, 24. marca - Senčurski svetniki se bodo na jutrišnji seji lotili predloga občinskega proračuna za letos, hkrati pa naj bi sprejeli tudi odlok o zaključnem računu za minulo leto in premoženjsko bilanco občine ter krajevnih in vaških skupnosti za leto 1997. Za leto 1998 bo imela občina na voljo 545 milijonov tolarjev proračunskega denarja: kako ga bodo delili, pa bo dokončno znano po jutrišnjem zasedanju. Na dnevnem redu so tudi občinske upravne takse, pa odlok o gospodarjenju z javnimi vodovodi, razpravljali pa bodo tudi o predvideni gradnji poslovno-stanovanjskega objekta. • D.Ž,
Komunalni in drugi odioki
Vodice, 23. marca - Danes se bo na redni seji sestal občinski svet občine Vodice. Na dnevnem redu so predvsem nekateri tako imenovani komunalni odloki. Med drugim bodo obravnavali preskrbo s pitno vodo, odlok o komunalnih odpadkih, o komunalno redarstveni službi. Čiščenju in odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju občine Vodice in določitvi pomožnih objektov v občini Vodice. Župan bo seznanil člane občinskega sveta o dosedanjih pripravah za delitveno bilanco. Razpravljali pa bodo tudi o predlogu o ustanovitvi pokrajine. • A. Ž.
Kulturni praznik v bohinjski občini
AEK MAJA
SALON POHIŠTVA
KRANJ, PREDOSUE 34 TEL:241-031
Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
'KONKURENČNE CENE ' 'BREZPLAČNA DOSTAVA 'MONTAŽA
KREDITI T+0
Veliko izbira pohištva za kompletno opremo vašega doma
i.
UGODNO
T Večino pohištva imamo v zalogi
V zgornji dolini spet ubrano zvonjenje
V četrtek bodo pri cerkvi sv. Pavla v Stari Fužini blagoslovili novi zvon, v soboto pa v Bohinjski Bistrici predstavili pesniško zbirko Plešem cesto avtorice Marije Mencinger.
Bohinjska Bistrica - V bohinjski občini praznujejo 26. marca, ob obletnici rojstva rojaka, pripovednika in satirika Janeza Mencingerja, občinski kulturni praznik.
Letošnje praznovanje bosta zaznamovala predvsem dva dogodka. V četrtek ob 16. uri bo pri cerkvi sv. Pavla v Stari Fužini slovesnost, na kateri bo škof Alojz Uran blagoslovil novi zvon. Po blagoslovitvi bodo zvon potegnili v zvonik, kjer bo nadomestili tistega, ki je lansko jesen počil in odtlej dalje kvaril harmonijo ubranega zvonjenja v Zgornji bohinjski dolini. Botra zvona bosta bohinjski župan Franc Kramar in Štefka Urh, po domače Mekvavova iz Stare Fužine, ki je med vsemi krajani
prispevala največ. Krajevna skupnost, ki je vodila "akcijo za zvon", je zbrala nekaj več kot 1,9 milijona tolarjev. Občina je prispevala 750 tisoč tolarjev, z nabirko od hiše do hiše so zbrali 799 tisočakov, ostalo pa so primaknili Župnijski urad Srednja vas, krajevna skupnost Stara Fužina, agrarna skupnost Stara Fužina - Studor, Cestno podjetje Kranj, Triglavski narodni park, Turistična zadruga Bohinj, Komunala Radovljica in Športno društvo Stara Fužina, Gradbeno podjetje Bohinj pa je zvon in opremo brezplačno pripeljalo iz Žalca.
Vlitje novega zvona, oprema za vse tri zvonove, naprave za električno zvonjenje in obroba zvonika bodo predvido-
ma stali nekaj več kot poldrugi milijon tolarjev, morebitni presežek zbranega denarja pa bodo namenili za najnujnejša vzdrževalna dela pri cerkvi.
Če bo v četrtek v Stari Fužin' odmevala "pesem zvonov", bodo v soboto zvečer (z začetkom ob 20. uri)v kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici odmevale pesmi, ki jih Je v pesniško zbirko Plešem cesto strnila domačinka Marija Mencinger. V režiji Darka Čudna jih bo predstavilo Gledališče Bohinjska Bistrica. V kulturnem domu bo ob tej priložnosti tudi razstava grafik Črta Freliha. Vstopnine ne bo, bodo pa prostovoljni prispevki, ki jin bodo namenili za pomoč socialno šibkim družinam. • C. Zaplotnik
Tržič, 20. marca - Obravnava načrta Komunalnega podjetja Tržič za razvoj in obnovo vodovodov, kanalizacije in drugih objektov je sprožila dvome o pravilnosti upravljanja s premoženjem in prakso, da prispeva za izgradnjo objektov le del prebivalstva. Občinski svet je opozoril tudi na nujnost izgradnje novega vodnega zajetja v Podljubelju.
Načrti za razvoj tržiškega vodovoda so razkrili slabosti iz preteklosti
Kar gradijo skupaj, mora ostati občinsko
Občinske svetnike je presenetila pogodba med občino Tržič in KS Senično o prenosu vodovoda.
dokazoval nasprotno in očital Lomljanom izogibanje dogovorjeni obveznosti za plačevanje vodarine.
Podljubeljčane skrbi drugačen problem, je opozoril Janez Ahačič. Vodovod so zgradili s samoprispevkom, nanj pa se je priključil javni vodovod. Znan je problem ogroženosti zajetja Črni gozd, nič pa ni več slišati 0 izgradnji novega zajetja Smolekar. Po zagotovilih Janeza Perka naj bi se vodstvo komunalnega pod' jetja že prihodnji teden skušalo dogovoriti z lastniki zemljišč o soglasjih za ta objekt. Občinski svetniki so predlagali, naj to naložbo zajamejo tudi v finančni načrt, podjetje in občinska uprava pa naj izdelata enotne kriterije za financiranje izgradnje vodovodov v obČi-:ni.
S. Saje
Za obnovo vodovodov namerava Komunalno podjetje Tržič letos nameniti 11,4 milijona tolarjev. Uresničitev razvojnega programa jih bo stala 64,4 milijona tolarjev. Več kot polovico denarja bodo porabili za obnovo kanalizacijskega kolektorja na Koroški cesti v Tržiču in sočasno prenovo dela mestne infrastrukture. Kot je občinske svetnike seznanil Janez Perko iz komunalnega podjetja, bodo spomladi naredili dodatne vrtine pri Brezjah, kar bi ob zadostnih količinah vode omogočilo oskrbo Brda. Razpravo so najprej spodbudili načrti komunalnega podjetja za iz-
gradnjo centralne čistilne naprave Brezovo. Spraševali so se o primernosti lokacije in predvsem o tem, kako daleč je uresničitev načrta. Izvedeli so, da je idejni projekt izpred šestih let zastarel, zato morajo izdelati novega. To naj bi storili letos, prihodnje leto pa bi se lahko potegovali za pridobitev državnega denarja. Kot je ugotovil Janez Perko, bodo morali zgraditi ob centralni čistilni napravi tudi več manjših naprav.
Od načrtov za prihodnost je razpravo preusmerila v preteklost informacija o dokumentu iz leta 1996, ko je vodstvo občine podpisalo pogodbo s KS Senično o
prenosu tamkajšnjega vodovodnega sistema v upravljanje vodni zadrugi po njeni ustanovitvi. Predsednik Peter Smuk je ugotovil, da občinski svet ni sklepal o tem. Obenem je kritično ocenil ravnanje občinskega vodstva pri upravljanju s premoženjem občine. Menil je, da ni moč dajati drugim, kar je bilo zgrajeno s skupnim denarjem. Poudaril je tudi nujnost, da vsak lastnik vodovoda skrbi tako za napajanje kot za odvajanje vod. Da je precej nereda tudi pri plačevanju vode oziroma prispevka za razvoj, je pokazala razprava o lomskem vodovodu. Vinko Perne je sicer trdil, da njihova vodna zadruga dobro deluje že izpred druge svetovne vojne in da so v zadnjih desetletjih izpeljali večino investicij z lastnim denarjem. Rajko Premrl jč
Z občnega zbora Kinološkega društva Tržič
Reševalci so za zgled drugim članom
Tržič, 23. marca - Lani so tržiški kinologi postorili marsikaj, vseeno pa je predsednik Edi Perko izkoristil vsakoletno srečanje tudi za opozarjanje na slabosti. Kot je ocenil, so potrebne spremembe predvsem na področju strokovnega dela, kjer je za zgled drugim članom lahko enota reševalnih psov.
V letu 1997 so vodenje društva prevzeli novi organi, a s tem vseeno ni bilo težav. Društvo, ki deluje 22 let, ima več kot sto članov, med katerimi je večina iz tržiške občine. Lanska posebnost je bila, da so se začeli povezovati z drugimi gorenjskimi kinologi. Medtem ko je bilo delo uspešno pri reševalcih, je zamrla dejavnost tekmovalcev, nazadovalo pa je tudi nadaljevalno šolanje. Prav zato bodo potrebne spremembe na strokovnem področju, je ocenil predsednik KD Tržič Edi Perko.
Strokovna komisija je bila dejavna zlasti pri osnovnem šolanju, je ugotovil Tomaž Meglic. Po osnovnem tečaju je od 14 kandidatov opravilo izpit 11 voditeljev psov, 2 od treh udeležencev sta končala nadaljevalni tečaj, jesensko malo šolo pa je obiskalo 6 tečajnikov. Razen tega so sodelovali na razstavah in vzrejnih pregledih. Po podatkih referenta Jožeta Vestra so
imeli v osmih leglih 38 mladičev; vzreja se je sicer prepolovila, a je napredovala kakovost. Tudi 9 Članov reševalne enote ni poznalo počitka, je povedal Miran Tišler. Opravili so 12 izpitov različnih stopenj, dva člana sta imela lepe uvrstitve na svetovnem prvenstvu reševalnih psov, razen na treningih, zimskem in letnem taboru pa so sodelovali z republiško reševalno enoto in gorenjskimi društvi ter pomagali pri iskanju pogrešanih oseb. Zal morajo za pomoč drugim žrtvovati svoj dopust. Kot je potrdila razprava, bo to težavo treba razrešiti na državni ravni, Andrej Žitnik pa je predlagal dogovor za sodelovanje reševalne enote v civilni zaščiti občine Tržič. Na zboru so slišali še pregled opravljenega dela na vadišču v Ročevnici, o čemer je poročal Iztok Ovsenek. Sprejeli so tudi načrt letošnjega dela in nov statut društva.
S. Saje
Proračun, stanovanjski program, odpadki...
Radovljica - Občinski svet se bo jutri, v sredo, sestal na tretji letošnji seji. Dnevni red je obsežen in tudi gradivo zajetno kot le malokdaj. V osrednjih točkah bo obravnaval zaključni račun proračuna za lani, predlog letošnjega proračuna ter izjemne posege na prvo in drug0 območje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Na -dnevnem redu so tudi predlog letošnjega stanovanjskega programa občine, poročila o poslovanju Komunale Radovljici' ALC Lesce - Bled, Linhartove dvorane Radovljica) Muzejev radovljiške občine in Klimatskega zdravilišč*1 Toue Čufar Dvorska vas, poročilo o ločenem zbiranju odpadkov in poročilo o varnostnih razmerah ter delu m načrtih radovljiške policijske postaje. Svet bo sklepaltu o prodaji osnovnih sredstev občine. • C.Z.
Koliko denarja za direkcijo
Bled - Blejski občinski svet je na zadnji seji spreje* osnutek letošnjega proračuna občine, ki predvideva z* dobro milijardo tolarjev prihodkov in odhodkov. Svetniki so največ razpravljali o tem, koliko denarja naj bi '* proračuna dobila novoustanovljena Direkcija za turi/ein> ki je za zdaj še v 100-odstotni lasti občine, v prihodnosj! pa naj bi v njej (manjšinski) delež in vpliv dobilo tud turistično gospodarstvo. Po županovem predlogu naj b. direkcija dobila iz proračuna 74 milijonov tolarjev, °» tega 24,5 milijona za delovno skupnost, 15 milijonov pnreditve, 12,5 milijona za krajevno propagando, dev^ milijonov za informacijsko službo, Šest milijonov z skupne nastope v okviru turistične regije Julijske Alp^' ostalo pa za stike z mediji, kartico gost Bleda in ? krajevne turistične programe. Odbor za proračun \ finance ter gospodarjenje z občinskim premoženjem J predlagal, da bi direkcija dobila za 24 milijonov tolarje manjši znesek, razliko pa naj bi pokrili uporabniki njem storitev. Direktor direkcije in občinski svetnik Matja*;
Završnik je povedal, da je direkcija že lani več
kot
tretjino sredstev pridobila od turističnega gospodarstva tfl da bo najmanj toliko tudi letos. • C.Z.
V aprilu referendum za občinski samoprispevek?
Za šolo in telovadnico 500 milijonov
Preddvorska šola potrebuje vsaj ducat učilnic več in večjo telovadnico. Izgradnja bo terjala skoraj 500 milijonov tolarjev.
Preddvor, 24. marca - Načrti v zvezi z gradnjo šolo so v zadnjih tednih ena glavnih tem, s katero se v Preddvoru ubadajo občinski možje na eni strani in kolektiv šole na drugi. Naložba v Prizidek ter športno dvorano, ki bi razen šoli služila širši športni dejavnosti) pa je velik zalogaj, vreden okroglih 500 milijonov. Kje jih dobiti? Še najbolj ^alna možnost je samoprispevek, pravi župan občine Preddvor Miran Zadnikar. Afi bodo enakega mnenja tudi občani, se ni znano, vsekakor pa jih o tem nameravajo vprašati na referendumu, ki bo aprila.
Po merilih Ministrstva za šolstvo in šport preddvorska šola potrebuje še 12 učilnic in nekoliko večjo telovadnico, če hočejo v prihodnjih letih odpraviti pouk v dveh izmenah (za nižjo stopnjo), več Prostora pa bodo potrebovali tudi zaradi
uvedbe devetletne osnovne šole. Doslej so prostorsko stisko reševali s pregraje-vanjem prostorov (avle) in gostovanjem treh oddelkov v sosednjem vrtcu. Po projektih, ki so si jih že ogledali občinski možje in šolniki, naj bi sedanjo šolo adaptirali tako, da bi ji na južni strani dozidali prizidek (v njem bi bili ločeno od višje stopnje učenci nižjih štirih razredov), pod njim hkrati rešili še vprašanje pokritih parkirišč, na zahodni strani pa zgradili nadomestno telovadnico. Slednjo naj bi poleg šole uporabljali tudi drugi športniki, v Preddvoru namreč pričakujejo, da bodo ta športni objekt lahko tržili. Za šolo potrebujejo okoli 200, za telovadnico pa okoli 300 milijonov tolarjev. Največ denarja bo morala kajpada zbrati občina sama, kar 43 odstotkov, 38 odstotkov pričakujejo od države (manj kot polovico vse
investicije zato, ker bo športna dvorana nadstandardna in mora razliko pokriti občina sama), nekaj več kot desetino Gradbinec, nekaj manj kot desetino pa sponzorji, ki bodo pripravljeni vložiti v športni objekt.
Zagotoviti zgolj slabo polovico potrebnega zneska za majhno občino, kot je preddvorska, ne bo šala. Zadolži se lahko samo za desetino občinskega proračuna, s čimer ne bi mogla investirati. To je tudi razlog, zakaj razmišljajo o samoprispevku. Kot je povedal župan Miran Zadnikar, bi potreben denar lahko zbrali v petih letih, če bi neto plače preddvorskih občanov obremenili s samoprispevkom od enega do 1,2 odstotka. Zupan tudi poudarja, da se samoprispevek upošteva pri olajšavah za dohodnino.
D.Z.ŽIebir
ZRCALCE, ZRCALCE
Tudi lovci iz Kokre želijo lastna lovišča
Preddvor, 24. marca - Na zadnji seji preddvorskcga občinskega sveta je bila beseda tudi o lovstvu. Najlepše lovske revirje v tem koncu (Storžič, Zaplata, Kokra) ima v iČini pa bi radi, da preidejo v pristojnost upina podpisnikov iz Kokre pooblastila > tem vprašanju usklajeno z ostalimi
lasti država, dom °t>čm. Tako je si župana, naj se
°hčinami začne dogovarjati z državo. Od sosednih občin so se za zdaj vprašanja lovnih območij lotili v Cerkljah, kjer so si ga s sklepom občinskega sveta kar sami določili tem poželi nezadovoljstvo sedanjega gospodarja
Zavoda Kozorog ter kmetijskega ministrstva.
• D.Z.
jo prostor za obrtno cono
Preddvor, 24. marca - V občini Preddvor so se lotili revizije prostorskih dok umentov, saj bi radi napravili red v ravnanju s prostorom. Ob tem razmišljajo tudi o možnosti gradnje obrtne cone, saj domaČi obrtniki pogrešajo prostor, kjer bi razvijali svojo dejavnost. Kje naj bi se razvila obrtna c°na. še ni določeno, ena od možnosti je tudi v okolici kjer bi bila za to turistično in e najmanj moteča.
kompleksa Jeloi anovanjsko nas
Kanalizacija in
Preddvor, 24, marca - Kdaj bodo vasi v občini Preddvor slednjič imele ure je krnalu, obetajo ob kanalizacijo v tej vž °°do načrte razam
acijo? V Bašlju bo to že prav
so tudi proje . da jih bodo 1 'judem
nozje, saj so načrti za fekalno :aključni razi. V prihodnjih dneh :dstavili krajanom. Pri koncu pa kozi Srednjo Belo. Pričakujejo, dveh tednih že lahko pokazali
D.Z.
Kako olajšati sti
Preddvor, 24. marca socialno delo Piran in
o po izgubi partnerja
- Konec tedna sta Center za D.E. Svetovalnica za družino, supervizija in izobraževanje iz Kranja v Preddvoru Priredila dvodnevni seminar o možnostih razvoja in dosedanjih izkušnjah skupinskega dela z ljudmi, ki °stajajo sami. Po izgubi partnerja, pa naj gre za razvezo, razpad izvenzakonske skupnosti ali smrt partnerja, ljudje ooživljaj0 vsakovrstne stiske. Osamljeni so in težko navezujejo stike z ljudmi, zato jim je dobrodošla pomoč v skupinah za samopomoč. Prve tovrstne skupine so rastale pred več kot desetletjem v Kranju, bogato prakso
*• njimi imajo ti ?acenjajo tudi dr m drugi strokovi seminarju v Pre< Ji> da bodo sa. delom. Več o f Prihodnjih Časof
Sprejem za
. Naklo, 24. ma
Jutri, 25. mare; Prostorih znane deskarko, ki je [ezultatov na m« !udi člani komi: Naklo in Turisti
Piranu,, sedaj pa s tovrstno prakso Sloveniji. Socialni delavci, psihologi ci delajo z ljudmi, so na izkustvenem i prisluhnili kolegom z več izkušnja-je začelo s tovrstnim terapevtskim skupin za samopomoč pa v enem • D.Ž.
Šno športnico
.upan občine Naklo, Ivan Štular, bo $, ob 10. uri sprejel v občinskih rtnico Polono Zupan. Srečanja z nuli sezoni dosegla vrsto izjemnih idnih tekmovanjih, se bodo udeležili šport pri občinskem svetu občine društva Naklo. • S. Saje
unicef
OTROKOV PRI JATEU
oh* &x Spoštovani, UDvesčamo vas, da smo se z dne 15.3.1998 preselili v nove delovne prostore. Naš novi naslov je: Slovenski odbor za UNICEF Pavšičeva 4,1000 LJUBLJANA Tel.: 061/556-366 TeL in fax: 061/159-31-43
S seje občinskega sveta Škof j a Loka
Škofjeloški pasijon bodo ponovno uprizorili
Občinski svet je sprejel predlog, da naj bi stekle priprave na ponovno uprizoritev najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku, ki naj bi bda ze prihodnje leto.
Škofja Loka, 23. marca - Čeprav je bila v gradivu in ustni obrazložitvi predstavljena svet-
nikom škofjeloškega občinskega sveta le režijska zamisel o ponovni uprizoritvi Škofjeloškega pasijona, mnogi pa so menili, da je to izredno zahteven projekt, so se svetniki v četrtek skoraj soglasno odločili, da prižgo zeleno luč za priprave. V razpravi so ugotovili, da je poslanstvo večplastno, prva ocena stroškov pa se približuje 20 milijonom tolarjev. Sodelovati bi morala tudi država.
Po kar nekaj letih oklevanja in celo zamrtja ideje o ponovni uprizoritvi Škofjeloškega pasijona - o tem je sklepal že leta 1992 nekdanji izvršni svet nekdanje občine Škofja Loka, se je na četrtkovi seji to zopet znašlo na dnevnem redu, skupaj s predstavitvijo režiserskega koncepta. Izvedeli smo tudi zakaj: na razpis za ponovno uprizoritev pasijona sta se v letu 1992 javili dve skupini -domača, ki je ocenila, da je mogoče to oživiti s približno 20 milijoni tolarjev, in ljubljanska, ki je projekt ocenila na približno 50 milijonov tolarjev. Ko so priprave poverili domači skupini, so začele prihajati vedno nove, višje ocene, dokler od tega niso odstopili.
Tokrat so se naloge na občini (v upravnih organih z županom na čelu) lotili drugače: poiskali so mladega režiserja, ki naj bi se ponovne uprizoritve lotil podobno, kot so to izvajali nekoč - s prebivalci Škofje Loke in njene okolice. Na seji občinskega sveta je tako s predstavitvijo zamisli nastopil mladi slavist, etnolog in režiser Marjan Mlakar, ki je svoje sposobnosti (po mnenju nekaterih svetnikov) dokazal z lansko režijo Krekove igre na prostem v Selcih. Pri tem je poudaril, da predlaga folkloristično rekonstrukcijo v čimbolj avtentični obliki, k izvedbi pa naj bi povabil kulturna društva in zbore iz Škofje Loke in širše okolice. Pasijon naj bi izvedli na skoraj povsem isti poti, kot se je ta spokorniška procesija odvijala v letih od 1721 do 1728, ko je bil pod peresom patra Romualda Marušiča tudi zapisan, stara Škofja Loka pa bi bila pri tem
imenitna kulisa. Ker naj bi se procesija odvijala zvečer, naj bi na več mestih bila "doga-jališča" za posamezne slike -tam bi postavili prehodne odre, ustrezno osvetlitev in ozvočenje, sicer pa bi kot nekoč bili v procesiji tudi prenosni odri in odri na vozovih. Besedilo naj bi bilo čim bolj avtentično v stari škofje-loščini (prevladuje poljanščina s primesmi primorščine), da bi gledalci lažje razumeli, pa naj bi izdali tudi pisno razlago številnih germanizmov in besedila pesmi. Še najzahtevnejša naj bi bila izdelava ustreznih kostumov, saj obstajajo opisi le nekaterih, za pristnejše vzdušje pa naj bi v zvonike namestili raglje (ki so nekoč naznanjale obrede), obiskovalcem pa bi postregli tudi znano škofjeloško postno jed iz repinih olupkov - smoj-ko. Razprava svetnikov, ki so vsi po vrsti zamisel o ponovni uprizoritvi Škofjeloškega pasijona podpirali, se je vrtela predvsem okoli značaja in poslanstva prireditve, ki naj bi na veliki petek postala v Skorji Loki tradicionalna. Ali gre za kulturno prireditev, za turistično-promocijsko prireditev (celo spektakel?) ali za oživljanje verskega običaja. Izražena mnenja so pokazala, da naj bi bila rekonstrukcija Pasijona vse to in da naj bi gledalcem prepustili, na kakšen način naj bi to spremljali in sprejemali. Od župana in občinske uprave so zahtevali projektni plan in podrobnejše finančno vrednotenje in ga zadolžili, da se na Ministrstvu za kulturo dogovori za sodelovanje države. • Š. Žargi
Carska oblast v Tržiču
Na nedavnem zasedanju tržiškega občinskega sveta so med drugim spremenili poslovnik občinskega sveta, v katerem je * dobil uredniški odbor občinskega glasila "Tržičan" enakovreden položaj kot drugi odbori občinskega sveta. Njegovi člani so sicer že doslej dobivali sejnine v enaki višini kot člani drugih odborov in komisij, a so ugotovili, da je potrebna formalna ureditev njihovega statusa. Odgovorni urednik Vita JPrimožič je spremembo komentiral z retoričnim vprašanjem: "Kaj to pomaga, če občinska uprava ne plača računov za izdajo dosedanjih številk niti sedaj, ko je v pripravi ie peta številka?" In je tudi sam odgovoril: "Tisti, ki noče plačati, je CAR RUPARl" Z drugimi besedami je najbrž hotel povedati: ''če glasilo ne bo več izhajalo, tudi sej uredniškega odbora in sejnin ne bo več."
predlogov
sovečanega davka na premoŽenje, pa so v četrtek pod težo lastnih zahtev za povečanje občinskega proračuna ravnali
Stavbna zemljišča bodo precej dražja
Škofja Loka, 23. marca - Čeprav škofjeloški svetniki niso posebej naklonjeni dodatnim obdavčitvam oz. obremenjevanju gospodarstva in prebivalstva, kar so dokazali že nekajkrat z zavrnitvijo predlogov odlokov o uvedbah raznih taks po\ last
povsem drugače. Ko so odločali o novi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v letu 1998 so sprejeli županov predlog, da se vrednost točke ne poveča le za rast cen (v gradbeništvu), pač pa tudi še dodatno za 52. odstotka. Skupno povečanje tega glavnega "občinskega davka" bo torej za 17,1 odstotka, kar naj bi povečalo prihodek v občinski proračun za 15,5 milijona tolarjev. ♦ S. Ž.
Zaprli bodo cesto v Poljansko dolino
Škofja Loka, 23. marca - Na četrtkovi seji občinskega sveta v Škofji Loki so svetnikom razdelili tudi obvestilo Kluba ljubiteljev Lontrga (Spodnjega trga v Škofji Loki) o tem, da bodo 22. aprila med 15. in 15. uro in 30 minut protestno zaprU regionalno cesto R 319 pri mostu čez Selščico pri tovarni Šešir in Poljansko cesto. Namen zapore je opozoriti širšo javnost na neurejen in pregost promet ter s tem pogojene nevzdržne življenjske razmere v tem delu Škofja Loke. Na obvestilo, ki je bilo na seji občinskega svela pod točko razno tudi prebrano, s strani svetnikov ali občinskih funkcionarjev ni bilo komentarja.
Škofjeloški proračun sprejet
Skot j a Loka, 23. marca - Osrednja točka zadnje četrtkove seje občinskega sveta Občine Škofja Loka je bilo drugo branje letošnjega občinskega proračuna, ki naj bi dosegel vrednost ene milijarde in 662 milijonov tolarjev ali za 22 odstotkov več kot lani. Na razpravo o proračunu, ki je trajala skoraj dve uri, so se najbolje pripravili v SDS, saj so vložili kar Štiri amandmaje (o zmanjšanju rezerv, pristojnosti župana pri razpolaganju, o prerazporeditvi sredstev med postavkami), nekaj pripomb pa so imeli tudi svetniki drugih strank. Po razpravi in dveh prekinitvah zaradi usklajevanj, je župan predlagal kompromisni predlog, s katerim so delno ugodili predlaganim popravkom, zanimiva pa je bila tudi pripomba SDS, naj se poskuša rešiti vprašanje dežurne ambulante Zdravstvenega doma v obstoječih prostorih, brez prizidka.
Zlati znak CZ
OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE Krvavška cesta 4, Cerklje
RAZPISUJE PROSTA MESTA ZA SPREJEM OTROK V VRTCE CERKLJE IN ZALOG ZA ŠOLSKO LETO 1998/99
Dnevni program za otroke od 3. leta do vstopa v šolo -
Vrtec Cerklje in vrtec Zalog Skrajšani program za otroke od 5. leta do vstopa v šolo (popoldanska priprava na šolo in cicibanove urice). Prijavnice za vpis za oba programa dobite v vrtcih Cerklje in Zalog
do 30. 4. 1998.
Medvode, 23. marca - Na slavnostni seji se je sestal štab civilne zaščite občine Medvode. Župan občine Stanislav Žagar je ob tej priložnosti ugotovil, da je tri leta stara občina Medvode danes med tistimi, ki so že na samem začetku v državi Sloveniji vzpostavile sistem civilne zaščite. To so potrdili tudi že pred skoraj dvema letoma na slovenski vaji Potres, v katero je bila vključena organizacijsko in izvedbeno tudi občina Medvode. Da je bilo njeno sodelovanje v tej vaji tudi strokovno zelo uspešno, so slovesno ugotovili na seji, saj je županov svetovalec Leopold Knez, ki je od ustanovitve občine Medvode vodil štab civilne zaščite, letos dobil zlati znak civilne zaščite. Na predlog republiške komisije ga je Leopoldu Knezu podelil poveljnik CZ Slovenije Miran Bogataj, izročil pa ga mu je na slavnostni seji štaba CZ občine sredo zvečer župan Stanislav Žagar. • A. Ž.
Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku v krajevni skupnosti BRATOV SMUK na Planini pri Kranju in med drugim je naša sodelavka Negra Bajrič v prostorih krajevne skupnosti delila tudi oštevilčene reklamne čepice Gorenjskega glasa, ki jih je izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o., Radovljica. Obisk na Planini HI. smo, tako kot vselej na sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 27 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Z vsake čepice smo že v soboto takoj odtrgali nagradni kupon ček, vseh 27 včeraj v našem uredništvu dali v boben in izžrebali: kupona 010699 in 010758 (nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli letos ali pa v 1999. letu); kupona 010695 in 010716 (nagradi: Glasovi reklamni majici).
Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa v KS BRATOV SMUK imate, poteg Glasove reklamne čepice, z njo tudi za nagrado. Tisti štirje, ki imate eno od štirih čepic s srečnimi številkami doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do PETKA, 27. MARCA, do 13.30 ure -po tem datumu se veljavnost nagradnega kuponČka in možnost za nagrado z obiska na Planini izteče.
IZJEMNO ^ suzuki UGODNO
BALENO 1.3 VVAGON................................. 22.990 DEM
BALENO 1.6 VVAGON + KLIMA.................. 26.990 DEM
BALENO 1.6 SEDAN + KLIMA.................... 26.990 DEM
BALENO 1.6 SEDAN + ABS.........................27.990 DEM
BALENO 1.6 H/B, SEDAN 4 WD.................25.990 DEM
IN VSI OSTALI MODELI IZ PROGRAMA SUZUKI
Ugodni kreditni pogoji - 5 let - kratka dobava prodaja rabljenih vozil - staro za novo
KALCIT d.o.o.
KRANJ, Cesta talcev 69, tel.: 064/331-013 LESCE, Alpska cesta 62, tel.: 064/718-585
^HfSSSSS& UGODNO
NEXIAGL..................................................... 14.990 DEM
LANOS......................................................... 15.990 DEM
NUBIRA..................................................od 23.490 DEM
LEGANZA...............................................od 34.990 DEM
MODELI LANOS, NUBIRA - POPUSTI
Ugodni kreditni pogoji - 5 let - kratka dobava prodaja rabljenih vozil - staro za novo
VAREX d.o.o.
LESCE, ALPSKA CESTA 62, tel:.: 064/718-585 KRANJ, CESTA TALCEV 69, tel.: 064/331-013
Gostilna BLAŽUN
Poslovna kosila, kosila in večerje za zaključene družbe, poročna kosila in ohceti.
Se priporočamo!
ŠIRCELJ MIRJANA
C. talcev 7,4000 Kranj, tel.: 064/324-511
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Ulica Lojzeta Hrovata 4/c
4000 Kranj
Tel/fax: (064)331-335
KNJIŽNI PROGRAM
VOŠČILNICE ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI DARILNI PAPIRJI, VREČKE, PENTLJE IN TRAKOVI MATERIALNI IN PRIROČNIKI ZA PROSTI ČAS
FOTOALBUMI, OKVIRJI ZA SLIKE ŠOLSKE POTREBŠČINE PISARNIŠKI PROGRAM IGRAČE (iz lesa, kartona in tekstila DARILA
FOTOKOPIRANJE
BREZPLAČNO ARANŽIRANJE DARIL
Skoraj vse, kar imajo veliki
Krajevna skupnost bratov Smuk, ki je 1981. leta nastala na območju Planine II« f najmlajša in po obsegu najmanjša v mestni občini Kranj, po številu prebivalcev pa sodi med največje. Ima tudi (skoraj) vse, kar imajo veliki: pošto, lekarno, osemletko...
O ustanovitvi samostojne krajevne skupnosti bratov Smuk so prebivalci odločali na referendumu 25. oktobra 1981. Večina je bila za izločitev iz krajevne skupnosti Planina -Huje. Takrat je v krajevni skupnosti bratov Smuk živelo okrog 4500 ljudi. Koliko jih je danes, natančno ne vedo (ta nesrečni zakon o varovanju osebnih podatkov!), domnevajo pa, da število ni bistveno manjše, čeprav so nekateri otroci že zrasli, se osamosvojili in odleteli iz starševskih gnezd.
Krajevna skupnost bratov Smuk je namreč pretežno blokovno naselje, s stanovanji, v katerih za dve družini praviloma ni prostora. Obsega alejo Tuga Vidmarja, ki je osrednja ulica v kraju, Liko-zarjevo ulico, ulice Juleta Gabrovška, Lojzeta Hrovata in Rudija Papeža, cesto Jake Platiše in Cesto talcev, ob kateri so tudi edine hiše v krajevni skupnosti.
"Naša krajevna skupnost ima značaj spalnega naselja delavcev," pravi predsednica sveta krajevne skupnosti bratov Smuk Jelka Lokar. "Imamo sicer nekaj manjših lokalov, predvsem živilskih trgovin, mesnico, trgovski center Lisjak, zelo veseli smo bili lekarne in pošte, najbolj pa osnovne šole, ki je tudi naš kulturni in športni center. Zelo nas moti, ker v pošti ne moremo dvigati priporočenih pošiljk in paketov, ponje moramo v osrednjo pošto. Večkrat smo že prosili, da bi pošta dostavo drugače organizirala, doslej, žal, neuspešno."
Jelka Lokar, predsednica sveta krajevne skupnosti
Krajevna skupnost ima ob Likozarjevi cesti svoje prostore. Leta 1982 so od Gradisa, ki je zaključil gradnjo na Planini II, odkupili hišico, v njej uredili prostor za delo krajevne skupnosti, odvečnega pa oddajajo v najem za frizerski salon in papirnico.
V krajevni skupnosti deluje več društev, med njimi športno društvo bratov Smuk, v katerem je zelo aktivna balinarska sekcija. Balinarji imajo precej težav zaradi legalizacije balinišča, ki bi ga radi dogradili v štiristezno. Krajevna skupnost jim pri tem pomaga, trudi se tudi, da bi naselje, ki je ostalo napol dograjeno, dobilo vsebine, ki so bile začrtane in so prebivalcem ostale na dolgu.
Doslej smo sami, kolikor smo pač uspeli, opremljali in obnavljali igrišča, prav pa bi bilo, da tudi občina končno kaj naredi. Letos bo treba obnovi-
Balinarska sekcija športnega društva bratov Smuk ima lepo urejeno balinišče, dovoljenja zanj, žal, ne. V krajevni skupnosti jim pomagajo pri legalizaciji, ki je tudi edini način, da pridejo do štiristeznega balinišča.
SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV CANON FOTOKOPIRANJE ft RAZMNOŽEVANJI BIRO OPREMA & PAPIRNICA tOJUM, (Lcmv. Tmovta. ta tinto
ftg Vtttmptm brtgtda 10 (PlMrttt UD *»0O Kraj, Sbtmnftn «feMw OM 43 M «1,3Z M «3
POOBLAŠČENI PROJ)fiJflXJrX; aZTjELKDv" SVETOVNO ZNANE FIRM£
Canon
J foto&vplrK! »troji
□ ttakatattdl
□ kalkulatorji
Q tttmtntd deU in potoofasA iZMlrAai PONAŠAMO SE
7. ZLKtm ZNAKOM m gftKOVOS f
Icanon OUAUrTt
ti odbojkarsko igrišče, radi bi dobili tudi košarkarsko igrišče. Poleg balinišča bi lahko zgradili športno rekreacijski center, ki bi ga ogradili in bi krajanom rabil tako za šport kot za družabna srečanja. Zdaj na igriščih, žal, parkirajo avtomobili. Lastnica zemljišča je občina, logično je zato, da naj bi bila tudi investitorica," pravi Jelka Lokar.
Sploh pa je problem naselja neurejeno lastništvo. Ne ve se, kolikšen kos funkcionalnih zemljišč med bloki pripada etažnim lastnikom. Če bi bili
"Pred štirimi leti smo obcf dali pobudo, da bi se paik'r! išča sanirala, nadgradila, bo" pa stanovalcem ponudil' odkup ali najem. Župa" i pobudo ocenil za pozitivn0; zgodilo pa se ni nič. Lani naj bi projekt poskusno zagnal« & Likozarjevi. Kako daleč je>ne vemo, videti ni še ničesar.'
Neuresničen ostaja tulJ projekt za izvedbo komji-nalne opreme, potrjen z januarja 1979, ki vključuje tudi hortikulturno uredita naselja. Krajevna skupn^ bratov Smuk iz občinske W\
si
•.7
n T" ®r
Aleja Tuga Vidmarja, osrednja ulica naselja, namenj^ izključno pešcem.
gajne dobiva mesečne dotacij za redno delo. Letošnje £ nižje od lanske, opozarja P dsednica sveta krajevne skW. nosti Jelka Lokar. Z nJ,na poravnavajo stroške telef° \ elektrike in vode, kupij0 P sarniški material, zmanjka P i za vzdrževanje stavbe. P°* občinski natečaj jim je zapr ' ker je krajevna skupnost la^
lastniki znani, bi se tudi natančno vedelo, kdo je odgovo-ren za vzdrževanje, ne nazadnje bi se občina s tem razbremenila stroškov.
Ena od rakastih ran naselja sta tudi promet in parkiranje. Avtomobili so tako rekoč povsod, vozijo celo po aleji Tuga Vidmarja, kamor ne bi smeli niti kolesarji. Prometne so tudi ozke dovozne poti za bloki, po katerih kletnim trgovinicam dostavljajo blago s tovornjaki, ki obenem poteptajo še zelenice. Pa tudi stanovalci sami niso dosti boljši, (samo)kritično priznavajo v krajevni skupnosti. Nekateri bi se najraje pripeljali do vrat stanovanja. "Obveščamo komunalne redarje pa policijo, ukrepa nihče, izgovarjajo se drug na drugega," pravi Jelka Lokar. "Konec meseca pripravljamo sestanek, na katerem bomo o tem ponovno spregovorili. Upam, da se bomo z odgovornimi za red tudi kaj konkretnega dogovorili. Sami smo namreč nemočni, toliko bolj, ker ulic zaradi morebitnih intervencij ne smemo zapirati. Še dobro, da doslej nismo imeli kakšnega požara..."
V krajevni skupnosti bratov Smuk so tri zaprta parkirišča, ki seveda ne zadoščajo. Že ob izgradnji blokov je bilo sto parkirnih mest manj kot stanovanj. Danes, ko na stanovanje praviloma prideta že dva osebna avtomobila, ponekod celo trije, je stiska še toliko večja.
niča. Z najemnino za pro
store
plačajo tajnico,, ki jo potreb11 jejo. .„ "Ljudje zelo radi prihaM, v pisarno krajevne skupnost' pravi Jelka Lokar. "Ne f®. najemniki vrtičkov, Prl \. tudi po najrazličnejše n . vete, mnenja, soglasja, s^r|j šim pomagamo nap«8* kakšno pismo..." V sodelovj" ju z Domplanom, ki je ve^1 • ski upravitelj stanovanj naselju, so speljali zahte prrojekt vgradnje števcev j vodo v vsako stanovanj, "Ljudje so zelo zadovolji Denar, ki so ga dali, se j«01 K povrnil v nekaj mesecih, "J kasneje v enem letu. Nac^ jemo tudi vgradnjo mer u za porabo toplotne energU. Stroški ogrevanja so na"1 t vedno večji, trkanje na za* ljudi, naj zapirajo radiatH in okna, pa ne da pose" sadov."
Zapis z obiska na Pla,f', pripravila Helena čan, fotografije Ur** Stojan.
Gorenjski glas na Hrušici
Hrušica, 23. marca -  V soboto, 28. marca, se uu Gorenjskega glasa od 10. do 11. ure mudila na Hrušici - Prg trgovino. V naslednji, torkovi številki Gorenjskega glasa b° ^ namreč predstavili krajevno skupnost Hrušico - njene uspg in probleme. Zato vabimo vse Hruščanke in Hruščane. da 1 rf obiščejo. Obenem bodo lahko oddali brezplačni mali ogfflf>. , na Gorenjski glas naroČili, ob tej priložnosti pa bodo vsi, kj * bodo oglasili z naslovljenim izvodom Gorenjskega prejeli majice in čepice in sodelovali v nagradnem žreb*111' naročnikov Gorenjskega glasa. • D.S.
bo ekip".
GOSPODARSTVO
UREJA: Marija Volčjak
Gospodarska gibanja na Gorenjskem v lanskem letu
Devetnajst podjetij je blokiranih že več kot šest let
Likvidnostne težave so vse večje, znesek blokad se je lani na Gorenjskem stvarno povečal za slabo tretjino.
Kranj, marec - Likvidnostnih težav ima na Gorenjskem sorazmerno manj podjetij kot v Sloveniji, tudi povprečni zneski blokad so manjši. Zaskrbljujoče pa je, da je na Gorenjskem blokiranih več večjih podjetij kot drugod po Sloveniji. Največ blokiranih podjetij je v občinah Kranj, Jesenice in Tržič, nad povprečjem je tudi Radovljica, Tržič pa izstopa po po številu zaposlenih v blokiranih podjetjih.
Agencija za plačilni promet ze nekaj let beleži podjetja, ki »majo več kot pet dni blokirane žiro račune. Podatki nam-reč potrebuje, saj zakon Predpisuje vrstni red pri poravnavi obveznosti plačilno nesposobnih podjetij. Kranjska podružica je pred kratkim Pripravila izčrpno informacijo 0 likvidnostnih težavah gorenjskega gospodarstva v lanskem letu, izluščili so najbolj zanimive stvari.
Vse več podjetij zrelih za stečaj
Likvidnostne težave ima vse več podjetij, narašča tudi znesek blokad, podaljšuje se tudi cas blokad. Naraščanje števila zaposlenih v blokiranih pod-Jetjij pa se umirja, lani se je celo nekoliko zmanjšalo. Med blokiranimi podjetji pa je vse Več takšnih, ki so neprekinjeno blokirana že več let in po tem merilu potemtakem zrela za stečaj.
Parlament je junija lani spremenil stečajni zakon in poslej pristojno sodišče uvede stečajni postopek po uradnih dolžnosti nad dolžnikom v Primeru, če ni izplačal plač v zadnjih treh mesecih ali če je »rnel žiro račun blokiran zad-
njih dvanajst ali več mesecev. Agencija zato sodiščem pošilja sezname podjetij, ki so blokirana več kot leto dni. Na decembrskem seznamu je bilo 388 gorenjskih podjetij. Sodišča imajo seveda veliko dela, zato odmeva še ni.
Lani blokiranih 561 podjetij
Število blokiranih podjetij je v zadnjih letih hitro naraščalo, leta 1994 jih je bilo na Gorenjskem 271, lani v povprečju 561, konec lanskega leta pa 592. Povprečni znesek blora-nih sredstev je lani znašal 4.867 milijonov tolarjev, kar je bilo nominalno za 41,8 odstotka več kot leto poprej. Stvarno pa se je povprečni znesek blokad povečal za približno 30 odstotkov.
Število zaposlenih v blokiranih podjetjih se umirja, lani se je celo nekoliko zmanjšalo. Leta 1996 jih je bilo namreč 13.723, lani pa 12.681. Še leta 1994 pa je bilo v teh podjetjih 9.668 zaposlenih.
Blokiranih
več večjih podjetij
Primerjava s Slovenijo pokaže, da je na Gorenjskem blokiranih sorazmerno manj
Zakon o varstvu potrošnikov
Zakon varuie tudi turiste
Turistom zagotavlja nekatere pravice, ki jih doslej niso imeli, zato jih je vsekakor dobro poznati.
Kranj, marec - Zakon o varstvu potrošnikov bo začel Ve'jati 28. marca in posebej je Potrebno opozoriti, da varuje J^di turiste. Vključuje tudi turistične storitve, kar pome-n,» da nalaga določene obveznosti ponudnikom turistični storitev oziroma zagotavlja Pravice turistom.
Novi zakon je za nas ozir-°nia za vas natančno prebrala Danica Zorko z Združenja za 8°stinstvo in turizem ter opozorila na člene, ki se nanašajo na turizem. Zakon ima 81 Členov v 12 poglavjih, turis-ucne storitve so vključene v šesto poglavje, ki opredeljuje Prodajo blaga in storitev.
Tudi za ponudnike gostins-*ln in turističnih storitev seveda velja, da morajo poslovati v slovenskem jeziku, da oglaše-Va.nje ne sme biti nedostojno au zavajajoče in da morajo storitve vsem potrošnikom podati pod enakimi pogoji. V Ponudbi morajo biti označene Cene in sicer v tolarjih (!), Podjetje pa mora te cene uPoŠtevati. Izdani računi mor-aJ° potrošniku omogočati, da Preveri pravilnost zaračunane-§a zneska, glede na količino in Kakovost storitve.
Zakon v 38. členu zagotavlja Potrošniku pravico do nove storitve oziroma do vračila elotncga že plačanega znes-*a> če storitev ni bila opravlje-[Ja pravilno. Potrošnik mora Pn očitno napaki to izvajalcu
storitve sporočiti v osmih dneh po opravljeni storitvi, sicer pa v enem letu.
V 41. členu pa zakon opredeljuje predplačilo, delno ali celotno. Ob dejanski prodaji blaga oziroma izvedbi storitve mora izvajalec storitve obračunati predplačilo in plačati obresti po obrestni meri, po kateri se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.
Podjetja, ki organizirajo skupinske izlete in potovanja, morajo potnike ustrezno zavarovati, pogoje za opravljanje dejavnosti organiziranja izletov in potovanj bo predpisal minister, pristojen za turizem, najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Zakon podrobno opredeljuje časovni zakup.
Predvidene so visoke kazni, v 77. členu je navedenih 17 primerov kršitev, ki lahko podjetje ali obrtnika veljajo 3 milijone tolarjev, odgovorno osebo pa 300 tisoč tolarjev. Denimo, če ne bo posloval v slovenskem jeziku in v pisnih sporočilih ne bo uporabljal celotnega imena firme, če bo zavajoče in nedostojno oglaševal storitev, če storitev ne bo ponujal vsem potrošnikom pod enakimi pogoji, če potrošniku ne bo obračunal obresti za predplačilo, če ne bo ustrezno zavaroval potnikov na izletu in potovanjih, če ne bo ustrezno sklenil pogodbe o Časovnem zakupu itd.
podjetij, saj je v Sloveniji blokiranih 7.697. Gorenjski delež je potemtakem 7,3-od-stoten, kar pomeni, da je podpovprečen, saj po številnih kazalcih delež gorenjskega gospodarstva v slovenskem približno 10-odstoten. Tudi po znesku blokad je gorenjski delež sorazemrno manjši, saj povprečni znesek blokade v Sloveniji znaša 76,2 milijarde tolarjev, gorenjski pa 4,87 milijarde tolarjev.
Nadpovprečen pa je gorenjski delež po številu zaposlenih v blokiranih podjetjih, saj je 15,3-odstoten, kar pomeni, da so na Gorenjskem v povprečju blokirana večja podjetja kot drugod po Sloveniji. Tako je bilo v slovenskih blokiranih podjetjih zaposlenih 82.638, v gorenjskih pa 12.681 ljudi.
Največ podjetij blokiranih manj kot pol leta
Po podatkih s konca lanskega leta je bilo največ podjetij blokiranih manj kot pol leta, od 592 blokiranih je bilo takšnih 134 oziroma 22,6 odstotka. V teh podjetjih je kar 95,2 odstotka vseh zaposlenih v blokiranih podjetjih. Več kot šest let je blokiranih 19 podjetij, v njih je 301 zaposlenih.
Med blokiranimi podjetji je bilo kar 487 takšnih, ki nimajo nobenega zaposlenega, gre torej za "slamnata" podjetja, prepuščene propadu. Delež teh podjetij je bil kar 69,4-odstoten. Delež vrednosti blo-kacij v teh podjetjih je kar 69,4-odstoten. Potemtakem
lahko rečemo, da so poseben problem podjetja, prepuščena propadu, saj je vprašanje, kako bo izpeljan stečaj oziroma koliko bodo veljali, državo seveda.
Več kot tisoč zaposlenih iirfljo štiri blokirana podjetja, skupaj je v njih zaposlenih 6.587 ljudi. Od 250 do tisoč zaposlenih ima pet blokiranih podjetih, skupaj imajo 2.085 zaposlenih. Od 50 do 250 zaposlenih ima 15 blokiranih podjetij, v njih je skupaj zaposlenih 1.573 ljudi.
Največje število blokiranih podjetij z največ zaposlenimi je v Kranju, na Jesenicah in v Tržiču, nad povprečjem je tudi Radovljica.
Največ blokiranih podjetij v Kranju
Daleč največ blokiranih podjetij je v občini Kranj, kar je razumljivo, saj ima Kranj največji gospodarski delež na Gorenjskem. V Kranju je bilo konec lanskega leta blokiranih 214 podjetij oziroma 36,1 odstotka vseh na Gorenjskem. Na Jesenicah je bilo blokiranih 86 podjetij oziroma 14,5 odstotka vseh, v Radovljici je blokiranih 72 podjetij oziroma 12,2 odstotka vseh, v Tržiču 27 podjetij oziroma 4,6 odstotka vseh.
V kranjskih blokiranih podjetjih je zaposlenih 3.251 ljudi oziroma 29,9 odstotkov, v jeseniških 2.392 oziroma 22 odstotkov, v tržiških 2.125 oziroma 19,5 odstotka in v radovljiških 803 oziroma 7,4 odstotka vseh.
• M. V.
Promocija slovenskega turizma
Prva predstavitev v Moskvi
Kranj, marec - Slovenski turizem se bo letos prvič predstavil na turističnem sejmu v Moskvi, potekal bo od 26. do 29. marca. Ruski trg je vse bolj zanimiv, tudi k nam prihaja vse več ruskih gostov.
Letošnji sejem bo precej večji kot lanski, saj so prireditelji pripravili 43 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, kar je 70 odstotkov več kot lani. Slovenska stojnica bo merila 50 kvadratnih metrov, poleg Centra za promocijo turizma se bodo tam predstavili tudi slovenski organizatorji počitnic in potovanj ter hotelirji.
Sejem bo vsekakor odlična priložnost za navezavo poslovnih stikov, saj je ruskih gostov v zadnjih letih pri nas vse več, znani pa so kot dobri plačniki. K nam je lani prišlo 17.725 ruskih gostov, kar je bilo 27 odstotkov več kot leto poprej. Ustvarili so 87.279 prenočitev, kar je bilo za 43 odstotkov več kot leto poprej.
V Rusiji je več kot 10 tisoč turističnih agencije, lani so Rusi za potovanja in počitnice potrošili 11 milijard dolarjev. Iz leta v leto pa potrošijo veliko več. Rusija je že na šestem mestu na lestvici evropskih potrošniških trgov in lani so za približno dva odstotka prispevali k svetovnemu turističnemu izdatku.
Stečaji, likvidacije in prisilne poravnave
Na Gorenjskem letos dva stečaja
Od srede lanskega decembra do srede letošnjega marca se je začel stečaj Alp les Strojegradnje Železniki in Verige Lesce.
Kranj, 23. marca - V zadnjih treh mesecih (od 13. decembra lani do 12. marca letos) je bilo letos v Sloveniji objavljenih 68 stečajev, 13 prisilnih poravnav in štiri likvidacije, dve prisilni poravnavi pa sta bili prekinjeni. Na Gorenjskem sta bila objavljena le dva stečaja in ena prisilna poravnava, kar je v primerjavi s Slovenijo soramezno malo.
Stečaj Alplesa Strojegradnje, d.o.o., Železniki je bil objavljen 26. januarja letos, za stečajnega upravitelja je bil imenovan Veljko Jan. Gre za podjetje, ki spada k Alplesu Pohištvu, ki je v stečaju že od srede lanskega leta, njegova stečajna upraviteljica pa je zdaj Iva Mohorič.
lani, upravitelj je bil Igor Bončina.
V zadnjih treh mesecih je potemtakem na Gorenjskem propadlo sorazmerno malo podjetjih, kar seveda ne pomeni, da stečaji niso bili boleči. Za lesko Verigo to vsekakor velja, toliko bolj, ker je pred tem že ugasnil Plamen v Kropi. Podobno tudi za Alplesovo Strojegradnjo, saj je Železnike poprej že pretesel stečaj Alples Pohištva.
Vsekakor pa lahko rečemo, da je na Gorenjskem stečajev bistveno manj kot v vsej Sloveniji. Po podatkih podjetja I, d.o.o., poslovne informacije iz Ljubljane, je bilo namreč od 13. decembra lani do 12. marca letos v Sloveniji objavljenih kar 68
V zadnji številki Uradnega lista je bilo objavljenih precej družb z omejeno odgovornostjo, ki so na območju Okrožnega sodišča Kranj prenehala delovati po skrajšanem postopku in sicer: Prottes Blejska Dobrava, Repair Kranj, Flot Škofja Loka, Alples prodajni center Železniki, Kran Škofja Loka, Keržan Preddvor, Žun Kranj, Mateu Radovljica in Orbital Železniki. Na območju Okrožnega sodišča Ljubljana pa Royal Vodice in Elis Kamnik. Minuli teden pa je bil objavljen stečaj podjetja Tamiz Mengeš.
Stečaj tovarne verig in vijakov Veriga, d.o.o., Lesce, ki spada v okvir Slovenskih železarn, je bil objavljen 25. februarja, za stečajnega upravitelja je bil imenovan Andrej Koželj.
Prisilna poravnava je bila 22. decembra lani objavljena za Arnol, d.o.o., Škofja Loka, njen upravitelj je Mitja Ulčar. Prisilna poravnava pa je bila 16. decembra lani končana za industrijsko podjetje Alpem, p.o., Kamnik, začela se je 12. maja
stečajev, 13 prisilnih poravnav in štiri likvidacije. Ker gorenjsko gospodarstvo predstavlja približno desetino slovenskega, lahko rečemo, da se gorenjsko vsaj na začetku letošnjega leta drži precej bolje. Ce vas zanima podroben seznam slovens-* kih podjetij, ki so šla v stečaj, jih dobite pri I, d.o.o., poslovne informacije Ljubljana. Pokličete jih lahko po telefonu 061/133-20-76, na voljo vam je disketa s celo bazo podatkov.
• M. V.
Ugodnejši kreditni pogoji!
Znižali smo realne obrestne mere in podaljšali odplačilno dobo!
odplačilna doba obrestna mera
do 6 mesecev do 12 mesecev do 24 mesecev do 36 mesecev do 60 mesecev
TOM + 6% TOM + 7% TOM +8% TOM + 8,5% TOM   + 9%
Obrestne mere so enake za namenske in nenamenske - gotovinske kredite!
In ee še niste naš komitent?
Odprli vam bomo tekoči račun ali hranilno knjižico, na katero boste prejemali redne . mesečne prejemke in pot do kredita vam bo odprta. Pa ne samo do kredita, odprla se vam bodo tudi nešteta poštno-bančna okenca, ugodna varčevalna ponudba in sodobni bančni instrumenti!
Poštna Banka Slovenije in pika!
PBS.
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
Gorenjska banka pocenila posojila
Gorenjska banka ponuja denar obrtnikom in podjetnikom
Pomemben korak je banka napravila s tem, ker ne zahteva več hipoteke, zadošča drugačno zavarovanje posojila.
Kranj, marec - Gorenjska banka je bila dolgo znana po svojem trdem odnosu do malih podjetnikov in obrtnikov, kar je mnoge napotilo v druge banke. Zdaj pa se je omehčala in ponuja jim sorazmerno ugodna posojila, saj je izhodiščna obrestna mera 5,5-odstotna, glede na dobo vračanja pa se povzpne na največ 6,5 odstotka. Tudi primerjava z drugimi bankami pokaže, da so to trenutno zelo ugodna posojila. Več podjetnikov in obrtnikov nameravajo pridobiti tudi tako, da jih bodo obiskali in jim podrobno predstavili ponudbo.
Gorenjska banka je te dni obrtnikom in malim podjetnikom po vsej Sloveniji razposlala pisma, s katerimi jim ponuja ugodna posojila. Gre za široko akcijo, ki vključuje tudi drugačen odnos do strank, saj bodo po besedah pomočnika direktorja Vasilija Romana osebno obiskali 200 do 300 malih podjetnikov in obrtnikov ter jih skušali pridobiti.
Pomembne postajajo tudi majhni
Gorenjska banka potemtakem temeljito spreminja odnos do podjetnikov in obrtnikov, ki je bil doslej zelo trd in tog, kar je mnoge napotilo v druge banke. To navsezadnje priznavajo tudi v pismu, v katerem so med drugim zapisali, da bodo v prihodnje uresničili pričakovanja podjetnikov in obrtnikov. Tudi za Gorenjsko banko potemtakem postajajo pomembne manjše stranke, ne samo velike, s katerimi je zlasti lani napravila precej poslov.
Že na zadnji seji upravnega odbora Združenja podjetnikov Gorenjske smo lahko slišali, da je Gorenjska banka napravila pomemben korak, saj pri vsakem posojilu ne zahteva več hipoteke. Prav to je v zadnjih letih odgnalo marsika-
terega posojilojemalca. Prav to je pomembna sprememba, na katero je potrebno posebej opozoriti v novi ponudbi Gorenjske banke.
Poslej pri dolgoročnih posojilih (nad pet let) ni več potrebno dvojno zavarovanje, kar je namreč doslej poleg porokov ali zavarovalne premije praktično vselej pomenilo Še hipoteko na premoženje.
Občutno znižanje obrestnih mer
Gorenjska banka ponuja obrtnikom in podjetnikom ugodne obrestne mere, saj je izhodišča obrestna mera 5-odstotna in glede na zapadlost posojila naraste na največ 6,5 odstotka. Skupaj z dodatki na zavarovanje pa naj največ 8,5 odstotka. K temu je seveda še vedno treba dodati temeljno obrestno mero oziroma TOM.
Dodatek na zavarovanje ima za dve odstotni točki razpona. Če posojilo zavarujete z zastavo tolarjev ali deviz, z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije ali z državno garancijo dodatka ni. Pri državnih papirjih se obrestna mera poveča za pol odstotne točke, pri hipoteki za eno, najbolj in sicer za dve odstotni točki pa se poveča, če zastavite premičnine.
Gorenjska^ Banka
Banka j posluhom
DOM DR. JANEZA MENCINGERJA
DAJEMO V NAJEM
V Gorenjski banki d.d., Kranj želimo za Dom dr. Janeza Mencingerja poiskati dobrega gospodarja in z njim skleniti najemno pogodbo.
Pogodbo bomo sklenili s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje gostinsko obrtne dejavnosti in ki z dosedanjimi delovnimi izkušnjami dokazuje smisel za dobro gospodarjenje in poslovnost.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zahtevane izobrazbe ter dosedanjih delovnih izkušnjah naj kandidati posredujejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov:
Gorenjska banka d.d., Kranj, sektor splošnih poslov, Bleiweisova 1, 4000 Kranj.
Podrobne informacije lahko dobite tudi po telefonu 064/28-40, int. 483.
ZDRUŽITE PRIJETNO S KORISTNIM!
POSTANITE OSKRBNIK -NAJEMNIK DOMA DR. JANEZA MENCINGERJA NA KOBLI.
Gorenjska y Banka
Banka <t poAubom
Obrestne mere silovito padajo, te dni jih je krepko znitala Gorenjska banka, ki je tako trenutno zelo konkurenčna, kar pokate primerjava med bankami. Obrtnik ali podjetnik zdaj pri Gorenjski banki petletno posojilo dobi po 7-odstotni realni obrestni meri, če je zavarovano z blagajniškimi zapisi pa je celo 6-odstotna. Pri NLB je obrestna mera 7,5-odstotna, pri Abanki 7,95- do 9,45-odstotna, pri SKB banki 7,5- do 9,5-odstotna, pri Banki Celje 7,5-odstotna.
Za petletna potrošniška posojila je v Gorenjski banki obrestna mera 7,7-odstotna, v NLB 9,5-odstotna, v Abanki 9,75-odstotna, v SKB banki 8-odstotna in v Banki Celje 9,5-odstotna. Pri triletnih posojilih je Gorenjski banki tik za petami SKB banka, kijih daje po 7,75-odstotni obrestni meri Pri posojilih do enega leta pa ima Gorenjska banka 6,7-odstotne obresti, NLB 7-odstotne, Abanka 7,5-odstotne, SKB banka 7-odstotne in Banka Celje 6,5-odstotne.
Pri primerjavi smo upoštevali realne obrestne mere skupaj z dodatki, nismo pa priračunali temeljne obrestne mere, ki je odvisna od inflacije. Primerjava je stara dober teden, vprašanje je seveda, koliko časa bo veljala, saj banke zdaj hitro znižujejo obrestne mere.
Tokrat je znižanje obrestnih mer res občutno, saj so se pri posojilih od 6 do 12 mesecev znižale za 3,5 odstotne točke, kar pomeni, da so nižjejkar za 41 odstotkov. Pri posojilih na eno do pet let pa so obrestne mere nižje ta 3 odstotne točke, pri posojilih na pet do deset let pa za 2,5 odstotne točke.
Cenejša tudi potrošniška posojila
Gorenjska banka je obrestne mere znižala tudi za potrošniška posojila, pri njih je najnižja obrestna mera 5,5-odstotna. Ljudje jih najpogosteje najemajo na pet let, v tem primeru je obrestna mera 6,5-odstotna, skupaj s stroški za
vodenje posojila pa 7,7-odstotna, dodati morate seveda še TOM. Poslej ima gotovinska in negotovinska posojila enako ceno, pri gotovinskih je dražje le zavarovanje.
Pri nekaterih prodajalcih avtomobilov so posojila še cenejša, saj ima banka z njimi posebno pogodbo in kupci lahko posojilo dobijo kar pri prodajalcu. Obrestne mere pa petletna posojila se spustijo na 6,7 do celo 4,2 odstotka.
Cenejša so tudi stanovanjska posojila, ki so cenejša od potrošniških, saj so obrestne mere nižje za odstotno točko in pol. Petletno stanovanjsko posojilo je moč najeti že po 3,8-odstotni oziroma 4,1-od-stotni obrestni meri, pri daljši odplačilni dobi so višje. Zaradi inflacije oziroma temeljne obrestne mere so stanovanjska posojila seveda še vedno draga, saj jih ljudje običajno najamejo za deset do petnajst let. • M.V.
>
STIEFEKONIG je predstavil v pravljičnem vzdušju toplic Rogner v Bad Blumauu na avstrijskem Štajerskem pravljično lepo obutveno kolekcijo pomlad/poletje 98.
Mednarodni oblikovalci obutvene mode se vračajo s to novo kolekcijo zopet k ženskosti, čutnosti in hrepenenju po eksotični romantiki.
STIEFELKONIG, ki daje tempo modnemu trendu, razvaja letos svoje stranke med drugim tudi s čudovitimi zaprtimi sandali, salonarji z okraski in natikači.
Razigranost in pestrost dajeta letos poudarek najrazličnejšim oblikam pet ter raznovrstnim materialom.
Naj tudi vas zapelje vzdih tanga in "evite" v svet pravljično lepe obutve STIEFELKONIGA.
MEŠETAR
Kmečki stroj prireja hišni sejem
Podjetje GF Kmečki stroj, ki se ukvarja s prodajo nove flj rabljene kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme, bo °d 29. do 31. marca priredilo na Sv. Barbari pri Škofji Loki hišni sejem.
Ta dobra zdrava hrana
Pri založbi Kmečki glas je v sodelovanju z ministrstvom za zdravstvo izšla kuharska knjiga o zdravi pripravi hrane. Naslov knjige je Ta dobra zdrava hrana, obsega 349 strani, v njej pa Je več kot 650 receptov. Avtorji so najboljši strokovnjaki za zdravo prehrano pri nas. Strokovni urednik dr. Božidar Voljč (nekdanji minister za zdravstvo) in strokovni recenzent dr. Dražjgost Pokorn sta vse recepte pregledala s stališča zdravega hranjenja in vsakega posebej odobrila. S knjigo kuharskih receptov za pripravo zdrave hrane želijo doseči, da bi se zdravo prehranjevali doma in da bi tako kuhali tudi v gostilnah, menzah, v hotelih, zdraviliščih in drugod. Knjiga stane skupaj s prometnim davkom 7.480 tolarjev, v to pa ni všteta poštnina.
V petek začetek sejma v Komendi
Še preden bodo v Kranju odprli slovenski sejem kmetijstva m gozdarstva, bo v Komendi "sejem pred sejmom" - spomladanski kmetijski sejem, ki ga bo tudi tokrat organiziral Konjeniški klub Komenda. Sejem se bo začel v petek, vrata pa bo zaprl v ponedeljek. Prireditev bo na hipodromu, tudi tokrat ne o° vstopnine in parkirnine, prireditelji pa obljubljajo bogato ponudbo - od rabljenih strojev do najsodobnejše kmetijske mehanizacije, opreme, orodja in vsega drugega, kar potrebujejo kmetovalci. Poskrbeli bodo tudi za gostinsko ponudbo.
Radovljiška občina za kmetijstvo
Če bo radovljiški občinski svet na jutrišnji seji sprejel županov predlog proračuna, bodo letos v občini za kmetijstvo namenili 8,2 milijona tolarjev ali 14 odstotkov več kot lan1' Načrtujejo, da jim bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano prispevalo v proračun nekaj manj kot šest milij0n°v tolarjev, od tega blizu 1,9 milijona tolarjev za gozdne ceste m dobre štiri milijone tolarjev za sofinanciranje lanskega rn letošnjega programa pospeševanja kmetijstva. V občini naj 01 dva milijona tolarjev porabili za sofinanciranje izobraževanja m raziskovalnih nalog s področja kmetijstva, 2,4 milijona za pospeševanje živinoreje, poljedelstva, travništva, sadjarstva m čebelarstva ter za regresiranje obrestne mere pri posojilih za naložbe, 1,6 milijona tolarjev za agromelioracije kmetijskih zemljišč in 2,2 milijona za popravilo nekategoriziranih poljskih poti. Lani so prvič namenili denar za te poti, pa se je izkazalo, da je bila to pametna odločitev, saj jih prej vrsto let ni nihče vzdrževal ali so bile slabo vzdrževane.
DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ
090 44 48
SKRIVNOSTI LJUBEZNI-ZOOOB6
090 75 17_
NOVO V KRANJU!
Cenjene stranke obveščamo, da smo v Kranju na Savski cesti 34 (bivši Inteks) odprli novo tekstilno trgovino
Nudimo Vam oblačila za obhajilo, lasnice, bele rokavičke in ostala oblačila.
Obiščite nas na Savski cesti 34, tel. 212-714 in Likozarjevi ul. 15 v Kranju, tel. 064-331-353.
.....       .      . .
ALPETOUR RIC, d.o.o., ŠKOFJA LOKA
vabi k sodelovanju sodelavce za delo na področju
izdelave programske opreme in spremljanja razvoja informacijskih tehnologij
Od kandidatov pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo računalniške, informacijske in tehniške smeri in znanje angleškega jezika. Zaželene so delovne izkušnje in poznavanje orodij za izdelavo in vzdrževanje programske opreme (Delphi, ClipPer' lnformix).
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s 4-mesečnim poskusnim delom. Prošnjo z dokazili o izobrazbi in znanju naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov podjetja: Alpetour RIC, d.o.o-. Kapucinski trg 8, 4220 Škofja Loka.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku.
BORZNI KOMENTAR TEDNA
j
Teden je ponovno naokoli, večina delničarjev pa se lahko veseli, predvsem delničarji farmacevtskih podjetij, pa tudi kakšnih drugih, saj je teden minil v znamenju rasti. Poleg očitnih ter opaznih porastov smo dočakali tudi kotacijo delnic prvega primorskega oziroma goriškega pooblaščenega investicijskega sklada na borzi. Delnice PID-a Vipa Nanos Invest so začele kotirati na izven-borznem trgu C, delnice pa smo lahko kupovali oziroma prodajali za okoli 500 tolarjev, kar je mnogo več, kot so trenutno vredne delnice PlD-ov Kompas sklada, toda še vedno skoraj polovico manj, kot smo v PID vložili.
Borzni posredniki z omenjenimi delnicami niso veliko trgovali, saj še zmeraj posvečajo veliko pozornosti delnicam Leka ter Krke. Omenjenim delnicam je tečaj porastel, opaznejši Porast pa smo zaznali predvsem pri delnicah Krke, kjer je tečaj že Presegel nivo 30.000 tolarjev, pri Leku pa je tečaj presegel nivo 41.000 tolarjev. Krka je objavila nerevidirane poslovne rezultate, ki Pa so presenetili mnoge investitorje, sal je večina "akterjev" na borzi pričakovala čisti dobiček v višini 4 n>ilijard tolarjev, v resnici pa ga je
bilo čez 5 milijard. Seveda so vsi investitorji tako novico hitro vračunali v ceno, kar se je poznalo predvsem na tečaju, ki je na dan objave presegel 28.000 tolarjev, dan kasneje 28.500 tolarjev in še dan kasneje 30.000 tolarjev. Večji obseg trgovanja smo zaznali tudi pri delnicah Radenske, katerih tečaj je krepko presegel mejo 1800 tolarjev ter se strmo povzpel na 1.880 tolarjev, pri delnicah Kovinotehne, katerih tečaj se je sprva povzpel skoraj do 550 tolarjev, pa smo zaznali manjši negativni popravek. Veliko nihanje smo zaznali pri delnicah Interevrope, katerih tečaj je padel tudi do 1.550 tolarjev. Od omenjenih delnic so bili povpraševalci povsod, razen pri lnterevropi, posamezne borzno posredniške hiše, pri lnterevropi pa sta bili tako ponudbena kot tudi pov-praševalna stran mešani, kar nekako nakazuje na zanimivost delnic, saj je tečaj kmalu po zdrsu pod 1.600 tolarjev začel naraščati. Trenutno so delnice Interevrope vredne čez 1.660 tolarjev.
Tečaj delnic se je popravil še Emoni Koper, nekaj več pa se trguje tudi z delnicami Luke Koper, kjer pa se. tečaj še zmeraj zadržuje v območju 2.100 tolarjev. Zadrževanje tečaja
lahko pripišemo neaktivnosti države pri urejanju lastninskega razmerja z Luko Koper. Investitorji pričakujejo, da če bo država dovolila nakup delnic Luke tujim investitorjem, bi se utegnila vrednost delnic opazneje povišati. Zelo visok porast smo zaznali tudi pri delnicah Heliosa ter Colorja. Prvim je tečaj porastel predvsem zaradi velikega dobička ter novice o morebitnem združevanju Heliosa s Colorjem ter Belinko. O združevanju pa se je govorilo tudi v bančnem sektorju, kjer se mislita SKB ter LNB združiti. Kljub pomembni novici se tečaj delnic SKB banke ni pretirano spremenil.
Zelo veliko so borzni posredniki trgovali tudi s kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Pri trgovanju zaenkrat prevladujejo državne obveznice, samo trgovanje pa se kljub zniževanju obrestnih mer ni povečalo. V prihodnje zaenkrat ni čutiti ponehanja pozitivnega trenda, saj nakupi borznih investitorjev še kar trajajo. Za delničarje je to vsekakor dobrodošlo, še bolje pa bi bilo, da bi tuji kapital povpraševal še po drugih delnicah. Ilirika
Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Tomažin
Gorenjska^ Banka
Banka j posluhom
Tako nizke, da so dosegljive vsem
Obrestne mere
za POSOJILA
O Potrošniška posojila
ROK ZAPADLOSTI	OBRESTNA MERA (letna)
^kratkoročna Dosojila do 12 mesecev	T+5,5%
^dolgoročna posojila nad 1 do 5 let	T+6,5%
Najvišja možna anuiteta - mesečni obrok - za najeto posojilo je odvisna od višine plače ali pokojnine in je lahko od 33% do 63% plače oziroma pokojnine, glede na rok zapadlosti posojila. Najnižja anuiteta pa znaša 10.000,00 SIT.
PRIMER: . za komitente Gorenjske banke
• mesečna plača: 100.001,00 SIT
• odplačilna doba: 5 let
• najvišji znesek posojila:   2.063.200,00 SIT
• mesečna anuiteta: 45.000,00 SIT (izračunana s korekcijskim faktorjem)
© Stanovanjska posojila
	OBLIKA POSOJILA / OBRESTNA MERA			
ODPLAČILNA DOBA	•Na osnovi namenskega varčevanja	Na osnovi vezanih sredstev	Brez varčevanja oz. vezanih sredstev	Posojilo, v celoti zavarovano z vezanimi tolarskimi ali deviznimi sredstvi
•nad 1 do 5 let	T+4,1 %	T+3,8%	T+5,0%	T+5,0% - letno (ne dodajamo stroškov vodenja in dodatka za nekomitente)
•nad 5 do 10 let	T+5,0%	T+4,5%	T+6,0%	
•nad 10 do 15 let	T+5,5%	T+4,8%	T+6,5%	
Najvišja možna anuiteta - mesečni obrok - za najeto posojilo je odvisna od višine plače ali pokojnine in je lahko od 25% do 45% plače oziroma pokojnine, glede na rok zapadlosti posojila. Najnižja anuiteta pa znaša 10.000,00 SIT.
RRIMER:  za komitente Gorenjske banke
• mesečna plača: 100.001,00 SIT
• odplačilna doba: 15 let
• najvišji znesek posojila:   3.670.000,00 SIT
• mesečna anuiteta: 40.000,00 SIT (izračunana s korekcijskim faktorjem) Za stroške vodenja odplačevanja potrošniškega in stanovanjskega posojila banka zaračunava dodatek, ki ga v višini 0,1% mesečno prišteva k obrestni meri in obračunava od vsakokratnega stanja posojila.
Zato smo tu, da Vam pomagamo!
G orenjska^ Banka
Banka d podluhom
III KIKA
ODKUPUJEMO PEŽMCK?
SAVAGiisBTFMIOk.U)K\. SPECERIJA Btm C01JOB MEDVODE DELIKATESA JESENICE G ia B, i jOKA ŽSL I OKA B in C GOfigENJKALESCE, TP R02CA JESENICE G, PIVOVARNA LiNION IN LA&KL. *pro4ujatno delnice na borzi •upravljamo portfelje
JESENICE Tet 0«4/X6I 511 ^ KRANJ Td 064 '221 721
Borzi seminar
Slovenski trg kapitala
Spremembe na slovenskem trgu kapitala danes in na prelomu tisočletja je naslov seminarja, ki ga zaradi zanimanja ponavljajo.
Kranj, marec - Ljubljanska borza bo v četrtek, 26. marca, pripravila v svojih prostorih enodnevni seminar o slovenskem trpu kapitala. Pripravili so ga ze 15. decembra lani, zaradi velikega zanimanja ga ponavljajo. Slušatelje bodo izvedeli, kakšni dejavniki utegnejo vplivati na slovenski trg kapitala, poglobili bodo seveda lahko tudi svoje splošno znanje.
Slovensko gospodarstvo v zadnjih letih doživlja hitre spremembe, tudi na slovenskih trg kapitala vplivajo številni dejavniki, zato so dobre informacije odločilnega pomena. Aktualno je zaključevanje lastninskega preoblikovanja podjetij, privatizacijska vrzel, denacionalizacijski postopki, zakon o prevzemih, pokojninska reforma itd. Na seminarju bo pokojninsko reformo predstavil dr. Milan Vodopi-vec, o naložbenih pokojninskih shemah bo govoril Božo JaŠovič, o zaključku lastninjenja in privatizaciji državnega premoženja bo govoril dr. Edo Pirkmajer. Nato bodo udeležencem praktično predstavili trgovanje z vrednostnimi papirji s pomočjo borznega informacijskega sistema. V drugem delu seminarja pa bodo o borznem poslovanju spregovorili dr. Draško Vese-linovič, Miloš Čas in Tomaž Klemene.
KRANT, 233.1998	nakupni/prodajni! nakupni/prodani 1 nakupni/prooajni	
MENJALNICA	1 DEM 1    1 ATS I 100 ITL	
A BANKA (Tržič, Kranj. Jesenice}	92,75 93,35 12,97 13,26	9,08 9,47
BANKA CREDITANSTALT d.d Lj	92,90 93,60 13,00 13,40	9,20 9,70
EROS (Stari Mayr) Kranj	93,10 93,40 13,14 13,24	9,44 9,55
GORENJSKA BANKA (vse enote)	92,65 93,65 12,91 13,31	9,03 9,88
HRANILNICA ION, d.d Kranj	92,90 93,40 13,15 13,25	9,40 9,50
HKS Vio/ed Medvode HIDA-ttzntca Ljubljana	92,80 93,50 13,00 13,40 93,00 93,34 13,15 13,22	9,30 9,60 9,35 9,45
HRAM R0ŽCE Mengeš	93,10 93,39 13,12 13,19	9,40 9,45
ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj	92,90 93,40 13,10 13,23 211-722	9,40 9,52
INVEST Škofja Loka	93,00 93,40 13,16 13,24	9,44 9,52
KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka	92,80 93,80 12,80 13,32	9,25 9,55
LEMA Kranj	93,00 93,40 13,14 13,22	9,40 9,50
V0LKS BANK-UUD. BANKA.dd.Lj	92,95 93,45 1 3,16 13,35	9,32 9,53
M1KEI Stražišće	92,95 93,40 13,15 13,23	9,42 9,49
NEP0S (Šk. Loka, Trata) NOVA L8 Kamnik, Medvode, Šk. Loka	93,05 93,40 13,1 5 13,25 92,95 93,60 12,95 13,30	9,40 9,48 9,26 9,61
ROBSON Mengeš	93,00 93,50 1 3,00 13,30	9,30 9,60
P8S d.d, (na vseh poštah)	92,30 93,30 12,20 13,20	9,00 9,50
PRIMUS Medvode	93,10 93,40 1 3,14 13.24	9,44 9,55
SHP-SJov. hran. in pos. Kranj	92,80 93,40 13,00 13,23	9,35 9,55
SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SLOVENUATURIST Boh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice	92,80 93,60 13,1 1 13,30 92,65        - 12,91 92,90 93,40 13,1 1 13,24	9,35 9,52 9,03 9,40 9,52
SZKB Blag. mesto Žiri	92,80 93,60 12,95 13,29	9,10 9,87
ŠUM Kranj	211-339	
TALON	93,10 93,30 13,18 13,25	9,40 9,50
TtNTOURS Domžale            93(20 94,00 13,10 13,30 TROPICAL Kammk-Batovntk    93'oo 93,25 1 i,i 5 13,24 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-696		9,35 9,70 9,40 9,45
WtLFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič	360-260 704-040 53-816	
POVPREČNI TEČAJ	92,90 93,47 13,03 13,26	9,30 9,56
Pri Šparavcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tu|ih valutah
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefantike številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
Skupna bančno zavarovalniška družba
Povezovanje NLB in Triglava
Poleg ustanovitve ban-čno zavarovalne družbe se bodo povezali tudi z zavarovalnico Concordia.
Kranj, marec - Nova Ljubljanska banka in Zavarovalnica Triglav sta 18. marca podpisali pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Prva konkretna oblika bo ustanovitev skupne bančno zavarovalniške družbe, druga pa skupno kapitalsko povezovanje v zavarovalnici Concordia.
Največja slovenska banka in največja slovenska zavarovalnica sta podpisali pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, ki je plod iskanja novih oblik sodelovanja po aprila lani podpisanem dogovoru. Vsekakor sodi v priprave na vstop Slovenije v Evropsko unijo in s tem povezanim prihodom tujih bank in zavarovalnic. Pogodba opredeljuje poslovno sodelovanje na področju ustanavljanja, financiranja in upravljanja družb, trženja določenih zavarovalniških storitev prek bančne mreže NLB in bančnih prek Triglavove zavarovalniške mreže in mreže njenih agentov. Nanaša se seveda tudi na skupne bančno zavarovalniške
posle, finančno sodelovanje in upravljanje s premoženjem.
Hkrati so podpisali še dve pogodbi, ki se nanašata na konkretna posla. Ustanovili bodo skupno bančno zavarovalniško družbo, v kateri bosta imela NLB in Triglav polovična kapitalska deleža. Družba bo poleg svetovanja na bančno zavarovalniškem področju opravljala še druge sorodne posle.
Druga pogodba pa se nanaša na kapitalsko povezovanje NLB in članic njene bančne skupine ter zavarovalnice Triglav in njenih hčerinskih družb v zavarovalnici Concordia. Pridobile naj bi njen 75-odstotm lastninski delež, Concordia pa bo specializirana za življenjska zavarovanja. • M.V.
Telekom V)
Slovenije w
Slovenije
PE Kranj
ODDAJA KUHINJE V NAJEM!
Telekom Slovenije, PE Kranj odda v najem opremljeno kuhinjo, 113 m2 v industrijski coni na Primskovem v Kranju. Prevzem je možen takoj.
Kuhinja ima zgrajen samostojen dostop.
Vse zainteresirane vabimo, da svoje ponudbe pošljejo na naslov Telekom Slovenije, PE Kranj, Mirka Vadnova 13 do 15. 4. 1998.
Dodatne informaije dobite po tel. 064/262-319.
		1	CMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik
Salamiada v Radomljah
Radomje, 20. marca - Minuli petek je bil v Restavraciji Zlata kaplja polfinalni izbor vseslovenske salamiade za območje Gorenjske, kamniško domžalskega konca in Primorske. Salamiada se iz leta v leto lahko pohvali z vse večjo kakovostno ravnijo, tako po zaslugi samokritičnosti "sala-marjev" kot tudi same organizacije in izbora najboljših domačih mesnih izdelkov. Tokratno Salamiado sta sestavljala dva izbora - v uradnem delu so izbirali najboljšo domačo suho salamo, temu izboru pa so organizatorji dodali še izbor najboljše klobase domačih mojstrov iz okolice Kamnika in Domžal. Udeležba pa je, po besedah organizatorjev, prerasla pričakovanja - za izbor naj salame se je potegovalo kar 132 mesnih krasotic, Štiričlansko ekipo pa je čakalo težaško delo.
In katere so odločujoče kvalitete, ki jih mora imeti prava, predvsem pa odlična salama. Žirija, ki so jo poleg prof. dr. Slavka Cepina sestavljali še mesar Tone Mejak, Slavko Verzelj in Robert Pečnik, je ocenila obliko oziroma izgled salame, izgled in barvo njenega prereza, teksturo, vonj in okus. Točke, ki so jih člani žirije prisodili posamezni salami, so nato sešteli, največji seštevek pa je pripadel salami Janeza Terana iz okolice Kamnika. Drugo mesto si je s svojo salamo prislužil Primorec Radivoj Čeme, tretje mesto pa Stane Plevel iz Cerkelj. Široko geografsko območje, znotraj katerega so izbirali najboljšo salamo, bi se na prvi pogled morda zdelo nelogično in težko primerljivo, vendar pa, kot so nam povedali organizatorji, temu ni tako. Enakomerna zastopanost posameznih regij med najboljšimi salamami dokazuje, da pri kvaliteti glavno vlogo igra znanje, poznavanje malih skrivnosti in zakonitosti, ki mesno mešanico ne glede na kraj "mesnice" spremenijo v žlahtno in dobro salamo. Vsi sodelujoči so prejeli kar nekaj lepih nagrad, za najboljše pa so v Ateljeju Rozman v Smokuču izdelali lična priznanja.
In ko smo že pri kvaliteti - svoj glas pri odločanju o primernosti salame so imele tudi za to pristojne uradne institucije, ki pa zaradi neprimernosti iz tekmovanja niso izključile niti enega samega primerka. Klasični salamiadi so tokrat dodali še izvenkonkurenčno lokalno ocenjevanje klobas. Priznanje, ki so si ga prislužili na kmečkem turizmu "Pri Soud" pa naj vam služi kot opozorilo in povabilo na prave dobre kranjske klobase. S tem pa salamiada še ni končana. Radomeljska salamiada je predstavljala vmesni, polfinalni izbor. Podobnega so imeli tudi na vzhodnem delu Slovenije, najboljše salame in salamarji pa se bodo pomerili na vseslovenskem finalu nekje na Dolenjskem. O uvrstitvah gorenjskih mojstrov salam pa v eni prihodnjih številk Gorenjskega glasa. • U. Špehar
Kmečke žene
Aktiv bodo preoblikovale v društvo
Žiri - Aktiv kmečkih žena Žiri - vodi ga Marta Kavčič - se bo preoblikoval v društvo. Ustanovni občni zbor društva bo v petek ob pol štirih popoldne v domu Partizan v Žireh. Kmečke žene bodo na zboru pregledale delo v minulem letu, sprejele letošnji program in izvolile organe društva, zborovanje pa bodo popestrile s kulturnim programom, v katerem se bodo predstavili Lucija Oblak, otroški pevski zbor Vrh sv. Treh kraljev in Ivanka Erznožnik. • C.Z.
Gorenjski sadjarji bodo ustanovili društvo
Strahinj - Gorenjski sadjarji bodo s pomočjo kmetijske svetovalne službe ustanovili Sadjarsko društvo Gorenjske. Ustanovni občni zbor bo v petek ob sedmih zvečer na posestvu srednje mlekarske in kmetijske šole v Strahinju. Marko Babnik, predsednik Strokovnega slovenskega sadjarskega društva, bo najprej predstavil delovanje društva, nato pa bodo izvolili organe društva in opravili druge formalnosti. Po občnem zboru bo Babnik predaval še o varstvu nasadov, predvsem o priporočilih za letošnje varstvo in o novostih s tega področja. • C.Z.
Predavanje
Presajanje, zaščita in vzgoja cvetja
Bohinjska Bistrica - Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju in kmetijska svetovalna služba vabita v petek ob pol štirih popoldne v dvorano Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici na predavanje Vide Pauluše o presajanju, zaščiti in vzgoji cvetja. Predavanje bodo popestrili z barvnimi diapozitivi mojstra fotografije Jožeta Miheliča. • C.Z.
v Svet Osnovne šole > MATIJE VALJAVCA PREDDVOR Šolska ulica 9, 4205 Preddvor
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. oziroma 144. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Delo bo začel opravljati takoj po imenovanju.
Prijave z dokazi! 'Olnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi izpisa na naslov šole s pripisom "za razpis ravnatelja .
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Pol stoletja (uspešnega) žirovskega zadružništva
Sožitje narave in trgovine
Boljšega slogana si ob praznovanju petdesetega rojstnega dne v Kmetijsko gozdarski zadrugi Sora Žiri verjetno ne bi mogli poiskati. Stalni razvoj in prilagajanje trgu sta temelja njene uspešnosti, dandanes pa sodi med petnajst najuspešnejših slovenskih kmetijskih zadrug
Žiri, 20. marca - Kmetijsko gozdarska zadruga Mercator - Sora Žiri je bila ustanovljena pred pol stoletja, in je, kot nam je povedala njena direktorica Karmen Pečelin, le naslednica oziroma nadaljevanje žirovskega zadružništva. Njegovi začetki segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, prava predhodnica današnje zadruge pa je bila Mlekarska zadruga Žiri, ki je nastala pred drugo svetovno vojno. Slednja je njeno delovanje prekinila, zadružnisšt-vo pa se pod okriljem sedaj pol stoletja stare zadruge nadaljuje še dandanes.
Kmetijsko gozdarska zadruga Mercator - Sora Žiri se je v petdesetih letih razvila v sodobno zadrugo, ki v res najboljši meri opravlja svoje poslanstvo - kmetu skuša kar najbolj pomagati pri trženju njihovih proizvodov. Prizadevanja članov po nenehnem razvoju so omogočila razvoj tudi na drugih, ne samo kmetijskih področjih - dandanes pretežni del dohodka zadrugi ne prinaša več kmetijstvo, pač pa trgovina in osnovna ter dokončna predelava lesa. Zadrugini lesarji danes daleč naokoli slovijo po svojih kvalitetnih
oknih. Trgovinska dejavnost kmetom, članom zadrugem, vsaj malce olajša trženje svojih produktov, da o tovrstni vlogi lesne predelave niti ne govorimo. V okviru zadruge uspešno deluje tudi hranilno kreditna služba, ki kmetu omogoča varno nalaganje prihrankov, pa tudi pomoč v primerih, ko na kmetiji kakšen tolar zmanjka.
O delu zadruge in zadružnikov pa najbolje govorijo številke - lani je zadruga odkupila 402 toni živine, kar je v primerjavi z letom poprej sicer nekolikšno zmanjšanje, vendar pa je v zadnjih petih letih očiten trend rasti. Podobno je z odkupom mleka, lani so ga odkupili 1.627.000 litrov, že nekaj let zapored pa se zmanjšuje število pridelovalcev. Večja odkupljena količina gre na račun dejstva, da se je v zadnjih petih letih odkup mleka od posameznega pridelovalca v povprečju povečal za več kot sto odstotkov, zadruga pa kmetom mleko in meso plačuje redno brez zamud. Povečala pa se ni le količina mleka, pač pa tudi mikrobiološka kakovost, predvsem na račun strožjih pravilnikov, izobraže-
Lanski poslovni rezultat zadruge
Zadruga je v lanskem letu ustvarila 2.053.519.000 tolarjev celotnega prihodka oziroma 11 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Dobrih devet odstotkov je k prihodku prispevalo kmetijstvo, 37,5 odstotka lesna dejavnost, dobro polovico trgovska dejavnost, skoraj tri odstotke pa ostale dejavnosti. V strukturi prihodkov se je povečal del iz trgovinske dejavnosti. Zadruga je imela lani za 2.049.638.000 tolarjev odhodkov, tako da je dobiček znašal 3.881.000 tolarjev. Iz te vsote bodo 194.000 tolarjev namenili v rezervni sklad, 3.687.000 pa kot nerazporejeni dobiček.
vanja rejcev ter boljše tehnične opremljenosti za proizvodnjo mleka. Na zadrugi pričakujejo, da se bo količina odkupljenega mleka še povečevala, saj naj bi na tem področju še imeli nekaj rezerv, še naprej pa si bodo prizadevali za dvig mlečne kakovosti. Na zadružni žagi razrežejo v letu dni v povprečju 9750 kubičnih metrov hlodovine, kar jih uvršča v vrh srednje velikih žag pri nas. Del primarno obdelanega lesa najde svojega kupca praktično v isti hiši, v mizarstvu, ki slovi predvsem po svojih kvalitetnih oknih. In ob koncu poglejmo Še trgovski del dejavnosti - pod zadružnim okriljem danes deluje prodajalna v Rovtah ter štiri prodajalne v Žireh, v njih pa je praktično moč kupiti vse trgovske programe.
Za svečano praznovanje polstoletne-ga jubileja so člani zadruge ter v njej zaposleni delavci izkoristilili kar četrtkov redni občni zbor. Ta je bil, po zaslugi kulturnega programa in gostov še posebej slovesen - zadružnikom je zaigrala citrarka Tanja Zaje Zupan, pa učenci žirovske osnovne šole, program pa je povezovala Saša Pivk. Zbrane zadružnike je nagovoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Ob petdesetletnici so pri Zadrugi ob pomoču snovalcev Žirovskega občasnika pripravili zbornik, ki na skoraj osemdesetih straneh predstavlja zadrugin razvoj od začetkov pred petdesetimi leti do njene današnje podobe in organiziranosti. • U. Špeh ar
Na Jelovici uplenili medveda
Medvedje padel, strah kmetov ostaja
Med lovci je slišati, da so na Jelovici še najmanj trije, štirje medvedi, med njimi tudi največji' ki bržkone napada ovce in goveda.
Selca - Ko je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj lansko jesen izdal dovoljenje za odstrel medveda, ki na Soriški, Danjarski planini in drugod na Jelovici napada ovce in goveda, so ga lovci lovskih družin Sorica, Železniki in Selca večkrat čakali in sledili, mu nastavljali koruzo in mrhovino, ugotavljali, kateri ima od 14 do 16 centimetrov široke šape, kot določa ministrova odločba... Sreča se je nasmehnila Antonu Berniku, po domača Kajžarjevemu Tonetu s Spodnje Luše, ki ga je v sredo proti večeru uplenil v bližini Lipniške planine na Jelovici. Pričakal ga je na kraju, kjer je eden od medvedov ob koncu septembra pokončal plemensko telico, last kmeta iz Radovljice. Lovci so na tem mestu že jeseni postavili prežo in mu v bližini za vabo nastavili koruzo in mrhovino.
"Odkar je minister dal dovoljenje za odstrel, sem bil
Anton Bemik
najmanj tridesetkrat na tem koncu Jelovice. Včasih sem se vračal domov ob polnoči, celo ob treh. S preže sem ga že nekajkrat opazoval, a mi je vedno le pojedel koruzo in ušel. Tudi v sredo je proti večeru, med šesto in sedmo
Štirinajsti na Gorenjskem, deveti na Jelovici
Med lovci je slišati, da so na Jelovici tudi po odstrelu tega medveda še najmanj trije ali štirje, med njimi tudi največji (s 16-centimetrslcimi šapami), ki bržkone napada ovce in goveda. Po podatkih Branka Galjota iz Zveze lovskih družin Gorenjske je v zadnjih 46 letih na Gorenjskem padlo 14 medvedov, od tega devet na Jelovici. Zadnjega je pred petimi leti uplenil Stane Čufer, član lovske družine Sorica.
Janez Bernik
uro, prišel na krmišče. Skozi daljnogled sem ga opazoval, kako je jedel koruzo in premetaval mrhovino. Ker je bilo zasneženo, sem dokaj dobro videl, da je precej velik. Meril sem z razdalje 70 do 80 metrov in zadel. Le zarjul je, skočil in se začel valiti, dokler ni negiben obležal," se sredinega lova spominja Anton, ki nima posebej dolgega lovskega staža, saj je lovec postal šele pred šestimi leti. Z Jelovice je po mobitelu poklical gospodarja selške lovske družine Pavleta Potočnika. Še isti večer so ga deloma s sanmi in delno z avtomobilsko prikolico prepeljali v dom lovske
družine v Selcih, kjer je bilv četrtek, na Jožefovo, pra^j praznik. Poleg lovcev so priŠ'1 108 kilogramov težkega me<j' veda ogledovat še vaščafl'' otroci iz vrtca in drugi. M^1 njimi je bil tudi Antonov stffe Janez Bernik s Spodnje LuŠ"e> ki se še dobro spominja dO' godka iz sedemdesetih let, kj! so lovci na Jelovici lovi'1 medveda, a so ga prvič 'e obstrelili. Ko so ga iska" med smrečjem, je planil $ Janeza in ga s šapo po glavi- * bolnišnici, kjer je dobil $ šivov, so ga tako dobr0 "zrihtali", da se mu danes $ obrazu na srečanje z medv^' dom bolj malo pozna.
Ko so Antonovemu medv^', du izmerili velikost šap, ugotovili, da so široke od ^ do 14 centimetrov in da 'f približno ustrezajo velikost ki jo določa ministrova odlo* ba (od 14 do 16 centimetrom) Razlika ni velika, kaže pa to, da gorenjski lovci nima)" veliko izkušenj z lovom ^ medveda in s tem tudi maj" predstav o velikosti medve^ in šap. Kočevskim lovcem f verjetno pri tem lažje. AntoJ bo kosmatinca dal "nagaČit1 in mu določil mesto v brunar ici, ki jo bo postavil ^ Spodnji Luši, meso pa ]°. odkupil in ga razdelil sorodni kom. • C. Zaplotnik, sliki:>' Doki
Najhitrejši Jeep Grand Cherokee
Ameriški Chrvsler, ki združuje tudi legendarne terenske avtomobile znamke Jeep je lastnik najhitrejšega tovrstnega štirikolesnika. Imenuje se jeep grand cherokee 5.9 limited LX, ponaša se z izjemnimi voznimi lastnostmi in luksuzno opremo, v sam vrh pa se uvršča tudi s ceno.
Zasluge za skoraj dirkaške vozne lastnosti ima 5,9-litrski osemvaljni motor, ki pri 4050 vrtljajih zmore 241 konjskih moči in orjaški navor 472 Nm. Naredili so ga kot nadgradnjo prejšnjega 5,2-litrskega osemvaljnika. Za prenos moči na vsa štiri kolesa skrbi novi štiristopenjski samodejni menjalnik. Motorje eksploziven, saj je ves navor na voljo že pri 3500 vrtljajih, 1858 kilogramov težak avtomobil z mesta do 100 kilometrov na uro pospeši v 8,2 sekunde in doseže najvišjo hitrost 200 kilometrov na uro, kolikor dovoljuje elektronska blokada. Štirikolesni pogon imenovan quadra trac na suhi cesti 90 odstotkov navora razporeja na zadnji kolesni par, na spolzki podlagi pa tistemu kolesu, ki ima več oprijema.
Na zunaj se jeep grand cherokee 5.9 LX limited od drugih različic razlikuje po mrežasti maski hladilnika, škrgi za dovod dodatnega zraka na motornem pokrovu in kromiranem zaključku izpušne cevi. Avtomobil sodi med tako imenovano omejeno serijo, zato jih bodo za evropske trge naredili samo 3000. Pri Chrvsler Jeep Importu si jih Dodo za slovenske jeepovske navdušence izborili 50, Približno toliko pa jih nameravajo prodati tudi v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije.
Kdor bi si ameriško terensko pošast zeželel imeti na domaČem dvorišču, bo moral spraviti skupaj kar 99.990 mark, kar je v vseh pogledih veliko denarja. Cena za ekskluzivnost pač. • M.G.
Veliko zanimanje za MCC Smart
Sodeč po fotografiji z avtomobilskega salona v Ženevi bo n°vi nemško švicarski avtomobilski malček kar zanimiv za številne kupce, ki bi za v mestno gnečo in tesno odmerjene Parkirne prostore uporabljali manj kot tri metre dolgo vozilo, vendar bo potrebno počakati do jeseni, kajti smart boleha za Podobnimi porodnimi težavami, kot jih je imel mercedes-Denz razreda A.
Stuttgartski avtomobilski koncem Daimler-Benz in znana svicarska urarska delavnica Swatch sta skupnega novorojenčka sicer predstavila že jeseni v Frankfurtu in ob prelomu leta bi poraja steči serijska proizvodnja. Toda pri preizkusih so odkrili, đa smart ne zagotavlja zadostne varnosti oziroma stabilnosti, zato So začetek serijske proizvodnje premaknili za skoraj deset mesecev in prvi avtomobili bodo zapeljali po cestah šele oktobra.
Konstruktorji so se takoj lotili tudi sprememb podvozja. Tako So za 16 milimetrov razširili sprednjo os, za 87 milimetrov zadnja koloteka, avtomobil pa je tudi nižji, spredaj za 20 in zadaj za 15 milimetrov. S temi spremembami bo občutno 'zboljšana vozna dinamika in varnost, zato je bila odločitev o .akasnitvi proizvodnje pravilna, je prepričan Lars Brorsen, 12vrŠni direktor podjetja Micro Compact Car.
BMW M5: hiter ali najhitrejši?
Skoraj polnih štirinajst let je bavarski BMW oral ledino v posebnem avtomobilskem razredu, med luksuzno športnimi limuzinami. Po jesenski prototipni premieri modela M5, so na pravkar minulem avtomobilskem salonu v Ženevi, prikazali še serijsko verzijo ene najhitrejših limuzin.
, .zaradi zamude pri začetku proizvodnje bodo letos naredili jj'stveno manjšo količino od načrtovane in avtomobilček bo pobilo le 20.000 najhitrejših kupcev. Na voljo bodo trije različni Paketi opreme, med njimi tudi luksuzni, osnovna različica bo na p°fjo za približno 16.000, najbolj razkošna za 20.000 mark. ' r'hodnje leto naj bi na ceste zapeljalo 130.000, leta 2000 pa že 4U0.000 srna rtov. • M.G.
BMW M5 tretje generacije, pod nevsiljivo in skoraj povsem enako karoserijo, kot jo imajo običajne limuzine serije 5, diskretno prikriva, da ga razganja od moči. Pod motornim pokrovom je namreč spravljen novi 5-litrski V8, ki razvije kar 408 konjske moči, še bolj impresiven pa je podatek o največjem navoru, ki doseže kar 500 Nm. Motorna moč se prenaša na kolesa preko šeststopenjskega menjalnika.
Najbrž je zato odveč poudarjati, da je zaradi eksplozivnega motorja, ki so ga razvili v BMW-jevem športnem oddelku M, BMW M5 hiter ali pa celo najhitrejši limuzinski avtomobil na svetu. Tako za pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro potrebuje vsega 5,4 sekunde in se lahko povsem meri s pravimi športnimi avtomobili, v četrti prestavi pa od 80 do 120 kilometrov na uro pospešuje v 4,6 sekunde.
Na zunanjosti na prvi pogled ni mogoče zaznati večjih sprememb. V sprednjem odbijaču so opazne dodatne reže za dovod zraka v motorni prostor, avtomobilu pa so nataknili tudi primerna aluminijasta platišča, ki so na vseh štirih kolesih 18-palčna, pnevmatike so spredaj dimenzije 245/40 in zadaj 275/35. Avtomobil, ki ga bodo tistim, ki imajo dovolj debele denarnice, začeli prodajati ob koncu leta, zaradi svoje superiornosti pa je na salonu v Ženevi skoraj nekoliko zasenčil glavno BMW-jevo zvezdo, novo serijo 3. • M.G.
Opel je obnovil terenca Monterey
Z obnovljenim prednjim delom, večjo varnostjo in okolju bolj prijaznimi uporabljenimi snovmi, je nemški Opel predstavil osveženi terenski avtomobil monterev. Prodajati ga bodo začeli poleti, na voljo bodo tudi nekateri novi motorji, za katere je odgovoren japonski Isuzu.
Monterev tako predstavlja del Oplove globalne usmerjenosti, saj Isuzu sodi med vodilne proizvajalce dizelskih pogonskih agregatov in ima tudi bogate izkušnje z neposrednim vbrizgom goriva in turbinskimi polnilniki. Prenovljeni monterev bo tako prvi med tako imenovanimi rekreacijskimi avtomobili, ki bo opremljen s turbodizelskim motorjem z neposrednim vbrizgom goriva s principom tako imenovanega skupnega voda in s po štirimi ventili na valj.
I Poleg 3,0-litrskega turbodizelskega motorja DTI 16V, ki
1 zmore 159 konjskih moči in in kar 333 Nm navora pri 2000
I vrtljajih, je nov tudi 3,5-litrski šestvaljni bencinski motor, ki
I razvije 215 konjskih moči in 310 Nm navora pri 3000
f vrtljajih. Oba motorja sta zaradi izboljšav tudi varčnejša,
I turbodizelski v povprečju porabi 10,9 litra plinskega olja,
f bencinski pa 13,7 litra neosvinčenega bencina na 100
j kilometrov.
I Poleg boljših voznih zmogljivosti ima monterev tudi
I večjo vlečno sposobnost, saj je skupna nosilnost kar 3500
I kilogramov. Stabilnost so konstruktorji povečali s pomočjo
I dodatno ojačanega lestvenega okvirja, na katerega jc
1 nameščena karoserija in to zagotavlja tudi večjo odpornost
I pred trki.
I Za varnost ob tem skrbi še varnostna zračna vreča in
f zategovalniki pri sprednjih varnostnih pasovih.
I Monterev bo na voljo v tri- in petvratni karoserijski
I različici in z različnima medosnima razdaljama. Pri
I bencinskem motorju se bo mogoče odločiti tudi za
I štiristopenjski ročni menjalnik. • M.G.
Volkswagen in Opel sta si spet skočila v lase
Kdo je kriv za novo afero?
Komaj se je dobro polegel prah po aferi lopez, ki je koncern Volkswagen stala lep kup denarja, sta si največja nemška tekmeca spet skočila v lase. Tokrat |e vzrok dvakrat promjeni novi Volkswagnov golf, ki se je znašel na strehi, ko so pri Oplu svojim trgovcem predstavljali novo astro in druge podobne avtomobile.
Neprijetni dogodek se je pripetil 25. februarja, ko se je z novim golfom četrte generacije v družbi s tremi sopotniki peljal Frank Bauman, vodja vestfalskega centra za varno vožnjo, ki deluje v okviru nemškega avtomobilističnega kluba ADAC. Istega dne je isti avtomobil z registrsko številko MK-PN 323 zvozil testno progo vsaj sedemdesetkrat, brez vsakih težav, nato pa se je med enakim manevrom nesrečno prevrnil.
Oplovci so o incidentu nameravali molčati in ga ne obešati na veliki zvon, vendar jih je član upravnega odbora Volksvvagna Klaus Kocks, v času avtomobilskega salona v Ženevi obtožil umazane propagande, česar pa so se seveda branili.
Kot kaže, je največ olja na ogenj prilil kar prvi mož koncema Volksvvagen dr. Ferdinand Piech, ki je na tradicionalni večerji prvi novinarski dan pred ženevskim salonom zbrani druščini avtomobilskih novinarjev dejal, da je njihovemu tekmecu uspelo prevrniti golfa. Zato je Piech tudi predlagal, da naj bi neodvisni strokovnjaki preizkusili aktivno m pasivno varnost vseh avtomobilov spodnjega srednjega razreda vseh proizvajalcev. Ob tem je dejal, da bodo kupci novega golfa lahko od sredine aprila naročili golfa tudi z elektronskim sistemom nadzora stabilnosti ESP, čeprav pri številnih preizkusih na avtomobilu niso odkrili nobene pomanjkljivosti pri vozni dinamiki.
Kljub temu da je Volksvvagna v zadnjem času zadelo kar nekaj hudih udarcev, se odločni prvi mož koncema ne prepušča malodušju. Čeprav so mu že večkrat napovedali, da se mu bo zamajal stolček, je tako upravni odbor in lastnike prepričal, da je največji evropski avtomobilski koncern zdrav, kar je podprl tudi s številkami. • M.G.
TALON, d.o.o.
ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL PE Zg. Bitnje 32, Žabnica Tel.. fax: 064/311-032 -
ZNAMKA	TIP	LETNIK CENA V DEM		OPOMBE
OPEL	CALIBRA 2.0 i T	1993	24.500	vse, razen klime
OPEL	ASTRA 1.8 GT	1992	13.900	servo volan, športni sedeži, radio,
				metalic...
OPEL	KADETT 1.4 LS	1991	9.900	rdeče barve, zadnji spojler
FORD	RESTA 1.8 CD	1989	7.900	bele barve, pet vrat radio, vlečna kljuka
AUDI	80 2.0 E	1992	20.700	model '93,1. lastnik, serv. knjižica,
				klima, ABS...
FIAT	TEMPRA 1.6 IE	1993	11.400	servo volan, katalizator
KMJNDAI	P0NY1,3GLS	1990	6.700	el. stekla, cent. zakl., radio, kljuka
HVUNDAf	P0NY GLS	1990	6.900	strešno okno, radio, met. barva
CITROEN	ZX V0LCANE 2.0	1993	.1.5.400	dalj. cent. zakl., alarm, servo volan,
				el. ogled...
F0RD-D	ESC0RT1.6I	1993	14.400	1. lastnik, servo volan, el. oprema
VW	GOLF 1.4 CL	1995	16.000	bel, avtoradio
FIAT	128 sport coupe	1972	8.500	izredno ohranjen z veliko dodatne
				opreme!
VW	GOLF JGLD	1985	3.900	zelen
d.d. KRANJ
CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 223-624
PONUDBA TEDNA
ZNAMKA	TIP	BARVA	LETNIK	CENA V DEM
RENAULT	R-4 GTL	RDEČA	1988	1.475
NISSAN kar.	SUNNY 1.5 GL	SIVA	1986	2.841
LADA	NIVA1600	BELA	1986	2.690
TAVVRIA	1102	BELA	1995	3.160
MITSUBISHI	LANCER 1.5 glx	MET. SIVA	1988	4.160
PEUGEOT	309 MAGIC	RDEČA	1990	5.865
OPEL	KADETT 1.3	MET. SIVA	1989	7.300
SUBARU	LEONE 1.8	MET. SIVA	1990	7.450
FORD	0RI0N 1.8 D	MET. SIVA	1989	7.976
RENAULT	5 FIVE/5V CAT.	RDEČA	1995	8.230
RENAULT	5 CAMPUS/3V	MET. SIVA	1994	8.480
RENAULT	19 CHAMADE	MET. ZELENA	1990	9.260
RENAULT	TRAFICT1.4D	RDEČA	1992	10.730
SUBARU kat.	LEONE 1.8	MET. ZELENA	1993	11.670
RENAULT	CLI01.2	BELA	1996	12.140
RENAULT	191.4 RT	BELA	1993	12.900
VW	KOMBI 2.4 D	BELA	1995	28.000
FORD	M0NDE0 2.0 RT	ME ČRNA	1994	20.900
RENAULT	ESPACE 2.0 RT	MET. RDEČA	1995	28.990
CHEVROLET	CAMAR0	MET. MODRA	1994	35.470
FORD	SC0RPI0 2.0i	MET. ZELENA	1995	48.940
KREDIT ŽE OD T + 6% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO ODKUP RABLJENIH VOZIL
INTERNET ADRESS HTTP://VVWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ KRANJ, 23. 3. 1998
Kakšna bo usoda osrednje slovenske avtomobilske prireditve?
Avtomobilskega salona (najbrž) ne bo
Številni zapleti z organizacijo botrovali odpovedim sodelovanja številnih zastopnikov - Salon bo ostal bienalni
Usoda letošnjega Slovenskega avtomobilskega salona v Ljubljani je bržkone zapečatena in organizatorja Združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev ter Ljubljanski sejem, bosta ta teden po vsej verjetnosti sporočila, da prireditev, načrtovana za konec prihodnjega meseca, odpade. Večina zastopnikov je namreč do konca prejšnjega tedna odpovedala udeležbo, o usodi salona pa so člani Združenja razpravljali tudi na sestanku, ki je bil zaprt za javnost.
Čeprav so člani Združenja že leta 1993 na eni svojih skupščin sklenili, da Slovenski avtomobilski salon preide na dveletni ritem, tako da bi bil na sporedu vsako liho leto, so nekateri vendarle vztrajali tudi pri organizaciji letošnje prireditve, tudi zaradi poloma Sejma gospodarskih vozil pred dvema letoma. Tako je bilo tudi že od vsega začetka sporno, ali se bo prireditev imenovala salon ali pa morda sejem.
Priprave na letošnji salon so se vendarle začele in prireditev je bila vpisana tudi v mednarodni sejemski koledar, ne pa tudi v koledar avtomobilskih razstav Mednarodne organizacije avtomobilskih konstruktorjev OICA. Kljub temu da so se tudi že pred tremi leti med soorganizatorjema pokazala številna nesoglasja, se je tokrat nakopičilo toliko problemov, da je salonskemu sodu končno izbilo dno.
Med glavnimi zapleti so bili tokrat spet stroški organizacije in predvsem sejemskega prostora, kajti Ljubljanski sejem je zastopnikom postavil nerazumljivo visoko ceno, čeprav Gospodarsko razstavišče niti prostorsko, še manj pa s spremljajočo infrastrukturo že dolgo več ni primerno za tovrstne prireditve. Še celo več, vse glasnejše so tudi kritike na račun varnosti razstavnih prostorov in opozorila, da naj se nikar ne čaka na najhujše.
Tako so nekateri zastopniki začeli razmišljati, da se letošnjega salona ne bi udeležili, šest zastopnikov, med njimi hčerska podjetja Autocommerca, AC Intercar, AC Mobil in AC Avto Triglav ter Avtohiša Claas, Lada avto in Suzuki Odar pa so svopja razmišljanja razgrnili tudi javno. V skupni izjavi so zapisali, da se odrekajo udeležbi zaradi zapletov v zvezi z organizacijo. "Kupci so naš dragocenejši poslovni partner. Ne želimo in nočemo ga podcenjevati. Vreden je blišča Ženeve, Pariza Frankfurta. Žal pa Gospodarsko razstavišče že dolgo ni kos takšni nalogi, kakor nalogi, kot kaže, niti niso kos tisti, ki zavoljo posameznikov sprejemajo odločitve, ki zahtevajo svoj čas, prostor in denar. Marsikaj je potrebno spremeniti. Zato nas na letošnjem avtomobilskem salonu v Ljubljani ne bo. Prepričani pa smo, da se bomo z drugimi aktivnostmi -načrtovali smo jih v tem času kar veliko! - oddolžili svojim kupcem in upravičili njihovo zaupanje," zapisano v sporočilu za javnost. Jeziček na tehtnici salon da ali ne je prejšnji teden pomagal premakniti tudi novomeški Revoz, ki sicer ni član Združenja, sporočili pa so, da na salonu ne bodo sodelovali niti z znamko Renault, ki ji pripada, niti z znamko Volvo, ki jo zastopa. Kot vzrok za takšno odločitev navajajo dogovorjen dveletni salonski ritem in dolgoročno načrtovanje, zato tudi menijo, da se je potrebno dogovorov, ki so jih sklenili avtomobilski proizvajalci in zastopniki, držati.
Zaradi vseh navedenih zapletov bo tako še v tem tednu javnosti najbrž sporočena odločitev, da je letošnja prireditev odpovedana, kar je predvsem v prid temu, da se bo o zastopniško sejmarskih zadevah začelo govoriti naglas, hkrati pa je že čas, da se vpleteni začnejo pogovarjati, kakšen bo Slovenski avtomobilski salon prihodnje leto. Probčlemov je namreč toliko, da bo leto prehitro naokoli. • M.G.
TEST: ŠKODA OCTAVIA 1.6 GLXi
Sejem Avto in vzdrževanje
V sredo, 1. aprila, bodo na sejmišču Celjskega sejma uradno odprli že 9. sejem Avto in vzdrževanje, ki združuje tako prodajalce avtomobilov kot tudi predstavnike avtoservisnih dejavnosti. Glede na zelo verjetno odpoved Slovenskega avtomobilskega salona, bo sejem v Celju nekakšen obliž za vse ljubitelje pločevinastih štirikolesnikov in vsega, kar sodi zraven. Sejem bo zanimiv tudi za ljubitelje motociklov, kajti v istem času bo na sejmišču potekal tudi 1. sejem Motociklov in opreme.
Sejem bo odprt od srede, 1., do nedelje, 5. aprila, slovesnosti na otvoritveni dan bo prisostvoval tudi minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer, ki bo sejem tudi odprl.
NASVIDENJE MED ZVEZDAMI
To, da je češka Škoda nekoč spadala v druščino avtomobilskih proizvajalcev z realsocialstičnega Vzhoda, katerih izdelki niso sloveli niti po izjemnosti in se manj po solidnosti, je že pozabljeno. Tovarna iz Mlade Boleslava namreč že nekaj let suvereno nastopa kot članica najmočnejšega evropskega avtomobilskega koncerna.
Ambicije, da se ponovno pridružijo družbi najelitnejših, pa so Čehi najbolj jasno potrdili z modelom škoda octavia. Za octavio, ki sicer nosi enako ime, kot jih je že eden od najuspešnejših skodinih modelov iz petdesetih let, je značilno predvsem to, da je povsem drugačna, kot so bili avtomobili, ki so iz te hiše prihajali še do pred nekaj let.
Značilno je tudi to, da je octavia sodobno, a vseeno nekoliko samosvoje oblikovan avtomobil, da se naslanja na preverjeno tehnologijo koncerna Volksvvagen in da je pravzaprav prvi Skodin avtomobil, ki sodi v srednji razred.
To pomeni, da je s 4,51 metra zunanje dolžine octavia kar dovolj dolg in prostoren avtomobil, čeprav nekaj skromnejša medosna razdalja govori in nakazuje, da je vsaj na zadnji klopi dolžinskih centimetrov za noge, nekoliko premalo.
Eden večjih octaviinih adu-tov je velik, skoraj izjemno prostoren prtljažni prostor, ki
s 528 litri sodi v sam razredni vrh in utesnjenost na zdnji klopi je mogoče že malce pozabiti. Tudi spredaj se sedi dobro, a hkrati tudi precej trdo, vendar po udobju octavia skoraj ne zaostaja za nobenim toliko velikim audijem in volksvvagnom.
Kar velikokrat je slišati, da so notranji oblikovalci imeli Skoda octavia suvereno nastopa med najbolj priznanim* premalo smisla za armaturno tekmeci v avtomobilskem srednjem razredu.
ploščo in, zato merilniki m stikala vdelani v pretežno sivo plastiko, delujejo nekoliko pusto. Kljub temu sta ergono-mija in uporabnost tolikšni, da je med vožnjo mogoče pozabiti tudi na puščobnost, siva barva plastike pa ima zagotovo to prednost, da se poleti segreje občutno manj kot črna.
100 konjskimi močmi, ki je Občutki med vožnjo so pre-
sredinska možnost med ben- cej volkswagnovski ali morda
cinskimi pogonskimi agregati, tudi malo audijevski. Odličen
Motor je sicer že znan, vendar in ravno prav debel volan se
pred dvema letoma temeljito dobro prilega rokam, petsto*
+++obla ++velik prtljažnik +motorne zmogljivosti/ — puščobna notranjost -prostor na zadnji klopi -preglednost nazaj
posodobljen in tako je suver eno kos svoji nalogi tudi v 1190 težki octavii. Še celo več, zdi se, da najbolj pristaja prav temu avtomobilu, saj se izkaže z dovolj solidnimi pospeševan
penjski menjalnik je natančen, lega na cesti zanesljiva, poo-vozje pa precej čvrsto, a njj toliko, da bi avtomobil preveč poskakoval po grbinah. Škoda octavia torej po skot'
Vsi octaviini motorji so preseljeni iz audijev in volkswag-nov, tudi 1,6-litrski štirivaljnik s
ji, povsem zadovoljivo končno aj vseh kriterijih sodi mefl hitrostjo in s porabo goriva, ki najbolj priznane tekmec je še v mejah zadovoljive srednjega avtomobilskega raz-ekonomičnosti. reda, tako po voznih lastnostih
opremi in nenazadnje tudi p°. ceni. Torej pri stvareh, odločajo.
CENA do registracije: 2,289.083 SIT (Avtoimpex, Ljubljana)
Precej visok zadek nekoliko ovira pogled nazaj, toda Notranjost deluje nekoliko puščobno, pod njim je uporaben in izjemno velik prtljažnik.     potnikom na zadnji klopi zmanjkuje
nekaj centimetrov za kolena.
TEHNIČNI PODATKI: kombi-limuzina, 5 vrat, 5 sedežev-Motor: bencinski, štirivaljni-štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1595 ccm, 74 kW/100 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4510 mm, š. 1730 mm, * 1430 mm, medosna razdalja 2510 mm, prostornina prtljažnika 52811328 I. Naf višja hitrost: 187 km/h (tovarna), 189 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km' h: 11,7 s. Poraba goriva po EU normativih: 5,9/10,7 1 neosvinčenega 95 okt. bencina, poraba na testu: 9,4 '•
M.Gregor*
Popoln uspeh salona v Ženevi j|flarac|a Xfl Bernarda Coursata
Vodstvo 68. Mednarodnega avtomobilskega salona v Ženevi I 9
Vodstvo 68. Mednarodnega avtomobilskega salona v Ženevi je sporočilo, da je pravkar končana prireditev tako po organizacijski plati kot tudi po številu obiskovalcev in akreditiranih avtomobilov, popolnoma uspela, skupaj z Mednarodno organizacijo avtomobilskih konstruktorjev (OICA) pa so tudi že določili datum prihodnjega salona.
V enajstih salonskih dneh si je razstavljene štirikolesne lepotce ogledalo kar 680.356 obiskovalcev, kar je v primerjavi z lanskim letom za 5,2 odstotka več. Po analizah, ki so jih opravili organizatorji, je bilo več kot 40 odstotkov obiskovalcev iz tujine, kar potrjuje mednarodno naravnanost te avtomobilske razstave, ene redkih, ki jo še pripravljajo vsako leto.
Poleg obiskovalcev je salon, na katerem se je predstavilo 280 razstavljalcev s 1020 zastopanimi znamkami iz 33 držav, spremljalo okoli 4200 akreditiranih novinarjev iz več kot 60 držav, kar pomeni nov medijski rekord.
Poseben odbor razstavljalcev v okviru Mednarodne organizacije avtomobilskih konstruktorjev je že določil datum 69. Mednarodnega avtomobilskega salona v Ženevi, ki bo od 11. do 21. marca prihodnje leto. • M.G.
Predsednik uprave novomeškega Revoza Bernard Coursat je pred kratkim prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. To visoko priznanje GZS podeljujejo za izjemne dosežke trajnejŠeg8 pomena v gospodarstvu.
Komisija za podelitev nagrade je svojo odločitev med drugn11 pojasnila s tem, da je Bernard Coursat od vsega začetka povezal1 s proizvodnjo Renaultovih vozil v Sloveniji ter poslovno-proizvodno in kooperacijsko strategijo multinacionalke nault in tudi Republike Francije na jugovzhodu Evrope. ?°r njegovim vodstvom od leta 1992 je Revoz postal najvecj3 gospodarska družba v Sloveniji, tako po skupnem prihodku ko tudi po izvozu, ki je leta 1996 dosegel 108 milijard tolarjeV; Revoz je po produktivnosti in kakovosti med vodilni^1 dvanajstimi Renaultovimi tovarnami, zato je tudi razumi)^ Renaultova odločitev, da so jim omogočili istočasen začete* proizvodnje novega clia kot v matični francoski tovarni. , Ob prejemu nagrade je Bernard Coursat dejal, da nagrad^ pomeni tudi zahvalo za delo vsem tistim menedžerjem, ki so na svojih področjih dosegli posebne uspehe, Revozovi uspehi pas plod dela več kot 2500 zaposlenih.
OO
ENGINE
TREATMENt
Razlika med Slickom 50 in konkurenčnimi izdelki je v opravljenih testih SAE* in certifikatu o najvišji kakovosti po standardih American Petroleum Instituta, ki ga nima noben podoben izdelek!
Testi SAE so Slicku 50 prinesli certifikat o kakovosti in dokaz, da:
• zmanjšuje obrabo motorja za 50%
• zmanjšuje porabo goriva za 5%
• že enkratna uporaba Slicka 50 ščiti motor kar 80.000 km
NE NASEDAJTE PRAZNIM OBLJUBAM SLICK 50 JE SVOJO UČINKOVITOST DOKAZAL S TESTI SAE!
*SAE Society of Automotive Engineers, Svetovno združenje inženirjev avtomobilske industrije.
PRODAJA: AMZS IN ALPETOUR KRANJ ZASTOPNIK: JOŽE DRNOVŠEK, HAFNERJEVO NASELJE 70, ŠKOFJA LOKA, Telefon: (064) 634-680, 0609 ali 041/611-115
YAMAHA servis štern
PRODAJA, SERVIS, ! KRANJ, ŠMID0VA13,
REZERVNI DELI, OPREMA\tel./fax: 064/323-419,064/326-731
Pri nakupu motociklov v našem salonu boste preleti presenečeni
VSI MODELI 98 ŽE NA ZALOGI
UGODNI KREDITI. LEASING
Že več kot petnajst let kvalitetno servisiramo mototil^
, 24. februarja 1998
13. STRAN • GORENJSKI GLAS
Prenova zbirke o Linhartu
NOVOSTI OB JUBILEJU MUZEJEV
Radovljica - Ali se bo Linhartova soba v radovljiški graščini lahko že kmalu vključila vpot kulturne dediščine, w je speljana med rojstnimi hišami za slovensko kulturo pomembnih mož od Vrbe do Žirovnice? Morda bo to že naslednje leto, ko bodo Muzeji radovljiške občine slavili 40-letnico obstoja.
Odgovora na to vprašanje še ni. Je pa cela vrsta idej in tudi že korakov narejenih v tej smeri. Potem ko je bil konec leta 1996 ustanovljen Mestni muzej Radovljica kot peta enota (poleg Čebelarskega, Muzeja talcev Begunje, Galerije SivČeva hiša, Kovaškega muzeja Kropa) Muzejev radovljiške občine, je bilo seveda jasno, da °o ta enota poleg imena potrebovala še veliko drugega. Okoli Linhartove sobe z zbirko, ki po več kot dvajsetih letih od postavitve že zahteva tudi prenovo, naj bi postopoma zrasle še druge zbirke.
"Vemo, da to ne bo še tako kmalu, vendar pa pričakujemo, da nam bodo Radovljičani
"Naslednje leto najbrž vse se ne bo povsem nared," tneni ravnateljica Verena Stekar Vidic: "Lepo pa bi seveda bilo, če bi obnovo lahko zaključili Še pred letom 2003, ko bo v Sloveniji Apimondia, svetovni kongres čebelarjev. Zelo pa bi bili veseli, če bi se dela že povsem prihli-*-Qla koncu naslednjo jesen, ko bo kongres Ravenskih muzealcev, ki bo potekal na Gorenjskem, najverjetneje v Radovljici ali v Bohinju."
Del prenovljene čebelarske zbirke v Čebelarskem muzeju
radi pomagali s predmeti, ki jih morda imajo, pa bi iih hoteli darovati muzeju. Se ,prej pa bo sedanja Linhartova zbirka morala doživeti sodobnejšo postavitev; seveda brez zdaj že nepogrešljive multimedijske predstavitve skorajda že ne gre," je povedala ravnateljica Verena Štekar Vidic, ravnateljica Muzejev Radovljica. Linhartova zbirka naj bi se z lani postavljenim spomenikom Linhartu in novo gledališko dvorano pridružila prizadevanjem za podobo mesta, ki kaj da na Linharta. Poleg
drugih, ki si prizadevajo za postavitev zbirke o zgodovini mesta Radovljice - deluje tudi Odbor za postavitev Mestnega muzeja Radovljica - to zelo dobro razumejo tudi v Krajevni skupnosti Radovljica, kjer so že lani muzeju namenili dotacijo.
Če naj bo Linhartova zbirka zametek Mestnega muzeja Radovljica, kje pa je potem
Premiera v Prešernovem gledališču v Kranju
POLICIJA
Orame absurda so še vedno popularne. V preteklem tednu je kranjsko gledališče, okrepljeno s tremi igralskimi gosti, uprizorilo igro Policija poljskega dramatika Slavvomirja Mrožka. V prevodu Uroša Kraigherja in ob dramaturški podpori Janeza Venclja je igro režiral Jaša Jamnik.
Besedilo je nastalo leta 1948 in prikazuje absurdnost hkratnega komunističnega sveta. Mrožek s pomočjo satire opozarja in kritizira, se norčuje iz policijskega sistema države in narodu napoveduje nesmiselno in nezdravo prihodnost. Ker je "esedilo tako zelo vezano na določeno družbeno sistuacijo, danes ?Yeni zastarelo. Gledamo igro, ki smo jo že videli in že doživeli, ^ pripada preteklosti in ne nagovarja sodbnega gledalca. Režija »ase Jamnika je natančna in do avtorja spoštljiva, vendar menim, oa bi bila predstava boljša, če bi bilo besedilo okrajšano, ritem Pospešen in če bi režija poudarjala predvsem splošno in komično P'ast absurdnosti, manj pa specifično situacijo neke zamorjene Pretekle družbe. Počasen ritem je sicer razumljiv: v družbi, ki je sama sebi namen, ki je navidezno samozadostna in popolna, se nič več ne zgodi; Čas se ustavi, ustvarjalnost ni dovoljena, kritika je^rogo prepovedana. Vse to vodi v statičnost in na neki način
uoi nasprotuje zakonom gledališča. Če takšno situacijo v 8'edališČu vseeno želimo poustvariti, jo moramo nekoliko
Prerneniti, okrepiti njeno situacijsko komiko in burlesknost nesmiselnih situacij ter zmanjšati družbeni moralizem. Osnovna situacija Mrožkove drame nam prikazuje svet, v
aterem ni več kriminalcev niti družbenih kritikov. Ljudje
erJamejo, da je njihova država popolna, stopnja njihove ^tocenzure je tako visoka, da si le v najbolj črnih morah upajo jnisliti kritične misli. Ker'političnih prestopnikov ni več, je Policija brezdelna, smisel njihovega obstoja je ogrožen, zato pa
ar v lastnih vrstah povsem na silo in nenaravno začnejo iskati in
metno ustvarjati politične sovražnike.
Vzdušje nevarne dejavnosti in umetno povzročene paranoje so stvarjali igralci: Tine Oman v vlogi policijskega načelnika, ki za sako ceno hoče najti nove zapornike, Pavel Rakovec, poslednji l^nik in spreobrnjenec, ki po desetin letih zapora prestopi na tran vladajočega aparata in Gregor Čušin v vlogi policijskega narednika, ki opravlja delo provokatorja. Ker mu ne uspe odkriti novih sovražnikov domovine (kot provokatorja ga lojalno judstvo pogosto celo pretepe), se mora žrtvovati in sam postati Politični jetnik. Njegova igra je zelo ekspresivna in komična ter je oobra mešanica absurdnosti, tragike in burlesknosti. Strogo "Urednikovo ženo je zaigrala Barbara Vidovič. Njena ostra J^presivnost in pćudarjena senzualnost sta dali njenemu liku nioderen izraz. Cinični, omledni, svetu odtujeni general je bil ^latjai Višnar, s čigar prihodom drama doseže svoj vrhunec. V ,0gi nižjega policaja, ki tiho in zdolgočaseno poseda po pisarnah, paje duhovito zaigral Uroš Potočnik, acena Barbare Matul Kalamar je bila primerno prazna in sketska, vsebovala pa je nekatere domiselne dodatke kot na Primer ura, ki bije, a vendar stoji, ali pa praznična papirnata oekoracija v mrliških barvah. Glasbo, ki znane romantične elodije variira tako, da delujejo nepravilno, pokvarjeno in BreŠeno, pa je prispeval Gregor Strniša. • Mirjani Novak
Trenutno v domačem muzeju počiva tudi potujoča zbirka panjskih končnic (114 izbranih kosov), ki je bita nekaj mesecev na ogled v muzeju v italijanskem Tolmezzu, zdaj pa se že pripravlja na novo potovanje. Najprej na južno Tirolsko v Brixen, kasneje pa verjetno še v nemški Weimar.
še vse drugo? Kako naj bi nastal muzej v sedanjem prvem nadstropju radovljiške graščine, bo znano že naslednji mesec. Seveda le kot načrt, ki ga zdaj po muzealskih navodilih pripravlja arhitekt Marko Smrekar. Med prvimi zanimivostmi novega mestnega muzeja bo vsekakor treba videti maketo mesta Radovljica, narejeno po podobi iz 17. stoletja, ko je pravzaprav nastala zdajšnja znamenita mestna podoba. Maketa že nastaja in bo kmalu na ogled.
Dokler pa ne bo mestne zbirke, pa seveda v centru Radovljice ostaja kot najbolj obiskana točka turističnega in seveda šolsko izobraževalnega programa prav Čebelarski muzej kot edini te vrste v Slove-niji. Že nekaj časa ga prenavljajo, tako zbirko kot tudi prostore. Zdaj je že dobro vidna tudi nova poboba Čebelarskega muzeja, ki s prenovo prostorov in zbirke nastaja že četrto leto.
Nov v Čebelarskem muzeju je večnamenski prostor, v katerem že deluje muzejska trgovina, kjer so na voljo med, medica, razglednice, katalogi in drugo. V obnovljenih prostorih je zdaj že na ogled tudi že skoraj povsem posodobljena čebelarska zbirka. Obiskovalce ob zaključku pričaka študijska soba Čebelarjevo leto z vrtljivim Čebelnjakom v naravni velikosti. Še letos bodo v to postavitev vključili še multimedijski program, tako da bodo mali in veliki obiskovalci s podobo in ob zvoku zvedeli veliko, skoraj vse o čebelah in čebelarstvu. • Lea Mencinger, foto: Tina Doki
Premiera v jeseniškem Gledališču Tone Cufar
KROJAČ ZA DAME
Jeseniško gledališče se je ob tokratni premieri (v četrtek, 19. marca) drugič v svoji zgodovini srečalo z znamenitim
francoskim avtorjem lahkotnih komedij (va ude vitlov) Geor-gesom Fevdeaujem (1862 - 1921), s preskušenim mojstrom repertoarnc lahkotnosti, sproščenosti in nezahtevne zabave.
S tem izborom je torej gledališče mislilo predvsem na svoje občinstvo in pa - kot se spodobi - tudi na 30-letni igralski jubilej svojega komedijanta Ivana Berlota, ki je ob devetih soigralcih odigral glavno, pravzaprav naslovno vlogo. Oboje skupaj je spet napolnilo jeseniško dvorano.
Krojača za dame gledamo zdaj prvič v slovenskem prevodu (prevajalec Tone Smolej), sicer zgodnejša Fevdeaujeva komedija pa kaže vse značilnosti svojega avtorja: hiter in učinkovit komedijski zaplet, ki ga sproži avtorja znamenita uvodna laž, vsesplošno skakanje čez plot, nekaj duhovitih besednih iger, sicer pa cela vrsta nesporazumov, napačnih pojavljanj oseb na napačnih krajih in (recimo) tipičnih meščanskih tipov, ki se zapletajo v vrtiljak situacijske komike. Prav zaradi teh značilnosti precizne dramaturgije "urnega mehanizma" doživlja Fevdeau zadnjih dvajset let nekakšen revival, res pa je tudi, da prav zaradi njih povzroča režiserjem in igralcem običajno precej preglavic, saj brez njihove nadpovprečne domiselnosti, duhovitosti in inovativnosti kaj hitro zvodeni v neobvezen ništre. Tako se prav pri Fevdeauju pravzaprav redno dogaja, da na videz najbolj preproste stvari zahtevajo največ napornega in skrajno premišljenega dela.
Jeseniški gledališčniki so, bomo rekli, ta "fevdeaujev sindrom" reševali precej konvencionalno kot lahkotno preigravanje situa-cijskih in konverzacijskih položajev z bolj ali manj srečno tipizacijo vlog. Režiser Matija Milčinski se je (skupaj s scenografinjo in kostumografinjo Tatjano Oblak Milčinski) odločil za "historično" postavitev, se pravi, da je Fevdeauja vrnil svojemu času konec prejšnjega stoletja in v mizansceni nevsiljivo (pa tudi brez radikalnejših poantiranj - zlasti v drugem, za režiserja pravzaprav hvaležnem dejanju) od laži, izgovorjene v stiski, mimo razbrzdanega kaosa, ki zaradi nje nastane, speljal v umirjeno pozunanjeno polakiranost meščanskega sveta "srečnih parov". V tem kontekstu so mu sicer zgledno, a brez prave lastne domiselnosti in interpretacijske drznosti sledili tudi igralci. Ob Berlotu so zaigrali še: Lojze Ropret, Matjaž Konda, Rado Mužan, Mira Bolte, Irena Leskovšek, Jelka Kusterle, Bernarda Gašperčič, Katja Stušek, Alenka Bole Vrabec in lajnar Rastko Tepina.
Predstava za oddih torej in - žal - nič več.
• Vladimir Kocjančič
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in v Galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografij Janeza Korošina z naslovom Figure. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Na grmado z veščami; ob nedeljah med 10. in 12. uro je vstop prost. V Mali galeriji razstavlja Nejč Slapar. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar in grafik Rudi SkoČir. V Galeriji Sava, Škofjeloška 6, razstavlja akad. slikarka Klementina Golija. V Cafe galeriji Pungert razstavlja slike akad. slikarka Lucija Stepančič. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Damjan Stepančič.
JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled foto razstava 19. INTERCLUB . V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike akad. slikar Janez Ravnik.
RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je do konca marca na ogled spominska razstava slik akad. slikarja Kamila Legata.
BEGUNJE - V Galeriji Avsenik razstavljajo nizozemski umetniki.
BLED - V hotelu Astoria razstavlja fotografije Janez Avsenik. V Okarini razstavljata slike Elle Kavanagh in Eoin de Leaster z Irske. V Galeriji Trg razstavljajo Melita Vovk, Janez Ravnik in Stane Kolman. V galeriji Vila Nana je odprta stalna razstava slovenskih in hrvaških naivcev.
ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Iz ateljejev učiteljev likovne pedagogike. V okroglem stolpu je na ogled 36. slovenska pregledna razstava črno belih in barvnih fotografij. Loški muzej je spet odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar in grafik Marko Andlovic. V Galeriji Fara razstavlja tapiserije Angela Pozderac.V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V kapeli Puštalskega gradu so na ogled slike nastale v 3. likovni koloniji A. Ažbeta. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Andrej Tome slike na temo Harmonija cvetja. V Galeriji ZKO-Knjižnica so na ogled risbe Petra Jovanoviča na temo matere in žene poeziji slovenskih pesnikov.
V knjižnici Gimnazije Škofja Loka razstavljajo Mojca Pintar, Edi Sever in Gustelj Babnik.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja črno bele fotografije z naslovom Podobe časa Hinko Engelsberger.
LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine je na ogled Razstava razstav - ob 50. letnici Muzeja in nominaciji za nagrado Evropski muzej leta. V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava Toneta Kralja, v spodnjih prostorih pa je na ogled foto razstava Nova stvarnost v fotografiji na Slovenskem. V NUK je na ogled razstava Kulturni stiki med Švedsko in Slovenijo. V avli Instituta Jožef Štefan razstavlja slike in grafike France Mihelič.
Novo v kinu
VESOLJSKI BOJEVNIKI, ZLOMLJEN GLAS
V kranjske kinematografe prihajajo Vesoljski bojevniki.
V filmskem gledališču bodo vrteli Zlomljen glas; za vse, ki še niso videli Titanica, pa novica - na sporedu bo spet
od 26. do 29. marca.
S filmom Vesoljski bojevniki bodo prišli na račun ljubitelji znanstveno fantastičnih filmov. Zgodba filma, ki ga je režiral Paul Verhoeven (režiral je tudi Robocop, Prvinski nagon, Slačipunce) se dogaja v prihodnosti, ko se zemljani spopadejo z orjaškimi insekti z drugega planeta, ki so v filmu seveda prepričlivi - narejeni z digitalno tehnologijo. Film so posneli po knjižni predlogi Roberta A. Ffeinleina.
V spored Filmskega gledališča prihaja angleško-nemški thriller Zlomljen glas v režiji Angele Popa. To je film o nežnem in ganljivem odnosu med očetom in sinom. Ta poišče očetovo pomoč, potem ko ga pretepe očim, s katerim živi z materjo. Oliverjev pravi oče, sicer s homoseksualnimi nagnjenji, raziskuje, kaj se dogaja. Bori se na sodišču za skrbništvo nad otrokom, nad katerim se znaša materin ljubimec. Igrajo: Martin Donovan, lan Hart, Sam Boluld in drugi.
Galerija Loškega muzeja
KAKOVOSTNI LIKOVNI VRH
Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja se z likovnimi deli predstavljajo učitelji likovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Profesorji oddelka za likovno pedagogiko sodijo v kakovostni vrh slovenskih likovnih ustvarjalcev, je v katalogu k razstavi zapisal Dušan Koman. Skupaj redno razstavljajo doma in v tujini, tokrat pa se predstavljajo v novi kadrovski zasedbi, manjka le slikar Zdenko Huzjan. V Galeriji Loškega gradu razstavljajo: Mirko Bratuša, Dragica Čadež, Črtomor Frelih, Tomaž Gorjup, Boris Je sih, Sergej Kapus, Bojan Kovačič in Ivo Mršnik.
Na sliki: Ion,
akril/platno in les, 1996
Ocena in priznanja za delo
Repnje, 23. marca - Na občnem zboru Gasilske zveze Vodice v gasilskem domu v Repnjah so v soboto ocenili delo. Ugotovili so, da so sicer v eni najmanjših gasilskih zvez pri nas, ki vključuje prostovoljna gasilska društva Vodice, Bukovica-Utik, Sinkov Turn, Polje, Zapoge in Repnje-DobruŠa, lani dobro delali. Še posebno dobro je bilo sodelovanje z občino in s štabom civilne zaščite. Za naprej bo glavna skrb opremljanje društev, izobraževanje in vključevanje mladih v gasilske vrste. V prihodnjih petih letih pa imajo v programu nakup kombiniranega vozila. Na zboru so podelili plakete gasilske zveze Vodice županu Antonu Kokalju, predsedniku občinskega sveta Lojzetu Koscu in ekipi članic B PGD Sinkov Turn, ki so osvojile lani 3. mesto na olimpiadi. Gasilska zveza Slovenije je za posebne zasluge odlikovala Ludvika Bizjaka, župan Anton Kokalj pa je v imenu štaba CZ podelil priznanja poveljnika CZ Mirana Bogataja: bronasto plaketo Damjanu Stanoniku (CZ Vodice), zlato plaketo pa Janezu Sršenu (Sinkov Turn) in Članicam B iz Šinkovega Turna. Za predsednik gasilske zveze Vodice so ponovno izvolili Janeza Jenka, za poveljnika Lojzeta Kosca in za tajnika Marijo Kunstelj (vsi iz PGD Sinkov Turn). Na 13. kongresu Gasilske zveze Slovenije pa bo gasilec iz občine Vodice zastopal Lojze Kosec. • A. Ž,
Harmonikarji na kaseti
Besnita, 23. marca - Turistično društvo Besnica je tudi letos na pobudo Slavka Avsenika mlajšega pripravilo izid avdio kasete z najboljšimi harmonikarji na lanskem šestem gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v Besnici. To je že četrta avdio kaseta, ki je izšla pri Založbi Obzorje Maribor, glasbenem založništvu Helidon. Na kaseti, ki so jo predstavili na prireditvi v petek zvečer v dvorani gasilskega doma v Spodnji Besnici skupaj z video kaseto lanskega tekmovanja, je 13 najboljših harmonikarjev. Na kaseti se med drugim z dvema skladbama predstavlja tudi dvakratni gorenjski prvak in absolutni zmagovalec 17. Zlate harmonike Ljubečne Dejan Raj iz Kranja. • A. Ž.
/
Se
Jesenice, 23. marca - Jesenice so letos, ko so dobile nov datum občinskega praznika - 20. marec, v spomin na leto I 1929, ko so bile Jesenice proglašene za mesto - s številnimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami počastile praznik. Zato, ker praznik sovpada z Jožefovim sejmom, je bilo na Jesenicah še posebej zabavno. Številni obiskovalci od blizu in daleč so prihajali na sejem, ki je imel tako kot vedno pestro ponudbo. Prireditve so se sklenile v petek zvečer, ko so v gledališču Tone Čutar na slavnostni seji v počastitev občinskega praznika podelili letošnja občinska praznovanja, diplome in plakete. Pred svečanostjo so v avli gledališča predstavili turistični vodnik in prvo glasilo občine Jesenice. Na slovesnosti, ki se jo je med gorenjskimi župani udeležil le kranjski župan Vitomir Gros, prišla pa je tudi poslanka Darja Lavtižar - Bebler, so pripravili lep kulturni program. Muzej Jesenice jc ob tej priložnosti pripravil daljši, a zanimiv pregled razvoja mesta od začetka stoletja. Na sliki: častni občan občine Jesenice je postal Simon Sodja, Maistrov borec z Blejske Dobrave. « Foto: D.S.
Termalna voda tudi v Preddvoru
Preddvor, 24. marca - V Preddvoru bodo vrtali, napovedujejo predstavniki občine, češ da so v kompleksu jezera Črnava zaznali nahajališča termalne vode. Viri tople vode so menda v globini od 1200 do 1600 metrov, na 1200 naj bi imela voda 40 stopinj Celzija, globlje pa je še bolj vroča in pod pritiskom. Ko bodo imeli v rokah izsledke študije, se bodo o učinkovitosti vročih zalog vode prepričali z vrtino. Naložba vanjo jih bo veljalal od 60 do 80 milijonov tolarjev, izkoriščanje vrelcev pa bo vredno nekajkrat več. Če jim bo to uspelo, je preddvorski turizem resen, pravi župan Miran Zadnikar. ♦ D.Ž.
Loški kremenčki razstavljali kremen (in še veliko drugega)
Minerali in fosili na gostovanju v šoli
Pred tremi leti so na Osnovni šoli Petra Kavčiča prvič pripravili razstavo, oziroma, kot oni pravijo, sejem domačih kamnin, mineralov in fosilov. Letošnji, že tretji sejem po vrsti, je v šolske prostore ponovno privabil kopico tistih, ki jih zanimajo taki in drugačni kamni.
Škofja Loka, 21. marca - Na Osnovni šoli Petra Kavčiča že peto leto zapored deluje geološki krožek Loški kremenčki. Od prvega leta delovanja naprej se intenzivno ukvarjajo z raziskovanjem domačega kraja in njegove okolice. Pred tremi leti pa so se, skupaj z učiteljicami odločili, da svoje znanje in rezultate raziskovanja predstavijo tudi nekoliko drugače - s pravim domačim sejmom kamnin, mineralov in fosilov. K sodelovanju po povabili tudi nekaj drugih razstavi jake v, ki se ukvarjajo s to zanimivo dejavnostjo, ter svoj prvi sejem uspešno "spravili" pod streho. Tako, kot tudi tistega lani, in nenazadnje tudi letošnjega.
Temelj sejemskega razstavnega programa tvorijo domače kamnine. Tako učenci kot tudi drugi razstavljalci skušajo predstaviti kamnine značile za škofjeloško območje - vsako leto znova sta posebne pozornosti deležna škofjeloški konglomerat in ploščati škofjeloški apnenec, pa kremen s Crngroba in nenazadnje, megalodontidne školjke z Lubnika.
Letošnji seznam razstavljal-cev je bil še posebej zanimiv, saj so se Loškim kremenčkom letos pridružili še člani Društva prijateljev mineralov in fosilov Loški kremen z delom svoje zbirke fosilnih in mineraloških najdb nad Crngrobom. Zanimiva je bila tudi predstavitev zbirke Naravoslovno tehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ter zbirka rud in okamenin jeseniškega območja, ki jo je v Škofjo Loko pripeljal Muzej Jesenice. Stanislav Bačar je predstavil del osilov najdenih v Vipavski dolini, Davo Preisinger je razstavljal kalcit, Tomaž Kristan pa minerale in fosile na nekoliko drugačen način - s pomočjo motivov, natisnjenih na poštnih znamkah.
Seveda pa bi si sejem kamnin le težko predstavljali brez podpore sponzorjev. Poleg Občine Škofja Loka je Kremenčkom pri pripravi sejma pomagal tudi Marmor Ho-tavlje, tako kot glavni sponzor kot tudi eden večjih razstavljalcev kamnin. Seveda pa, ko govorimo o "dobrotnikih" ne smemo pozabiti omeniti še škofjeloške enote Ljubljanske banke, Krajevne skupnosti Mesto - Kamnitnik ter pekarne in slaščičarne Peks iz Škofje Loke, ter, nenazadnje Studia grad oziroma gospe Nives Lunder, ki je poskrbela za oblikovanje vabil in plakatov.
In če se ob koncu še vrnemo h Kremečkom. Ti se resda ukvarjajo z raziskovanjem kamnin in fosilov, da pa delo in raziskovanje ni preveč enolično, se lotijo tudi drugih naravoslovnih raziskovalnih nalog. Za raziskovanje kam-
Matija Perne
nite dediščine svojega kraja ter malo geološko zbirko so pred tremi leti na srečanju mladih geologov v Idriji prejeli zlati priznanji. V septembru leta 1995 so sodelovali z Muzejskim društvom Škofja Loka pri pripravi okoljevarst-vene akcije od Grebenarja do Kamnitnika, s katero so želeli opozoriti na problematiko zaščitenih, a kljub temu ogroženih območij Škofje Loke. Prav tako so sodelovali v akciji, ki jo je Zavod za šolstvo pripravil ob letu varstva narave z raziskovalno na-logo Naravnovarstvena zanimivost mojega kraja. Slednja je bila ob zaključku akcije razstavljena tudi v Cankarjevem domu, problematiko pa so predstavili tudi vv mali galeriji Žigonove hiše v Škofji Loki. Kremenčki so ob pomoči mentoric pripravili tudi knjigo z naslovom Kašča in njeni kamni, za katero jim je revija PIL podelila priznanje za najboljšo tematsko številko med šolskimi glasili, Ministrstvo za šolstvo pa jim je na pomladanskem obrtnem sejmu podelilo tudi priznanje za posebne dosežke. Lani so se odpravili po poteh graditeljev Loke ter izdali istonaslovno knjižico, za omenjeno nalogo pa so na srečanju mladih geologov na Pohorju prejeli zlato priznanje. Letos so sodelovali na raziskovalnem natečaju Rastlina - žival - biotop, kot vodni detektivi pa so prejeli diplomo za raziskoval-
V Žireh bodo jutri odprli župnijski vrtec
Žiri, 25. marca - Jutri, na materinski dan, bodo v Žireh svojemu namenu predali nov Župnijski vrtec svete Ane. Slovesnosti se bodo začele ob peti uri popoldne, ko bo v župnijski cerkvi sv. Martina sveta maša za dobrotnike, uslužbence in gojence vrtca, daroval pa jo bo slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode. Uro kasneje, ob 18. uri bo v dvorani doma Svoboda osrednja proslava ob materinskem dnevu in blagoslovitvi vrtca, na katerem bodo sodelovali cerkveni otroški pevski zbor pod vodstvom Andreja Žaklja, otroci in vzgojiteljice VVZ I Žiti ter žirovska glasbena šola. Svečanost bodo izrabili tudi j za zahvalo botrom vrtca. In nato bo sledilo tisto "glavno" - I predaja vrtca svojemu namenu in nadškofova blagoslovi- j tev. Za svečano razpoloženje bo poskrbela žirovska I pihalna godba Alpina pod vodstvom dirigenta Milana I Matičiča. Župnijska Karitas, kot ena glavnih pobudnic 1 ustanovitve vrtca vabi vse Žirovce, da se svečane otvoritve j vrtca udeležijo v največjem številu. • U.Š.
Del utripa na sejmu kamnin in mineralov bilo moč le ogledati, temveč tudi kupiti.
primerkov si
no delo. Pri geološkem raziskovanju jim je v veliko pomoč Stane Lamovšek, s katerim se nekajkrat na leto odpravijo na ekskurzije, kjer spoznavajo druge dele Slovenije, in, nenazadnje, tudi okolico svojega domačega kraja. Najbolj prizadeven Kremenček pa je zagotovo učenec osmega razreda Matija Perne. Pri krožku sodeluje že kar pet let, doslej pa je zbral že toliko različnih primerkov kamnin, da se je na sejmu predstavljal samostojno. Na vprašanje, zakaj ga zanimajo kamnine, nam je
razložil, dfa je vsaka kamnin3 drugačna in po svoje zanimiva.
Primerke je v glavnem zbra' sam, nekaj pa jih je dobil v dar. Njegova zbirka pa je kar precej obsežna, na sejmu Jc predstavil le njen manjši del-In najljubši primerek - odgovor na to je praktično nemogoč - vsak je po svoje zanim>v in vsak skriva drugačno zg0"' bo. Kremenčki pa o kamnih i" kamninah očitno vedo precfJ več kot le to, da se z njimi w razbiti steklo...
U. Špehar
19. občni zbor Zveze šoferjev in avtomehanikov Žiri
Uspešno delo v preteklem letu
Gorenja vas, 23. marca - V soboto, 14. marca, ob 19. uri so se v Gorenji vasi sestali člani Zveze šoferjev i« avtomehanikov Ziri, ki pokriva občine Žiri, G orenjo va* - Poljane, Škof j o Loko in Železnike ter šteje 190 članov.
Škofja Loka v preteklem letu in tudi prometno dogajanje na območju Gorenjske.
Podelili so tudi števil«3 priznanja: plaketo -
Povabilu na občni zbor so se odzvali številni predstavniki ostalih Zvez šoferjev in avtomehanikov iz gorenjske regije, iz Črnomlja, Metlike in Semtča, predsednik Zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije Stane Inkret in podpredsednik te zveze Franc Robec.
Poleg tega pa še številni drugi gostje, med drugim: Jože Petrovčič, predstavnik Policijske postaje Škofja Loka, upokojeni inšpektor za varnost v prometu, Ivan Demšar ter župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj.
Člani so najprej pregledali poročila o delu združenja v letu 1997. Lahko se pohvalijo, da se je ZSAM Žiri povečalo za 30 članov, tudi iz nekdanjega društva ZŠAM Škofja Loka. Lani pa so sprejeli tudi nov statut. NajpomembnejŠa naloga za letos pa je povečati preventivo in varnost v cestnem prometu.
Predsednik in podpredsednik Zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije sta predstavila delo organizacije ter s tem v zvezi nastajanje novega zakona o varnosti v prometu, ki naj bi začel veljati prihodnji mesec. Članom so predstavili tudi delo Policijske postaje
Poleg tega so pod* leda- značke za staž za 10,15,
obletnici ustanovitve Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije ie pre" jela Alpina, d.d., Ziri, ki je bila glavni pokrovitelj »n finančni podpornik ob ustanovitvi ZŠAM Žiri pred devetnajstimi leti. Priznanje je prejel tudi Anton Kržišmk, sedanji predsednik ZŠAM Žiri za večletno nesebično delo pri društvu-lili tud' 20.
35 m 40 let članstva Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije in značke« srebrnim in zlatim vencem-Značke s srebrnim vencem, plaketo tovarištva s*3 prejela Jože Cankar in J3' nez Vehar. Plaketo humanosti je prejel tajni* Marijan Dolence. Plaketo * srebrnim vencem jc med drugi ir#prejel tudi Ivan Demšar za dolgoletno plodno sodelovanje z društvom-
Po končanem občnem zboru je sledil še družahf11 večer, za zabavo pa r poskrbel ansambel Zim^' len. Izkupiček bodo namenili za nakup novih uniform-
Prijetni izleti - na Vršič peš, dol pa...
Kot sneta s'kira, tam, kjer je še kaj snega
Organizirano sankanje po vršiški cesti je šlo v maloro že sredi februarja. Sicer pa, kaj gre drugega pričakovati ob tako pomladni zimi. A vendar, Vršič še ni kopen in sprehod, ob počasni hoji in ogledovanju prelepe pokrajine, niti ne preveč naporen, tja do 1611 m visokega vrha prelaza, res dobro dene.
Vršič - Medtem ko Koča na Gozdu in Erjavčeva koča obratujeta, pa sta Tičarjev dom in Poštarska koča na vrhu še zaprta, ponavadi tja do maja, ko splužijo cesto in je prevozna tako z gorenjske kot s primorske strani. Pred desetimi dnevi, ko sem obiskal Vršič in obe odprti koči, je bilo z avtom mogoče priti celo do 17. ovinka, a le s snežnimi verigami. Pričujoča reportaža je nastajala nekaj dni zatem, ko so spodaj pri Eriki, kmalu po prvih kilometrih ceste iz Kranjske Gore čez Vršič, le dvignili "rampo" in s tem odprli cesto tudi za avtomobile.
da do vrha na cesti ni bilo niti ene kopne zaplate več. "To bo šlo, če le ne bo preveč mehak sneg," si mislim, kar mi potrdi tudi naključni pohodnik, možakar srednjih let. Primorski naglas ga je takoj izdal, da prihaja z one strani. "Ni več daleč do vrha," je znal potolažiti, pa saj od Erjavčeve koče do vrha prelaza zares ni bilo več daleč. Sicer pa, kdo bi štel korake ob zares prelepi naravi, z belo odejo pokritih vršacih, Goličico in Prisojnikom na levi in Veliko in zadaj Malo Mojstrovko, na kateri se pogled odpre šele na vrhu Vršiča. Ta samuje, pokrit z belo odejo in redkimi stopinjami planisnkih čevljev, ki dajo vedeti, da so še z istega dne. Spokojne tišine poleg tebe pravzaprav ne moti nihče. "Vas slikam, da boste vedel, kje ste bil," se je
Lepo vreme in idilično okolje
S sankanjem po vršiški cesti, Ki je v zadnjih letih doživelo pravi razcvet, tako ali tako zaradi mile zime že od sredine februarja ni nič. Pa vendarle, lepa marčevska sreda je obetala prijeten pohod do vrha Vršiča, in če bo sneg še dovolj trden, tudi spust s sanmi po cesti z vrha do 17. ovinka, do koder je bela odeja še dovolj debela! V spodnjih ridah je oila cesta suha in kopna, kaj Kmalu pa se je pojavil prvi ovinek v senčni legi, v katerem so se gume na avtomobilu tudi Prvič zavrtele v prazno. V Vsakem naslednjem je bilo veČ snega, in ker s seboj nisem lrnel snežnih verig, je bilo najbolj pametno parkirati kar na parkirišču pri ruski kapelici.
Na vrhu Vršiča: Čakajoč na avtobus, tega pa od nikoder.
Sani na ramo in gremo. Ugotovitev, da bodo sani v srednjem delu ceste uporabne je na ovinkih, sto metrov pred ln sto za njimi, kjer se sneg Ponavadi zadrži malo dlje, seveda ni vplivala na moralo m avtomobila parkirana pred K°čo na Gozdu tudi ne. Se °omo že oglasili nazaj grede, °a malici. Sledi avtomobilskih koles so našo malo ekipo spremljale vse do 17. ovinka, Kjer je bil parkiran moder Kombi z nemško registracijo. Kasneje smo izvedeli, da se je z nJ'rn pripeljala skupina turnih smučarjev,' ki je tisti dan za smuko izkoristila strmino pod Mojstrovko. Od tam naprej je nadaljnje prodiranje avtomo-P"0V preprečeval neprevozen Kup snega na cesti, res pa je,
ponudil mož, ki se je tisto jutro prav tako iz Kranjske Gore podal do Vršiča: "Malo sem se sprehodil do Tičar'ce, Poštarskega doma in naokrog po Vršiču." Midva pa na sanke in dol skoz...
"Smo že hoteli kopalke prodajat..."
Sneg se je medtem že nekoliko zmehčal in dva odrasla človeka sva bila očitno preveč za majhne sanke, tako da se je na ravnejših predelih sneg udiral. No, po strmini je šlo kar dobro, tako da tudi zaviranja ni manjkalo. Nekaj ovinkov, prav toliko minut in prikaže se Erjavčeva koča.
Polona Jan z Jesenic za točilnim pultom in kuharica
Dragica Miklič iz Mojstrane sta skrbeli, da so bili gosti postreženi, ki jih resnici na ljubo tisti dan ni bilo kaj dosti. "Danes ste prišli le štirje, ljudi je najbrž zmedla slaba vremenska napoved, pa še med tednom je. Za vikende le pride več ljudi, je pa res, da je marca in aprila ponavadi na Vršiču bolj zatišje," je povedala Polona, ki v sezoni, ko je prelaz odprt, sicer dela v
alpinisti, planinci, turni smučarji, zdaj ko je odprta cesta bodo začeli prihajati tudi nedeljski izletniki." Mare in Tanja imata odprto skozi celo leto, razen v oktobru, ko obnavljata kočo, uredita tisto, za kar čez leto ni časa in si privoščita tudi kak teden dopusta. "Eden od naju je vedno v koči, ne glede na to, kako velik je obisk, odprto mora biti. Kadar se najavijo večje skupine pa im-
Simpatična Mare Čufar in Tanja Gričar.
Nasmejani Polona Jan in Dragica Miklič z Erjavčeve koče
Tičarjevem domu na vrhu Vršiča, obe gorski postojanki namreč upravlja PD Jesenice.
V Erjavčevi koči se menjajo na štirinajst dni, v drugi izmeni sta Ljubljančan Hinko Lučov-nik, ki je tudi oskrbnik koče, in kuharica Majda Vister iz Mojstrane. Kadar v koči gostijo večje skupine, kot so bili to zimo člani GRS, pa mladi tečajniki jeseniškega AO..., takrat delajo vsi štrije. "Res smo fajn tim, kot ena družina, in kadar je potrebno, vsi poprimemo za vsako delo. Ob takem obisku, kot je danes, pa je čas tudi za reševanje križank in branje časopisov, te ponavadi dobimo s tedensko zamudo," o življenju pod Vršičem razlaga Janova. "Do februarja je bilo s snegom še še, potem pa je skopnel. Mesec nazaj smo se tukaj greli na 20 stopinjah. Hecali smo se, da bomo začeli prodajati kopalke in kremo s faktorjem 25." V koči je v vsakem trenutku mogoče dobiti enolončnice, joto, ričet, klobase, pečenice z zeljem, tudi za skupine po 20 ljudi, na voljo pa je tudi 70 ležišč v ogrevanih sobah.
V nadaljevanju je šlo na sankah po strjenem snegu, skorajda ledu, precej bolje. Kot sneta s'kira je drvel naš dvojec, do asfalta pri Koči na Gozdu. Najemnika Koče na Gozdu, Mare Čufar iz Železnikov in Tanja Gričar iz Gozd Martuljka, sta najbrž prav zaradi dolgoletnih izkušenj, v njej gospodarita že sedem let, v vožnji skozi ledene ovinke bolj pogumna in se z avtom pripeljeta prav do vrat. V teh letih sta postala prizadevna gostinca in zgledno skrbita za kočo, sicer last PD Kranjska Gora. To, da je prav napačna vremenska napoved kriva za slabši obisk tistega dne je potrdil tudi Mare: "Ni dolgo, odkar so odšli otroci iz neke ljubljanske šole, ki so bili na izletu. No, prav velikega prometa ni bilo, saj jim je bila koča bolj za zavetje, da poma-licajo. Sicer pa je med tednom obisk manjši, kot čez vikend.
V tem času so gosti predvsem
ava tudi pomočnike," dodaja Tanja. Mare se zelo resno ukvarja tudi s fotografijo, saj razglednice pod znamko "Prezlc" najdemo po kočah, gostilnah, turističnih društvih in drugih prodajnih mestih po Gorenjskem, v Ljubljani, na Primorskem, na Obali... Fotografira od splošnih in namenskih motivov do mest, krajev in krajine. Njegova specialiteta so vsekakor motivi iz gorskega sveta, posebno Julijcev. "Saj živimo tu gori med gorami in kdo bo vedel, če ne mi, kdaj se v gorah kaj dogaja, ko lahko posnameš najlepše fotografije...
Pogovor človeka ožedni pa tudi zlakotni. Mare je skočil v kuhinjo in pečenica in zelenjavna enolončnica sta bili kmalu pripravljeni. Kar dobra
K pečenici gre seveda zelje.
izbira hrane je v Koči na gozdu, poleg klobase, pečenice z zeljem so tu še različne enolončnice, jelenov ali govej golaž, vampi, špageti na tak in drugačen način, štruklji, štru-del... Da se ne bi zmenili še za katero od šestdesetih ležišč, ki jih ima koča, se je bilo počasi •treba odpraviti v dolino. Peš, s sanmi na rami, do avtomobila pri ruski kapelici. Toliko o pomladni zimi na Vršiču. Pa še to, baje da so sneg za pripravo skakalnice v Planici vozili tudi z Vršiča. Pomlad očitno prihaja tudi v gore.
• Igor K.
Športno delovanje v Združenju multiple skleroze
Kranj, 20. marca - V prostorih Strelskega društva Kranj je potekalo šesto državno prvenstvo v streljanju z zračno puško in pikadu, ki ga je organiziralo Združenje multiple skleroze Slovenije.
Zmagovalci: Janko, Gustika in Milan
Na prvenstvu so se zbrali samo najboljši, saj so se tekmovalci morali izkazati že na predtekmovanjih v svojih podružnicah. Poleg streljanja in pikada pa se člani Združenja lahko ukvarjajo tudi s plavanjem, balinanjem in Šahom. V zadnjem času je dosti zanimanja za športni ribolov, razmišljajo pa tudi o večjem poudarku na področju kulture.
Predsednik športne komisije Rafko Ivančič je dejal, da prevladuje miselnost, da se oseba z multiplo sklerozo zaradi poteka bolezni ne more ukvarjati s športom. Vendar je šport za njih zelo pomemben. Dodal je še: "Edino, kar lahko storimo zase, je, da se več gibamo in skušamo kljubovati bolezni." Za tekmovalce ni bila pomembna samo uvrstitev. Prišli so iz vse Slovenije, malo poklepetali in lepo preživeli dan, saj jim taka srečanja veliko pomenijo.
In kakšni so bili rezultati? V streljanju z zračno puško je zmagala Gustika Horvat iz radgonske podružnice, pri moških pa je bil najboljši Milan Koren iz prekmurske podružnice. V pikadu je vodilno mesto zasedla Doroteja Kunst iz koroško -velenjske podružnice, pri moških pa Janko Skrnički iz celjske. Iz gorenjske podružnice so tekmovali: Marija Demšar, Marjan Umnik, Igor Korošec in Bogdan Žontar.
Združenje Multiple skleroze Slovenije v letošnjem letu praznuje 25-letnico svojega delovanja. Združenje pomaga osebam z multiplo sklerozo pri vključevanju v kvalitetno življenje, organizira počitnice in rekreacijo v lastnih objektih ter razvija kulturne in športne dejavnosti. Prav tako izdajajo svoje glasilo in podpirajo potrebo po druženju s sebi enakimi želijo pa tudi, da bi njihovo delovanje bilo predstavljeno tudi širši javnosti. • K. Škrbo, foto: T. Doki
Z Gorenjskim glasom na aprilski izlet v
Brežice, Čatež, Sevnica, Lendava
: * * *
Če ste bili prepozni s prijavo za Glasov izlet v TERME LENDAVA to soboto, 28. marcu, imamo spodbudno novico; vabimo Vas na celodnevni izlet na skrajni vzhodni del Slovenije, v Lendavo, sredi aprila v soboto, 18. 4. Povsem počez bomo z udobnim avtobusom preraižuli celo Slovenijo: zgodaj zjutraj bomo vožnjo začeli na Jesenicah, zavili spotoma v Radovljico, se ustavili še v Kranju, Škofji Loki in Vodicah. V termah bo dovolj časa za kopanje v termalni vodi, kije res nenavadna ne le po vsebnosti mineralov in drugih sestavin, temveč tudi po izvoru; lahko pa se boste tudi odločili za nakupe v Len t iju na Madžarskem. Prispevek k stroškom znaša 4.100 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa, oziroma 4.900 tolarjev za nenaroČnike. Naročniki, ki ste ie plačali celoletno naročnino za 1998. leto, imate 500 SIT nižji prispevek k stroškom! Izlet bo vodila Bazena
Avsec, zato ne bo dolgčas.
* * *
/<• prihodnjo soboto, 4. aprila, ho Glasov izlet v še eno slovensko naravno zdravilišče - v TERME ČATEŽ. V programu izleta sta še dva postanka: v Agraria cvetju Brežice imajo prihodnjo sohoio "Dan odprtih vrat", v Kopitarni Sevnica j>u pn (/ < on,! > prodajo modnih cokel z anatomskim podplatom. Terme Čatež so, zaradi velikosti in pestrosti ponudbe, bržčas najbolj znano slovensko naravno zdravilišče. Prispevek k stroškom: 3.800 tolarjev na osebo (zgolj z.a naročniki Gorenjskega glasa in za družinske člane); 4,800 SIT za nenaročnike. Naročniki s plačano celoletno naročnino: 300 tolarjev nižji prispevek.
* * *
Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/223-444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/223-111 = tajništvo Gorenjskega glasa, Na vst It
izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi ztl izbrani izlet navedite ludi, kje bi želeti počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta • verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Gleth ptiiav za Glasove izlete le še to: nekateri, ki se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate sedeže, pa se zatem tik pred zdajci v zadnjem tednu pred izletom premislite, dejansko onemogočite udeležbo nekomu drugemu. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive.
Na Glasovih pomladnih izletih bo z. nami:
PIVOVARNA UNION
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO
Torek, 24. marca 1998
Moda
Znova odkrita klasika
Če planirate izlete za konec tedna, vam bodo idealni spremljevalec oblačila, ki se dajo lepo kombinirati. Hlačni kostim - v našem primeru je temno moder, zraven pa bela bluza, pikasta kravata, moda z belimi pikami, seveda, in rožast telovnik. Naš model telovnika je spet temno moder, poživljajo pa ga rožnate vrtnice. Poleg telovnika si omislite lahko še bluzo in k njej še široko rožasto krilo, da imate oblačilo tudi za romantičen večer. Materiali morajo biti seveda taki, da se ne mečkajo: Kostim naj bo iz elastičnega gabardena, bluza, telovnik in široko krilo pa iz kompaktnejše kvalitetne prave ali umetne svile.
Poskusimo še mi
Gospodinje smo pač take, da nerade spreminjamo način priprave jedi, ki smo ga osvojile in se zdi nam in članom družine najboljši. Pa vendar je včasih prav, da malce opustimo te železne navade in poskusimo kakšno novost; dovolj je že, da uporabimo kakšno posebno dišavnico, jogurt, sadni sok, sir tam, kjer ga ne bi pričakovali, pokukajmo v kuhinjo kakšne eksotične dežele...
Porova juha z jogurtom
Za 4 osebe potrebujemo: 100 g mesnate slanine, 100 g čebule, 750 g pora, 500 g krompirja, 15 g masla ali margarine, 1,2 1 mesne juhe iz kocke, lovorov list, sol, poper, 1 rumenjak, pol lončka jogurta, 2 stroka česna, 2 žlici limoninega soka, malo vegete, sesekljan peter-šilj.
Slanino narežemo na kockice. Čebulo olupimo in sesckl-jamo. Por očistimo in narežemo na tanka kolesca. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Na maslu prepraži-mo slanino, dodamo čebulo in por, premešamo in prepraži-mo. Po 5 minutah, ko zelenjava že rahlo zarumeni, zalijemo z juho. Kuhamo 5 minut, potem stresemo v juho krompir, lovorov list in solimo. Kuhamo 25 minut. Rumenjak razmešamo z jogurtom, strtim česnom in limoninim sokom. Juho odstavimo s številnika, primešamo ji jogurtovo zmes. Popramo in začinimo z vege-to. Juho znova segrejemo, ne sme pa več zavreti. Potresemo s peteršiljem in ponudimo.
Vci.vreli iti ideje Nepogrešljivi priročniki za vsak dan!
Predstavljamo vam novo zbirko Nasveti & ideje. Ta komplet 4 priročnikov, ki so nepogrešljivi v vsakem domu je izdala DZS, Založništvo literature, Mestni trg 26 v Ljubljani, kjer ga lahko naročite po prednaročniški ceni 17.600 SIT.
Priročnik VRTNARSTVO je že izšel, v njem pa najdete več kot 2000 sijajnih napotkov za rešitev vsakdanjih težav pri delu na vrtu. Obravnava vse pomembne vrtnarske teme: oblikovanje in prenavljanje vrtov, sejanje, sajenje, gojenje in nego rastlin, odpravljanje bolezni in škodljivcev, pravilno ravnanje z gozdnimi, vodnimi in travnatimi površinami ter gojenje rastlin v toplih gredah in rastlinjakih. Prinaša tudi nasvete za vzdrževanje in popravilo opreme in orodja ter vrtnarski dnevnik z opravili in zadolžitvami.
GOSPODINJSTVO je bogata in praktična zbirka drobnih domislic, zvijač in idej za urejanje in vodenje hišnega gospodinjstva. Kako lahko svoj dom najbolje, z najmanj vloženega truda in časa vzdržujemo, čistimo, kako opravljamo drobna in tudi večja popravila, kako najracionalneje shranjujemo najra-
zličnejše pripomočke, čim varčneje načrtujemo nakupe, prenavljamo ali organiziramo vsakodnevne dejavnosti in še marsikaj.
KUHANJE prinaša več kot 2000 drobnih zvijač, namigov in idej za vse, kar lahko počnete v kuhinji, pri jedi in pripravi hrane: našteva kuhinjsko opremo in pripomočke, opisuje pripravo sestavin za jedi, različne kuharske metode in načine, serviranje in pogrinjke, in še in še!
ORGANIZIRANJE nam ponuja več kot 1000 domislic za pomoč pri načrtovanju doma, v službi in na oddihu. Med drugim nam pove, kako najbolje izkoristiti še tako tesen prostor, kako si olajšati vsakodnevna opravila, poenostaviti pripravo hrane in nasploh uspešneje voditi gospodinjsko, kako do najmanjše podrobnosti načrtovati sezonska dela, potovanja, počitnice ali selitve.
Zbirka NASVETI & IDEJE vam bo na vsakem koraku olajšala življenje ter vam pomagala prihraniti prenekatero uro dragocenega časa in prenekateri tolar, ki vam bo prišel prav drugod! Rodite med prvimi uporabniki koristnih nasvetov in idej in boste še dodatno nagrajeni! Prvih 150 kupcev kompleta bo prejelo posebno darilo: trimesečno brezplačno naročnino na revijo Moj mali svet, namenjeno ljubiteljem vrtov, cvetja, narave in malih živali. Vsi naročniki kompleta NASVETI & IDEJE pa boste prejeli za darilo priročnik PRVA POMOČ.
Zbirko lahko naročite pri DZS 24 ur na dan: po telefonu 061/140-5-140 ali Internetu http:/www.dzs.si
In še posebno presenečenje: sodelujte v nagradnem žrebanju! Pišite nam o svojih izkušnjah in "trikih", s katerimi si pomagate v gospodinjstvu, pri kuhanju, vrtnarjenju ali na počitnicah. Najboljše ideje bomo objavili v dnevnem tisku, 3 najizvirnejše pa nagradili z izletom v Benetke.
Zdi ščepec novega okusa
Piščanec s kaprami in vinom
Za 4 osebe potrebujemo: piščanca (1,20 kg) ali piš-čančje kose, 30 g masla ali margarine, 25 g sesekljane čebule, sol, poper, nastrgan muškatni orešek, 1,8 dl belega vina, 0,8 dl kokošje juhe (iz kocke), 1,2 dl sladke smetane, 40 g masla, 2 žlici kaper.
Piščanca razkosamo, razdelimo ga na 8 delov. Odstranimo kožico. Na maslu ali margarini popečemo piščančje kose, dodamo sesekljano čebulo, prepražimo in začinimo. Zalijemo z vinom in kuhamo v napol pokriti posodi na majhnem plamenu. Od časa do časa zalijemo z juho.
Po 30 minutah zložimo piščančje kose na ogret pla-denj, postavimo jih na toplo. Omaki, ki je ostala v posodi, kuhamo na močnem plamenu, da povre na polovico. Prilije-mo smetano, znova zavremo, nato pa odstavimo z ognja in primešamo koščke masla. Nazadnje zamešamo v omako kapre. Piščančje kose prelijemo z omako. Ponudimo s testeninami ali krompirjevim pirejem ali rižem.
Makaroni s cvetačo
Za 4 osebe potrebujemo: 400 g makaronov, 80 g cve-tače, 40 g vloženih paradižni-
kov, 100 g prešane slanine, 3 sardelne filete, strok česna, šopek peteršilja, olivno olje, sol, poper, 3 žlice nastrganega sira.
Očistimo cvetačo in jo razdelimo na cvetke. Zavremo osoljeno vodo, vanjo damo cvetačo in makarone. Kuhamo na majhnem plamenu. Medtem pripravimo preliv: v kozici segrejemo olje in prepražimo strt strok česna. Primešamo sesekljan peteršilj, na kockice narezano slanino in oprane in sesekljane sardelne filete. Dodamo sesekljane paradižnike, solimo, popramo in kuhamo 20 minut. Kuhane makarone in cvetačo odcedi-mo. Stresemo v skledo, prelijemo s paradižnikovo omako in potresemo s sirom.
Omleta s koruzo
Za 4 osebe potrebujemo: 1 čebulo, 60 g masla ali margarine, 500 g zamrznjenega kor-uznega zrnja, 150 g zamrznjenega graha, sol, poper, 8 jajc, muškatni orešek, šopek peteršilja, 200 g kisle smetane.
Čebulo drobno sesekljamo. Segrejemo 20 g masla ali margarine in prepražimo čebulo, da postekleni. Dodamo koruzno zrnje in pražimo na majhnem plamenu toliko časa, da se koruza odtaja. Nato dodamo zmrznjeni grah, soli-
Kranj, Tomšičeva 16 (stari del mesta)
Trgovina za bodoče mamice in močnejše postave do št. 54 znanih slovenskih proizvajalcev.
ODPRTO: od 9. do 12. ure in 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure
mo in popramo. Jajca razžvrkljamo s soljo, poprom in malo nastrganega muškat-nega oreška. Sesekljamo peteršilj. V ponvi spečemo na preostali maščobi 4 omlete iz jajčne zmesi. Vsako omleto damo na ogret krožnik potresemo jo s sesekljanim peteršiljem in obložimo z grahom in koruzo. Omleto enkrat preganemo. Na vrh damo 2 žlici kisle smetane. Takoj ponudimo.
Mehiški s valj ki
Za 20 do 25 svaljkov potrebujemo: 2 šopka peteršilja, 2 čebuli, 2 stroka česna, 3 žlice koruznih zrn iz pločevinke, 400 g mletega mesa, 1 jajce, sol, poper, za noževo konico mlete rdeče paprike, moko, olje za peko.
Peteršilj, čebulo in česen drobno sesekljamo. Koruzna zrna odcedimo, nato jih grobo nasekljamo. Sestavine zmešamo z mletim mesom in dodamo začimbe. Iz nadeva oblikujemo podolgovate krokete. Pomokamo jih in ocvre-mo v vročem olju. Ponudimo jih z mešano solato, zanjo porabimo tudi preostala koruzna zrna iz pločevinke.
Jetra v
brinovi omaki
Za 4 osebe potrebujemo: 3 žlice brinovih jagod, 1 cl gina* 1/4 I sladke smetane, 1 čebulo« 4 rezine mladih govejih jeter, 1 žlico masla ali margarine, sol, 200 g testenin, sol, poper.
Pristavimo gin, brinove jagode in smetano. Kuhamo v nepokriti posodi 10 minut, da dobimo gosto omako. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo-Jetra oplaknemo, osušimo jihs papirnatim prtičem in narežemo na podolgaste pramene. V veliki ponvi segrejemo maslo ali margarino. Istočasno pristavimo vodo za testenine-Testenine skuhamo v osoljeni vodi kot običajno. Na maščobi v ponvi pa prepražimo sesekljano čebulo, da postekleni Dodamo jetra in jih prepražimo, da se z vseh strani zapc-čejo. Solimo in popramo, zalijemo s smetanovo omako, ki jo precedimo skozi cedilo-Kuhamo na majhnem plamenu še 2 minutki, nato ponudi; mo s kuhanimi in z maslom ali margarino prelitimi testeninami. Zraven postrežemo solato-Jetra prepražimo v velik' ponvi. Ce nimamo velike ponve, vzamemo dve manjši-Posoda mora biti namreč velika, kajti če je jeter orc več, se ne zapečejo dovolj hitro. Izločijo veliko soka in so zato žilava in pusta.
V sredo, 18. marca, so na Glavnem trgu 20 v Kranju odprli nove poslovne prostore Turistične agencije Pelikan.
Agencija Pelikan deluje v Kranju že od leta 1995, vendar je bil njen sedež do sedaj na nekoliko skriti lokaciji in mnogo Kranjčanov je ni uspelo spoznati, kljub temu da se je z delom in turistično ponudbo letovanj in počitnic uspešno zasidrala na širšem tržišču Slovenije. Z novo lokacijo nasproti vodnjaka prijetno urejene agencije prijazne delavke pričakujejo, da jih bo obiskalo večje število Kranjčanov in se prepričalo glede pestre in tudi cenovno zanimive ponudbe. V agenciji so nam poudarili, da se obiskovalcem vsekakor splača obiskati novo agencijo, saj popusti segajo tudi do 15 odstotkov.
Agencijo Pelikan lahko obiščete od ponedeljka do petka od 9. do 19: ure, ob sobotah od 9. do 13. ure aH pa jih pokličite po tel.: 064/22-32-85
Se počutite kaj drugače sedaj, ko je že pomlad?
Vas grabi spomladanska utrujenost, predvsem ko ste v šoli ali pri učenju, zvečer, koje treba v lije, pa čudežno izgine? Če je tako, je vse v redu. Kdo ne bi bil utrujen, če v njem divje razsajajo rastni in drugi njim podobni hormoni. Privoščite si kak gram
IIO jj lil!
v Kranju. Da bi se tudi vi zabavali, vam ga na današnji strani predstavljamo. In kaj je še sicer novega? 1. Hujšanje, tipično pomladna tema, pa naj imamo nekaj NAJST let ali kakšno več. 2. Usoda, kakršno s kartami in letnim horoskopom napoveduje naša vedeževalka Edita. 3. Za desert pa izpod peres sedmerice
lenobe, vendar jo porazdelite raje na konec tedna, ko vam časovno in naših porotnikov še nekaj resnega o temah, s katerimi nas obseda šola.
organizacijsko znese. Ko smo že pri organizaciji: Kljub pomladi, odvečnim kilam, neprijazni usodi
našo pozornost je zbudil duhovit članek v študentskem glasilu in šolskim tegobam - uživajte. In ne pozabite na priporočilo
Organon, ki ga izdajajo študentje Fakultete za organizacijske vede glede konca tedna! Hej!
Utrinki ob otvoritvi
Hujšanje na obzorju
Devetintrideset j Zdaj pa V akcijo!!! let brezdomstva
"Sem dolgo upal in se bal..." so mrzlega decembrskega popoldneva izzvenele besede govornika ob položitvi temeljnega kamna. Dobra tri leta zatem se je marsikomu odvalil kamen od srca...
Saj ste že pričakovali takle pomladni nagovor. Počasi se bomo namreč izvekli iz širokih puloverjev in ohlapnih bund in oblekli kaj pomladno lahkotnega in oprijetega. Tudi če nismo čez zimo nikoli stopili na tehtnico, bo pri pomladni garderobi napočil trenutek resnice. Kilogramček ali dva več, centimeter ali dva prezajeten pas, plasti ceiulita po stegnih. Uh, groza!!!
... ko je dekan prof. dr. Jože Florjančič prejel uporabno dovoljenje. Dolgo smo iskali svoj dom in se potikali po mestnih ulicah Kranja. Prostorske stiske ni več, končno bomo vsi pod eno streho in sosed bo sosedu poznan.
Še dobro, da poznamo okoliščine, sicer bi iz uvodnih besed lahko sklepali, da gre za klo-šarje, ki so končno dobili streho nad glavo. Tako pa so študentje Fakultete za organizacijske vede v Kranju dobili novo sodobno stavbo in ko so se v njej naselili, je bilo prejšnje preseljevanje od stavbe do stavbe v Kranju res še najbolj podobno klo-šarjenju... Preberimo si, kaj nam še piše študent PO V Beno Fekonja:
"In zgodilo se je. Po nekajkratnem odlašanju smo novo fakultetno zgradbo 20. februarja 1998 družno odprli. Na otvoritvi so se drenjale množice in govorniki so na dolgo in široko govorili. Mi smo marljivo ploskali in čakali, kdaj bo. Sprijaznili smo se s
tem, da je protokol pač protokol. Vsi so na vse pretege hvalili študente in njihovo novo pridobitev, a nihče ni spustil študentov do mikrofona. Verjetno so bili zaradi tega malo bolj glasni v zadnjih vrstah. Ko smo že mislili, da je to to, smo bili najprej še priča prevzemu uporabniškega dovoljenja. Zdaj gre zares, sem jih slišal govoriti. Pristopili so k pladnju in vsak je vzel svoje škarje. "Samo, da bodo dovolj ostre, si je mislil dekan, prof. dr. Jože Florjančič. Rektorju Univerze prof. dr. Ludviku Toplaku so stopile solze v oči, ko je videl, kako lep trak bo moral prerezati. Predsednik države g. Milan Kučan pa je iz obzirnosti dejal: Vidva kar prereži-ta, jaz bom samo držal."
Tako, malo šale. Za konec pa čisto resno: Študentska organizacija FOV se zahvaljuje Fakulteti za organizacijske vede in se posebej prof., dr. Jožetu Florjančiču in prof. dr. Tonetu Ljubiču za nove prostore na fakulteti.
Obstaja rešitev. Takoj v akcijo!!! V tek, na kolo, k večerni aerobiki, na rolerje, h košarki... in seveda v FITNESS. V centru Monika Šport na Brdu poznajo kar nekaj prijemov, da spravijo telo v pogon, pri tem pa jim pomagajo sodobni pripomočki za vadbo. Ob rednem obisku v centru Monika Šport na Brdu bo telo kmalu nared za pomladno razkazovanje.
Mladinska porota      Mladinska porota      Mladinska porota
Prt sistematičnem učenju sem cisto "zmrznila11
učenju za preizkusne teste za srednjo šolo sem spoznala: ne znam
Maja, 14 let: Zadnje leto osemletke teče, zato me je grabila panika. Doslej mi Je v osnovni šoli uspevalo in tudi ocene so v redu, tako da Se bom lahko vpisala, kamor Se želim. V šoli so ta čas Preizkusni testi za srednje šole in se moram sistematično učiti zanje. Tu pa sem čisto zmrznila". Sprotno učenje iz Zvezka mije kar šlo, sedaj pa *e je treba učiti za nazaj. Snovi je veliko in mi kar ne gre v glavo, tudi iz knjige se n* znam učiti. Kako bo šele v srednji šoli, ki je težja in bo treba predelati še več snovi? Prepuščena sem sama sebi, starši mi ne znajo pomagati, € silijo me ves čas, naj se Ucim in učim. Jaz pa se ne znam učiti. Mi lahko kaj svetujete?
Tjaša, 17: Maja! Vsega se da naučiti oz. narediti
ne
naenkrat, zato je najbolje, da se začneš učiti postopoma in po malo. Večkrat preberi eno in isto snov - ti bo že uspelo!
Miha, 14: Prosi za pomoč izkušene šolske delavce, najbolje, psihologa, ki ti lahko svetuje pri učenju. Starše pa poprosi, naj te sprašujejo novo snov za utrjevanje.
Teja, 14: Kot praviš sama, ti je šlo zadnjih sedem let tekoče. Da te je strah pred preizkusnimi testi, je čisto normalno. Verjamem, da je preveč snovi, ampak če si se sproti učila, ti to ne bo predstavljalo težav. Učila naj bi se dve do tri ure in nato naredila premor: verjemi, da bo šlo tako lažje. Skušaj se znebiti občutka, da ne moreš, ali pa najdi pomoč pri psihologinji, ki ti bo zagotovo pomagala. Vprašaj tudi kako prijateljico za pomoč.
Primož, 15: Svetujem ti, da obiščeš psihologinjo, da ti bo predstavila kakšen način za hitrejše učenje. Pomeni se s svojimi sošolci, da boš zvedela, kako se učijo drugi. Če pa se vendarle ne bo nič poznalo, boš pač morala na lažji program v srednji šoli.
Sergeja, 15: Problemi. Vem, kako je, ko se nabere ogromno snovi, ko pridejo osnovnošolski testi za vpis v srednjo šolo. Svetujem ti, da vse zvezke preletiš. zdaj ko imaš še čas, da ne bo vse tako zadnji dan. Poskušaj si izpisovati pomembnejše stvari, predvsem pa riši miselne vzorce. Moj recept učenja: študijski. Tudi plonkci so vmes.
Marjeta, 22: Če si naredila osnovno šolo brez problema, potem ti ni treba zganjati panike. Pred srednjo šolo nas
se učiti.
je vse vedno stisnilo pri srcu, ko so nas strašili, da so profesorji strožji, knjige trikrat debelejše itd. Pravzaprav se niso dosti zmotili, vendar ko si naenkrat tam, se ti zdi povsem samoumevno. Če se boš še naprej učila sproti, si lahko povsem brez skrbi.
Nina, 15: Pomagaš si lahko z novimi metodami učenja, npr. z miselnimi vzorci in tako se boš neko snov laže naučila. Najprej neko snov prebereš (npr. književnost pri slovenščini), z rdečo barvo podčrtaš ključne besede, z manj vpadnimi barvami pa ostale pomembne. Panika zavira učenje, zato se tudi učiš celo večnost, pa se nič ne naučiš. Zato stran s paniko, saj imaš še dovolj časa. V srednji šoli pa bo več snovi, vendar če se boš sproti učila, ti ne bo hudega.
O O O o o o o o o o © o
Šifra: Matevž
Ker si rojena v znamenju dvojčka, izražaš vedno dvojnost, to pa simbolizira duhovnost in pogled na svet in ljudi. Vedno se boš borila med dobrim in zlim, v tem boju moraš zmagati, vendar s samozataje-vanjem in žrtvami. Res si kar preveč depresivna in muhasta, toda to gre tudi k tvojim letom. Če se že hočeš kmalu poročiti, potem se poroči v 19. letu, vendar ti je usojeno, da boš imela dva moža. Tudi v tuje kraje boš potovala, kar pa mi nakazuje, da se znaš naseliti v tujini. Paziti pa se moraš, da ne boš zaradi neke krivde veliko pretrpela. Otroke boš dobro vzgojila, ljudem, predvsem prijateljicam boš znala svetovati in pomagati, potrpežljivo pa boš morala prenašati obrekovanje ljudi. V šoli, v poslovnem timu pa imaš srečo, ki ti jo je naklonila usoda. Pričakuješ lahko neko dediščino, kar te bo razveselilo. Tudi če imaš sovražnike, bodi do njih prijazna, ker jih boš še rabila. Za kakršen koli poklic se odločiš, boš uspela, samo ne bodi muhasta. Visoko starost boš doživela. Žrtvuj se za ljudi, ki so nadarjeni. Imaš bleščečo usodo, zaslužiti pa si jo boš morala tudi z lepim vedenjem. Pa brez zamere, ker ti je tako usojeno. Lep pozdrav. Edita.
Tedeževallca K IHTI
Horoskop za leto 1998
VODNAR
21. januar - 18. februar
Zdravje: Leto 1998 ti prinaša veliko poleta, energije in izzivov. Pestile te bodo zdravstvene težave. Če se boš pazil(a) in tudi kaj naredil(a) zase, bodo kmalu izginile, izogibaj se cigaretom, alkoholu in tabletam, raje pojdi v naravo. Misli pozitivno in tvoje zdravje bo čudovito. Fozor, pazi na kosti, kajti lahko se zgodi, da te bo nekaj časa dajala sklepna revma.
Ljubezen: Jupiter, ki usmerja ljubezen, bo tudi letos močno vplival nate. Obeta se ti veliko družbe, ljubezni, nežnosti in uživanja. Foročenlm vam to leto prinaša prekrasne trenutke v ljubezni. Verovati moraš v svoje cilje in vizije. Pri tem bosta pomagala tvoja planeta Pluton in saturn. Uran ne bo imel toliko moči, premagai(a) ga boš s svojo toplino in nežnostjo.
Poeel: Henadoma se tf bodo odprla vrata za pameten posel. Pobil(a) boš priznanje za svoje delo. Ta uspeh ti bo dajal nadaljnjo energijo, najbolje, da si sam(a9 najdeš zadovoljstvo v svojem delu. Vodnarji, rojeni od 21. januarja do 12. februarja, boste napredovali. To leto ti bo prineslo uspehe. Na preizkušnji boš, zato izberi, kar ti narekuje intuicija. Vsem vodnarjem bo letos šlo na olje.
Denar: Na finančni ravni bo vse potekalo, kakor boš želel(a). Letos boš imel(a) ^reČo pri igrah. To leto pa bc treba varčevati, če načrtuješ kakšen nakup ali naložbo. Ne razglašaj, da Imaš denar, sicer lahko vse izgubiš.
Prometna učna ura za bodoče kolesarje
Otroci kot pešci, kolesarji in sopotniki v očkovih avtih
Predsednik Zveze združenj Šoferjev in avtomehanikov Kranj Albin Zevnik je v petek obiskal preddvoreke, cerkljanske In predoeeljeke tretje&olce.
Kranj, 24. marca - Zmotili smo ga v 3. b razredu osnovne šole v Predosljah, ko je radovednim otrokom v razumljivem, slikovitem besedoslovju pripovedoval o tem, kako se morajo obnašati na cestah kot pešci; da morajo hoditi po levi strani, prečkati zgolj na "zebrah", ponoči imeti v rokah kresničke ipd.
sopotniki v avtomobilih (in tudi traktorjih), ki jih vozijo odrasli, največkrat očki ali mamice.
"Opozorite svoje starše, če ne vozijo po pravilih," je tretješolcem položil na srce Albin Zevnik. "Največ hudih prometnih nesreč se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti, vožnje po nasprotnem pasu,
kolesarjenju. Predoseljski (pa v tem šolskem letu v organi-tudi drugi) tretješolci se že zaciji ZŠAM Kranj s promet-marljivo pripravljajo na kole-  nim poukom obiskali okrog
Še pred leti je na slovenskih cestah vsako leto umrlo za razred otrok. Danes smrt med otroki ne kosi več tako strahotno zaradi njih samih, dogaja pa se nekaj drugega; otroci postajajo žrtve kot
prehitevanja v škarje," je pojasnil. "V avtu se na zadnjem sedežu obvezno privežite, tudi vaši starši naj uporabljajo varnostne pasove!"
Albin Zevnik je učencem posebej spregovoril tudi o
sarski izpit, dobili so celo že varnostne čelade, prihodnji mesec bodo strokovnjaki prišli pogledat kolesa in na brezhibna nalepili posebne nalepke, kmalu zatem pa bodo tretješolci dobili tudi težko pričakovana "spričevala". Tisti seveda, ki bodo vožnjo s kolesi in prometna pravila obvladali.
Učenci 3. b v Predosljah so svojega gosta tudi spraševali o tem in onem, na koncu, ko so se poslavljali, pa pošteno priznali, da je bila učna ura o prometu zanimiva. Neprimerno zanimivejša kot, na primer, ura slovenščine.
Albin Zevnik, ki je medtem že hitel v sosednji 3. a razred, je uspel povedati še to, da je bil zjutraj že v Preddvoru in Cerkljah, in da bodo
tisoč učencev v kranjskih šolah ter v šolah v sosednjih občinah Naklo, Preddvor in Cerklje. Šol, ki se tega pouka otepajo, praktično ni, nekatere pa že celo same vabijo prometne strokovnjake. • H. J., foto: U. Stojan
Tale šopek pomladnega cvetja je za svojo mamico nabral (narisal) Matej iz Groharjeve šole v Podlubniku.
LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA
VASA POSTA
Prejšnji teden ste nam pisali: Manca Gaspirc, Manja Demšar, Lidija Križnar, Peter Pustovrh, Mateja Kavčič, učenci iz DražgoŠ, Nina Primožič, Nina Križaj, Grega Lušina, Anja Jemec, Sabina Eržen, Urša Krpic, Gašper Beguš, Simon Krt, Neža Jankovec, Žana Ladiha, Krištof Bozovičar, Sabina Ažbe, Kaja Ster, Klavdija Mohorič, Gita Mihovec, Staša Ladiha, Anže Vrbinc, Ajda Cuznar, Mateja Govekar, Tamara Bizjak, Anja Muri, Nina Bizjak, Vesna Prezelj, Matej Tonejec, Katja Dolžan, Špela Klakočar, Anja Ekar, Klemen Torkar, Tamara Ferjan, Manca Urevc, Ema Zupan, Urška Vavpotič, Tanja CoriČ, Maruša Kobal, Simona Bergant, Katja Skumavec, Samo Kokalj, Denis Krasna, Spela Langus, Matevž Rupar, Kaja Podobnik, Ožbej Bernik, Ksenija Mravlja, Spela Emeršič, Anja Šter, Aljaž Bernik, Trne Bergant, Vesna Gros, Barbara Jezeršek, Katja Saje, Špela Grum, Domen Pipan, Luka Meglic, Marko Turšič, Davor Kamenšek. •  Z izletom Gorenjskega glasa nagrajujemo pesnico Matejo Govekar.
Kdaj je mama vesela?
Mama je vesela,
* kadar jo ubogam - Špela,
* kadar pobrišem omare - Tina,
* kadar skuham kavo - Petra,
* kadar nanosim drva - Andrej,
* kadar zlikam robce - Tjaša
* kadar pomijem posodo - Anja,
* kadar grem zgodaj spat - Katja,
* kadar pospravim igrače - Andrej,
* kadar nisem listje v hlev - jure,
* kadar pomagam trebiti - Niko,
* kadar hitro napišem nalogo - Tilen.
* Učenci 1. in 2. r. PŠ Dražgoše
Prihod pomladi
Ko pride pomlad, prelepo pokrajino prekrijejo pravljično dišeče pomladanske rože. Ena izmed njih je tudi zvonček. Ponavadi jih nekaj utrgamo in jih podarimo mamicam za materinski dan. Zelo običajno darilo, ampak pomembno je, da je iz srca.
Spomladi je človek bolj vesel. Za to ima veliko razlogov: veČina pomladnih dni je sončnih, drevje začne zeleneti, ptice selivke se vračajo iz toplih krajev... Še naš kanarček je živahnejši. Otroci se igrajo na zelenečih travnikih, cvetlični vonj v zraku pa nas omamlja.
Neko jutro sem vstala z levo nogo. Slabe volje sem zajtrkovala in še, ko sem si umivala zobe, sem se kislo držala. Prijateljice so me prišle vprašat, če grem z njimi pred blok. Privolila sem. Ko smo prišle ven, je bilo vse drugače kot prejšnji dan, ko je deževalo: na travniku so cvetele marjetice, čebele so obletavale regratove cvetove, travnik je živahno zelenel in po zraku so letale ptice. Moja čemerna volja je v hipu izginila.
Na tistem travniku smo se igrali in preživeli veliko časa. S prijateljicama Špelo in Marico smo šle po zvončke. Bilo jih je več kot preveč. Zdelo se je, kot
bi bila po zemlji razgrnjena bela cvetoča odeja.
Najbolj čudovit del pomladnega dneva pa je sončni zahod. Sonce se počasi spušča za daljne gore, oranžna barva svetlobe pa se razlije po nebu. Potem pa se počasi spusti v nižino za vzpetinami. Rahel veter ziblje drevesa, pikapolonica v svoja majhna krilca lovi veliko sonce. Vse to ustvari mati Narava vsako pomlad, jutra objamejo topli pomladanski žarki in skoraj vse noči je spokojni mir. Z vsemi temi znanilci nas pomlad vabi na svež zrak.
• Katja Saje, 5. b r. OŠ Staneta Žagarja, Kranj
Petek
Po navadi je bil vsak petek enak. Pa še dolgočasen je bil vedno. Ko pa je oči tisti petek kupil računalnik in internet, mi je postal petek najljubši dan. Zdaj se petka veselim že v četrtek. Vedno v petek, ko vstanem, zavpijem: "juhuhu, petek je!" V šoli sem tudi vesel, rad poslušam učiteljico. Popoldne mamici z veseljem pomagam. Ob sedmih pa se začne ircanje in potovanje po širnem svetu.
• Gašper Beguš, 3. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka
Mama je kakor zvonček,
ki pomladi zacveti,
A ko zvonček oveni,
mamica žalostna ni.
Mama dobra je kot kruh -
Ampak tak kruh, ki nikoli ne bo suh!
• Peter Pustovrh, 6. a r. OŠ Petra
Kavčiča, Škofja Loka
NAGRAJENA PESEM
Pravi raj
Tam na hribu za vasjo, ko pride sonce čez goro, pokaže v svojih Čarih se narava, kot da je iz sanj in ne prava.
Ko zjutraj tja greš na sprehod, čutit, kako drevesa kažejo ti pot, in mah pod teboj govori, pojdi, ne boj se te poti.
To res prava je idila in pesem ptic je res milina, da človek več ne ve, ali sanja ali v raju je.
Pozdravi tam te še stara lipa, ona res ve, kaj prava je olika, pozdravi vedno jo nazaj j     in začutil boš, da to je pravi raj!
• Mateja Govekar, 7. a r. OŠ Matij« Valjavca, Preddvor
Tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Med več kot 2000 slovenskimi učenci in dijaki, ki so v soboto tekmovali v znanju materinščine za srebrna in zlata Cankarjeva priznanja, jih je bilo tudi 199 Gorenjcev, iz šol z območij Kranja, Škofje Loke in Tržiča. Tekmovali so v kranjski občinski hiši.
V Kranjski občinski hiši je tekmovalo 135 osmošol-cev in dijakov iz šol z območij
Kranja, Škofje Loke in Tržiča, v osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah pa
64 tekmovalcev z območja Radovljice in Jesenic. Na prvi stopnji je tekmovali učenci osmih razredov, na drugi dijaki poklicnih šol, na tretji dijaki prvega in drugega letnika srednjih šol ter na četrti dijaki tretjih in četrtin letnikov. Tekmovanji sta v sodelovanju z republiškim Zavodom za šolstvo izpeljali kranjsko in jeseniško slavistično društvo.
Letos so morali tekmovalci pokazati znanje iz bogatega umetniškega dela pisatelja Cirila Kosmača. Njegove so tudi besede, izbrane za naslov tekmovanja: Kje je tisti svet?
Osmošolci so tekmovali v poznavanju Kosmačeve zbirke novel V gaju življenja, dijaki na drugi stopnji so pisali o Tantadruju in drugih novelah, dijaki na tretji stopnji o razvoju Kosmačeve poetike v delih Prazna ptičnica in Pomladni dan, dijaki na četrti stopnji pa so razmišljali o novelah Pot v Tolmin, Balada o trobenti in oblku ter Tantadruju in drugih novelah.
Na sobotno vseslovensko tekmovanje so se uvrstili učenci in dijaki, ki so bili najuspešnejši na šolskih tekmovanjih. Kdo si bo priboril zlato in kdo srebrno Cankarjevo priznanje, bo za dijake znano v nekaj dneh, za osmošolce pa predvidoma prihodnji teden. Na sliki: tekmovalci v Kranju. • H. J., foto: U. Stojan
radio triglav v nede'i° ob 8- uri: 2^fr MIRIN VRTILJAK
s/O IVI li Z Jutranjemu pozdravu z "obvezno" pravljico Zlate Volarič bo sledil klepet z dvema učenkama, ki bosta predstavili osnovno šolo Prežihov Voranc in vse, kar se v njej zanimivega dogaja. Tudi v nedeljo ne bo šlo brez povabila srečnežu na zajtrk v Metuljčka in pogovorov s poslušalci. Do nedelje torej lep pozdrav od • Miri in dedka.
■Mu
TO
TRŽIČ
V nedeljo ob 10.30:
KLEPETALNICA
Na izletu nas bo zabaval Gašper Bodlaj. Ja, ne pozabite v sredo razveseliti svoje mamice. V nedeljo pa bomo klepetali o kužkih, želvicah, muckih, o vaših ljubljenčkih. Bodite pridni in na svidenje v nedeljo! • Radijske klepetulje-
V ponedeljek ob^, 18. uri:
BRBOTAVCEK
' —— Kako hitro bi vi znali odgovoriti na 555 naslednje vprašanje: včasih so jo obto-S . SS zevali, da nosi otroke, danes pa vemo, da RADIO SORA so njen najslajši plen miši, žuželke in kuščarji. Ve se tudi to, da gnezdo naredi na dimniku. Ja, to je štorklja. Pravilen odgovor je Borutu Podobniku iz Žirov, Ob potoku 10, prinesel nagrado: sedež v Glasovem avtobusu. Vam pa tole: če se vam ljubi, nam pišite o tem, kako ste se rodili. Veselimo se že vaše pošte! • Brbotavčki
Q3
6rr n t ri iiT/t rrT BBSBSfflfl
IVA VRTILJAKI) Z ROMANO
Vsak torek od 18.10 do 19. ure na
*AD80
c^AnJ mm
Vsi veselo pojemo
Brez "Mi se imamo radi, radi, radi" na Vrtiljaku ne gre-Brž pokličite tisti, ki imate najbolj radi, radi, radi-Zaupam pa vam še, da bosta tudi obe uganki glasbeni in da bodo glasbeni tudi gostje.
KOLESA, ROLLERJI
Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN • popravilo koles, rezervni deli in oprema • vzmetne vilice različnih znamk
Del. čas: 10. - 12. ure, 15. - 18. ure, sobota: 9.-12. ure
VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007
Ca
totinkA
UREJA: Vilma Stanovnik
IZŠLA JE 6. ŠTEVILKA ČASOPISA BORDAM!
Bordam! je glasilo Snowboarding zveze Slovenije. Je brezplačno, najdete pa ga v trgovinah s snovvboard opremo, na prireditvah Snowboarding zveze Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavracijah McDonald's.
Obe planiški zmagi sta šli na Japonsko, sobotna s Funakijem, nedeljska s Kasaiem
ZA PRIMOŽA DOVOLJ DRUGO IN SEDMO MESTO
Čeprav si naš skakalni as nekoč želi tudi zmage v Planici, pa je z drugo zaporedno skupno zmago v svetovnem pokalu "pozabil" na letošnja razočaranja - Japonci so p rep« »nosni, da bi "taktizirali" -V Planici zatajila le redarska služba, Avstrijec VVidhoelzl pa je bil razočaran nad gledalci
Planica, 22. marca - Še pred kratkim si je malokdo misli, da bo letošnji finale svetovnega pokala v smučarskih skokih negotov prav do zadnjega skoka. Pa je res bilo tako ■n tudi to dejstvo je v soboto in nedeljo "zmamilo" precej Slovencev, da so prišli v Planico in prav do konca tekme navijali za našega šampiona, Primoža Peterko.
Pesem je odmevala v dolini pod Poncami in le malokoga je motilo, da sta se prva pomladanska dneva spremenila v pravo zimo. Tudi planiški delavci so spet lažje zadihali, saj je bilo tekmovanje spet "rešeno", dolgi in varni skoki na 120-metrski Bloudkovi letalnici pa so še podžigali vzdušje ob skakalnici. To je doseglo vrelišče vsakič, ko je napovedovalec oznanil skok slovenskih skakalcev, ki so se v Planici odrezali bolje kot v vsej sezoni. Pa vendar se gledalci spet niso izkazali z odliko. "Zdi se mi, da so gledalci ploskali in vzklikali vsem drugim športnikom, le meni so žvižgali. To se mi ne zdi "fer", čeprav so seveda zmago bolj želeli domačemu skakalcu," je ob vznožju skakalnice po nedeljski tekmi razmišljal do Planice vodilni v svetovnem pokalu simpatični Avstrijec Andreas VVidhoelzl. Sicer pa tretji v svetovnem pokalu iz Slovenije ni odhajal razočaran: "Pred tekmama v Planici je bilo seveda za skupno zmago več možnosti in imei sem jo tudi jaz. Vendar sem s tretjim mestom ob koncu sezone lahko zadovoljen, saj si na začetku nisem upal misliti kaj takega," je dejal VVidhoelzl.
Manj zgovorni so bili Japonci, ki pa so se v Planici znova izkazali kot "veliki" skakalci in športniki. Ne le, da je v soboto slavil Kazujoši Funaki, v nedeljo pa Noriaki Kasai, na nedeljski tekmi, ko bi si še lahko privoščili skupno zmago, če bi v drugo Kasai in Saitoh ne "preskočila" Funakija, so skakali brez taktiziranja. Za to so - kljub temu da so takoj po tekmi odhiteli na helikopter, nato pa na Brnik in na Japonsko na sprejem k cesarju - poželi
Kristalni globus je že drugič zapovrstjo v rokah našega Primoža Peterke. Ob strani prav tako zadovoljna drugouvrščeni Kazuyoshi Funaki in tretjeuvrščeni Andreas Widhoelzt.
mnoge pohvale in "poklone". Primož Peterka pa je njihovo dejanje komentiral: "Japonci so zagotovo preponosni, da bi naredili kaj takega!" Žal pa Japonci (tako kot mnogi drugi gostje) niso mogli verjeti, kaj so počeli planiški redarji, ki jih v soboto niso "spustili" na tiskovno konferenco, v nedeljo pa njihov trener (zaradi pomanjkanja dokazov, kdo je) ni smel ob zmagovalno tribuno....
Ob zmagoslavju Japoncev je Primoževo drugo mesto na sobotni tekmi in sedmo mesto na nedeljski zadoščalo, da je postal skupni zmagovalec svetovnega pokala in drugič zapovrstjo osvojil veliki kristalni globus. Rezultati sobotne tekme: 1. Funaki (Jap) 291,7 (136.5, 140), 2. Peterka (Slo) 280.3 (130.5, 135.5), 3. Saitoh (Jap) 270,7 (126.5, 135)...14. Živic 218,0 (109, 126), 15. Rihtar 214,3 (109, 124.5), 26. Fras 189,5 (112.5, 107) (vsi Slo).
Rezultati nedeljske tekme: 1. Kasai (Jap) 298.3 (147.5, 131), 2. Saitoh (Jap) 296.0 (138.5, 136.5), 3. Hocllwarth (Aut) 272.6 (137.5, 124.5)....7. Peterka 244.7 (131, 115.5), 18. Franc 216.3 (125, 111), 26. Živic 194.3 (114.5, 106.5), 29. Vrhovnik 168.8 (113.5, 95), 30. Radelj 167.9 (110, 98) (vsi Slo)
Končni skupni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Primož Peterka (Slo) 1253, 2. Kazuvoshi Funaki (Jap) 1234, 3. Andreas
VVidhoelzl (Aut) 1208.....52 .Blaž Vrhovnik
47, 59. Urban Franc 39, 63. Peter Žonta 28, 65. Miha Rihtar 26, 68. Milan Živic 23, 85. Damjan Fras 5, 85. Jure Radelj 5, 93. Grega Lang 2. Točke v svetovnem pokalu je letos dobilo 98 skakalcev.
Končni vrstni red v Pokalu narodov: 1. Japonska 5224, 2. Avstrija 3200, 3. Nemčija 3176, 4. Finska 2758, 5. Norveška 1987, 6.
Slovenija 1428,.....
• V. Stanovnik, foto: T.Dokl
"Najprej nas Čaka, da pospravimo vse, kar je pač ostalo po prireditvi, nato pa se bomo zbrali, pogovorili in spet organizirali kot planiški delavci v okviru društva skupaj z rateškim društvom. Kot društveni delavci želimo delovati naprej kot organizatorji vrhunskih prireditev, kar je naša sposobnost in tradicija. Že poleti se bomo skušali preusmeriti na velikanko in skupaj z OK pridobili sredstva za dokočanje del. Pričakujem, da bo nekaj denarja °d te. prireditve ostalo, tako da bomo poravnali dolgove Za nazaj in imeli nekaj denarja tudi za vnaprej. Seveda pričakujemo tudi pomoč države, saj sem izračunal, da bi za prenovo tukaj v Planici rabili minimalno 5 milijonov in pol mark - Če bi seveda hoteli olimpijske igre in bi tudi letalnico "aktivirali" kot olimpijsko disciplino. Sicer pa hi bilo dovolj okoli 2 milijona mark, če bi hoteli urediti staro Bloudkovo velikanko, položiti plastiko, predvsem pa vse posodobiti z ustrezno opremo. Računamo, da bomo denar za to zbrali in do leta 2000 v Planici uredili tudi plastiko in s tem omogočili celolemo dejavnost," pravi namestnik predsednika organizacijskega komiteja in dolgoletni planiški delavec ter konstruktor Janez. Gorišek.
Jelko Gros, glavni trener in vodja naše reprezentance
ZAME JE PRIMOŽ "ZMAGAL" ŽE DECEMBRA
Tako pravi izkušeni strokovnjak, trener Jelko Gros iz Prebačevega pri Kranju, ki je letos zaupal v Primoža, v prihodnje pa verjame tudi v naše mlade skakalne upe.
Zadnja dneva sta bila za vas kot trenerja najbrž med težjimi.... spanja gotovo ni bilo kaj prida, v igri je bila nova zmaga v svetovnem pokalu. Kako je bilo v resnici?
"Moram reči, da so bili ti planiški dnevi zame kar težki, res, spanje ni bilo pravo, pa še prebavne motnje.... vse, kar je pač sestavni del tega. Ni ti hudo, če nimaš nobenih možnosti, če pa so možnosti za nekaj tako pomembnega vsaj minimalne, pa res težko spiš..."
Sijajen zaključek sezone in nova zmaga vašega varovanca v svetovnem pokalu pa bosta najbrž te dni precej spremenila splošno oceno letošnje sezone?
"Seveda, vendar pa moram povedati, da je zame Primož postal "zmagovalec" sezone v mesecu decembru, ko je prvič stal na zmagovalni stopnici. To pa zato, ker tekmovalec, ki po tako uspešni sezoni, kot je bila zanj lanska, zopet stopi nazaj na zmagovalne stopnice, naredi res velik korak. Obdržal je stik z najboljšimi, kar je bistveno za zmagovalca svetovnega kova. Za vse tekmovalce so pač
slabše in boljše sezone, pomembno pa je biti "zraven", med najboljšimi. Letos praktično še tukaj v Planici nisem upal na novo skupno zmago in res sem danes raje presenečen kot razočaran."
Letos ste kot trener večkrat poslušali vprašanja, zakaj tudi drugi reprezentantje ne skačejo vsaj podobno kot Primož. Sedaj v Planici so nekateri dokazali, da morda tudi ti časi niso daleč. Kaj mislite?
"Moje mnenje je, da smo pri tem zelo nestrpni. Res je, da je velika razlika med Primožem in naslednjim v svetovnem pokalu, vendar pa je to bolj "navidezna", saj je svetovni vrh letos sestavljen iz več kot tridesetih tekmovalcev, ki so se uvrščali med prvih šest v svetovnem pokalu. Priti med prvih šest pa ni enostavno, treba je imeti potrpljenje in pustiti tekmovalce, da "dozorijo". Pač dva nimata enake poti na vrh, zato je treba imeti potrpljenje in zaupati v generacijo, ki prihaja. Te generacije, ki je, pa ne "odpisovati" in "obtoževati"."
Ob koncu sezone je tudi precej govorjenja v spremembah v vodstvu skakalne reprezentance, celo o vašem odstopu. Kakšna je resnica?
"Govori se res marsikaj, vendar smo imeli trenerji sedaj preveč drugega dela, da bi se ukvarjali s tem. Dejstvo pa je, da meni uradno pogodba poteče 31. marca. Takrat direktor postavi novega vodjo ekipe in nato se v koordinaciji z direktorjem postavi ostala ekipa. Glede odstopa pa lahko povem, da pač sam ne mislim odstopiti, in da mislim, daje moč s to generacijo še marsikaj narediti."
Jani Grilc, trener kranjskega Triglava
V KLUBU IMAMO PRECEJ DOBRIH SKAKALCEV
Med tistimi, ki že nekaj let stojijo ob strani Primožu Peterki in hkrati vzgajajo nove skakalne talente Je gotovo prvi glavni trener kranjskega Triglava Jani Grilc.
Dolga in naporna sezona je tudi za vami. Kaj pravite ob koncu?
"Sedaj, ko je sezona končana, lahko rečem: konec dober, vse dobro. Res sem vesel nove Primoževe skupne zmage, razveseljivo pa je tudi, da imamo za njim v klubu še nekaj zelo nadarjenih mladih skakalcev -na čelu z Milanom Živicem in Miho Rihtarjem - ki so se izkazali prav ta dva dneva tukaj v Planici. Pohvala danes gre tudi "našemu" Urbanu Francu, ki je končno spet uspel sestaviti dva solidna skoka." Veliko se zadnje čase govori, da bo v vodstvu reprezentance v novem olimpijskem ciklusu prišlo do nekaterih sprememb. Pri tem se pojavlja tudi vaše ime. Že potekajo pogovori?
"Jaz o tem kaj dosti ne vem, mi vsi delamo normalno naprej, tako kot smo do sedaj. Res se govori marsikaj, vendar se uradno o tem še ne pogovarjamo. Jaz sem pač usmerjen na klubsko delo, čeprav sem seveda sodeloval z reprezentanco kot trener kadetske reprezentance in tudi kot klubski trener sem sodeloval z Jelkom Grosom na nekaterih tekmah."
Blejec Urban Franc vendarle uspešno končal sezono
O NADALJEVANJU KARIERE ŠE RAZMIŠLJAM
Za Urbana večkrat rečemo, da je nekakšen "starosta" v naši reprezentanci. Malo smešno sicer, za še ne 23-letnega mladeniča, pa vendar ob ostalih najstnikih v reprezentanci ne čisto neupravičeno. Urbanu, ki ima sicer v svoji zbirki uspehov že sedem uvrstitev v najboljšo deseterico SP (največji uspeh pa je njegovo 3. mesto na svetovnem prvenstvu v poletih leta 1996), pa letos ni šlo vse po načrtih: "Res sem s sezono zelo nezadovoljen, mislim, da sem se "poceni prodal". Na prvih tekmah sem dobro skakal, potem pa kar naenkrat ni šlo več in šele danes v Planici sem spet zadovoljen. Morda pa je ta rezultat motivacija za naprej, saj sem že resno razmišljal ali naj sploh še skačem ali ne. V enem mesecu se moram pač odločiti, sedaj o vsem skupaj še razmišljam," pravi član kranjskega Triglava.
Milan Živic je prvič nastopil v svetovnem pokalu
NA TO SEM ČAKAL VSO SEZONO!
Sedemnajstletni Milan Živic je sicer VelenjČan, vendar pa smo ga Gorenjci v zadnjem času vzeli "za svojega". Je namreč član SK Triglav in obenem dijak kranjske srednje ekonomske šole. Klubski trenerji že nekaj časa opozarjajo na njegov izreden talent, ki ga je dokazoval na mnogih tekmovan-jih, v soboto pa je v Planici prvič j/ff nastopil v svetovnem pokalu in •MAm že takoj osvojil 18 točk. "Vso sezono sem imel pred seboj cilj, da se udeležim ene tekme svetovnega pokala. Priložnost je bila tukaj v Planici in sem sem —i prišel z namenom, da se uvrstim na tekmo, med petdeset najboljših. To mi je uspelo, še več, saj sem dobil precej točk. Sicer pa sem letos nastopal v B pokalu - interkontinentalnem pokalu in v alpskem pokalu. Pri Triglavu sta moja trenerja Jani Grilc in Bogdan Norčič in z delom v klubu sem zelo zadovoljen. V Kranj sem pač prišel zato, ker so bile razmere za napredovanje pri nas slabše. Sedaj pa se že veselim tudi poletne sezone, saj mi gre na keramiki navadno še bolje kot pozimi."
Na tekmi svetovnega pokala v Planici je funkcijo sodniku prvič na tako velikem tekmovanju opravljal tudi Janez Bcšter, član SK Triglav, doma iz Besnice. Janezu, ki je tudi dopisnik v naši Stotinki, čestitamo za odlično opravljeno delo!
NOGOMET
Druga nogometna liga
PREKINITEV V LENDAVI
Zaradi pretepa med navijači Lendave in Živil Triglava je bila tekma v Lendavi pri izidu 1 : 1 prekinjena. Bo tekma ponovljena ali pa bodo tekmo dobili Kranjčani?
Kranj, 24. marca - Prvi polčas nedeljske tekme med Nafto in Živili Triglavom v Lendavi je minil mirno. Po premoči Kranjčanov, razveljavljenem golu, ki so ga dosegli, vratnici in še nekaj zapravljenih priložnostih so domači iz 11-metrov izenačili (žoga ie zadela v roko Krupiča), v zadnji minuti prvega polčasa pa je Custovič izenačil na 1 : 1.
V drugem polčasu je zavrelo na tribuni. Spopadli so se domači in kranjski navijači, zaradi česar je bila tekma prekinjena, kar je nenavadno, saj bi morali izgrednike odstraniti z igrišča, potem pa nadaljevati tekmo. Na igrišču se namreč ni dogajalo nič posebnega. Do tega pa ne bi prišlo, če bi bila tekma organizirana po predpisih. Na igrišču ni bilo niti enega policista, navijači obeh moštev niso bili ločeni, čeprav so Kranjčani najavili prihod navijačev, na tribuno so spuščali občinstvo s pločevinkami, ob pretepu pa je dolgo trajalo, da je prišla policija. Kot sta povedala direktor Živil Triglava Miran Subic in trener Janez Zupančič, sta sedaj možnosti dve: da se tekma ponovi ali registrira v korist Kranjčanov, kar tudi omogoča pravilnik. Nafta bo kaznovana zaradi slabe organizacije tekme, Kranjčane pa lahko doleti denarna kazen zaradi nekulturnega obnašanja navijačev. Ti so lahko klubu v pomoč, lahko pa zaradi njih trpi ugled kluba. V nedeljo bodo Kranjčani prvič spomladi igrali doma. V goste prihajajo Goriške opekarne.
BST iz Domžal je igral doma neodločeno 1:1 z Aluminijem. Tekma je bila v Kidričevem. Povedli so domači, Domžalčani pa so izenačili z golom Birjukova iz 11-metrovke. Domžalčani gredo konec tedna v goste k Jadran Šepiču. • J.Košnjek
Tretjeligaši slabo
Gorenjski tretjeligaši v tem kolu niso imeli večjega uspeha. Litija je premagala Casino Bled z 1 : 0, Komenda Hram Gorjan je igrala v Šmarju s Telmontom 1:1, Svoboda pa je v Naklem s 3 : 0 premagala Naklo Triglav.
Mladinci in kadeti v Kopru
Kranjski kadeti in mladinci so gostovali v Kopru. Kadeti, ki igrajo pod imenom Triglav Megamilk, so igrali 1 : 1. Za Kranjčane je dosegel gol Anže Božič. To je bil derbi kadetske lige, saj so Kranjčani prvi, Koprčani pa tretji. V prvem polčasu so bili boljši Kranjčani, v drugem pa Koprčani. Mladinci Triglava Tele TV so zaradi smole zgubili z 2 : 0. Zadeli so vratnico, potem pa so v močni burji prejeli nesrečen gol. J. K.
Gorenjska liga
ZARICA VODI
Ljubljana, 24. marca - V gorenjski nogometni ligi so odigrali prvo spomladansko kolo. Presenečenje je zmaga Železnikov v Bohinju. Izidi: Sava : polet 2 : 0, Bohinj : Železničar 0: 4, Ločan : Zarica 2 : 0, Britof : Lesce 3:1. Vrstni red: Zarica 28, Polet 25, Sava 23, Britof 21, LoČan 19, Lesce 14, Železniki 14 in Bohinj 12. • G. Sretenovski
spifi
Rezultati žrebanja 34, kroga .... 2l*.3.t.. 1998.
IZŽREBANE ŠTEVILKE
14	7	8 9	10	20	25	27	28
3334	35	36 37	40	41	44	47	51
52 53	60	6162	66	71	75		.......") /
							
Urednost prodanih srečk Skupna urednost dobitfcou: Dodatek neizplačanih dobitUou:
26.268.900,00 SIT 13.134A5Q.00 SIT 517658,00 SIT
vrednost
18.294.622,00 SIT
1.972.816,00 SIT
40.097,00 SIT
592,00 SIT
Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: 23. 5., 1998.
NAGRADNA IGRA
V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: PALIČN! MEŠALNIK   RADIO KASETOFON        ROČNA URA
Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 23. 5. 1998
Žrebanje 35. . kroga bo v soboto, ..^m.flm... 1998 ob uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana.
Informacije: 061 9736.
Sklad za 35. krog bo povečan za 500.000,00 SIT.
Športna loterija d d
ROKOMET
DOMAČIM SAMO TOČKA     BLEJKE DOKONČNO PRVE
	ODBOJKA		
Tokratni 18. krog v prvi B rokometni ligi jc bil "nor". Na šestih tekmah, štiri so bile pomembne, je gostiteljem uspelo osvojiti le točko. Porazi favoritov pa so prinesli novo vodilno ekipo. Zdaj vodijo Radeče.
Gradbinec Preddvor je gostoval v Litiji in kot edini domačinom oddal točko. Točka Preddvorčanov v Litiji pa je zlata vredna, saj je bila dosežena proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek.
CHIO Besnica je tokrat gostila Grosuplje. Če bi zmagali, bi bil obstanek že zagotovoljen. Tako pa zdaj Besnico čaka več negotovosti.
Sešir je vknjižil načrtovane točke z Dravo, čakal na napake vodilnih in jih dočakal. Na dveh derbijih, v Trbovljah in Ribnici, so se domači opekli in prvenstvo ostaja še naprej odprto. Rudar je izgubil z Veliko Nedeljo in popolnoma izničil uspeh v Škofji Loki. Zdaj vodijo Radečani skupaj s Šeširjem, poboji imajo po 27 točk. Tretji Inles ima točko manj, Gradbinec Preddvor je osmi, CHIO Besnica deveta.
Rezultati: CHIO Besnica - Grosuplje 24 - 25; Inles - Dol TKI Hrastnik 26 - 27; Šmartno - Gradbinec Preddvor 21 - 21; Drava -Šešir 18 - 28; Riudar Velika - Nedelja 24 - 32; Ajdovščina - Radeče 19 - 26. 2. A liga - moški: Krim - Sviš 23 - 19; Radovljica - Mitol Sežana 28 - 32; Sava - Črnomelj - neodigrano; Grča Kočevje -Nova Gorica 27 - 23; Mokerc - Koper 22 - 26; 2. B čliga - moški: DOM Žabnica - Kras 27 - 25; Hrvatini - Jezersko 18-33; Alples -Duplje 22 -13; 2. liga - ženske: Novo mesto - Ilirska Bistrica 17-5; Škocjan - Polje 23 - 31; Ptuj - Sava 19 -14; Mibix Črešnovci - VIAS Šentjernej 24 - 19; Sevnica - Šk. Loka - preloženo na 25. 3. 1998. Mladinci: Sava - Prule 67 18 - 32; Trebnje - Šešir 22 - 23; CHIO Besnica - Delmar igrano 23. 3. 1998. Mladinke: Sava - Bella Viola Branik 9 - 35; Planina Kranj - Izola 15-35. Kadeti - polfinalna skupina: Gradbinec Preddvor - Šešir 18 - 26. Kadeti: CHIO Besnica - Alples 12 - 15; Duplje - Almira Radovljica - danes ob 20.45 v Radovljici. St. deklice - polfinalna skupina: Gramiz Kočevje - Šk. Loka 22 - 30; Piran - Planina Kranj 17-21. St. deklice - center, zahod: Sava - Mokerc 22-13. Ml. deklice A -polfinale: Izola - Planina Kranj 29-11. • Martin Dolanc
KOŠARKA
JUTRI GORENJSKI OBRAČUN
Kranj, Škofja Loka, 24. marca - Medtem ko košarkarji v l.A SKL igrajo osmino finala, pa je vse bolj zanimivo v boju za napredovanje v 1 .A ligo. V igri za novega A ligaša imamo tudi Gorenjci velike načrte, saj zaenkrat najbolje kaže Triglavu in Loka kavi, ki pa se bosta spopadla v jutrišnjem derbiju (ob 20. uri) v Škofji Loki. Ločani so v soboto v Slovenskih Konjicah gostovali pri Cometu in zmagali 45:62 (22:24), Triglav pa je gostil Zagorje in slavil 83:62 (34:27). • V.S.
ŽIROVCEV NE BO V POLFINALU
Kranj, 24. marca - Prejšnji teden so košarkarji v ŠKL odigrali povratne tekme četrtine finala. Po porazu v gosteh so učenci OŠ Žiri tudi doma izgubili z ekipo OŠ Livada Velenje, tokrat z izidom 73:85. Lanski osnovnošolski prvaki so tako letos ostali brez polfinala, ki bo v Tivoliju 22. in 23. aprila.
Med srednješolkami so dijakinje SEUAŠ Kranj sicer premagale Gimnazijo Ljubljana Šiška 35:47, vendar zaradi razlike v koših napredujejo Siškarice. Edini, ki bodo v polfinalu branili barve Gorenjske v ŠKL bodo dijaki Srednje ekonomsko upravno -administrativne šole iz Kranja, ki so sicer na zadnji tekmi 61:58 izgubili v Celju, vendar imajo boljšo razliko iz prve tekme. • V.S.
KEGLJANJE
Župan čestital kegljačem Iskraemeca - Prejšnji teden je kranjski župan Vitomir Gros pripravil sprejem za državne prvake v kegljanju, kranjsko ekipo Iskraemeca. Kranjčani so že četrtič zapovrstjo osvojili naslov prvakov, čeprav je bila letos pot med najboljše težja kot prejšnja leta, saj v ekipi večina časa ni igral poškodovani Albin Juvančič. in reprezentant Boris Urbane, ki je prestopil k Norik Prosolu. Župan je kegljačem obljubil, da se bo Že letos začela gradnja novega kegljišča v sklopu skakalnice na Gorenji Savi, zaželel pa jim je tudi uspešen nastop v pokalu državnih prvakov, ki bo letos v Romuniji. Predsednik kegljaškega kluba Edgar Vončina se je županu zahvalil za pomoč in povedal, da sta se v reprezentančne vrste za nastop na svetovnem prvenstvu v Celju uvrstila dva člana Iskraemeca: Zdravko Štrukelj in Marko Oman. • N.A., foto: T.Dokl
LJUBELJ PRVOLIGAŠ?
Kranj, 23. marca - Po šestnajstem krogu tekmovanja v drugi državni kegljaški ligi je prišlo do spremembe na vrhu, saj je do sedaj vodilno moštvo Log Steinela s porazom v Ljubljani prepustilo vodstvo na lestvici tržiškemu Ljubelju, ki ima tako velike možnosti za napredovanje v elitno družbo prvoligašev.
Rezultati: LJUBELJ : LOKOMOTIVA 6 : 2 (5168 : 4967); GRADIŠ : LOG STEINEL 6 : 2 (4994 : 4915); SLOVAN : EP COMMERCE 8 : 0 (5114 : 5098)
Vrstni red po 16. krogu: 1. Ljubelj 25; 2. Log Steinel 24, 3. Gradiš 24, 4. EP Commerce 18 točk itd.
V 17. krogu bodo Gorenjci igrali takole: v četrtek, 26. 3., v Kranju Log Steinel : Adria Convent, soboto, 28. 3., na Jesenicah EP Commerce : Gradiš, Ljubelj gostuje v Kočevju.
Bled, 22. marca - Odbojkarji Bleda so po treh nizih izgubili tekmo v Murski Soboti. Blejci so največ težav povzročali domačinom v drugem nizu, ko pa so domači uspeli ustaviti Šiftarja, je bilo tekme kmalu konec. Pomgrad : Bled 3 : 0 (5,16, 7). Na derbiju začelja je Žužemberg s 3 : 0 ugnal Kamnik in si tako zagotovil obstanek v ligi. Tudi Blejci imajo dve točki naskoka pred Kamnikom, vendar so slednji že dokazali, da znajo presenetiti tudi najboljše, zatorej bo le zmaga Bledu v sobotnem derbiju proti Žužemberku zagotovilo za zanesljiv obstanek.
V "derbiju" 1B DOL so vodilne odbojkarice Špecerije Bled le dokazale, da v tej konkurenci resnično niso imele enakovrednega nasprotnika. Na gostovanju pri drugouvrščenem ŠD Šentvid ŽOS so sicer izgubile niz, vendar zmaga ni bila ogrožena. Blejke so tako dokončno osvojile prvo mesto v 1B. DOL.
Odbojkarji Termo Lubnika še vedno ostajajo pri treh zmagah v drugem delu. Kljub solidni predstavi so izgubili na gostovanju v Šoštanju s 3 : 0 (11, 12, 6).
Odbojkarji Astec Triglava pa so očitno močno popustili. V prvih 17. krogih so Kranjčani doživeli samo en poraz, sedaj pa so doživeli že svoj tretji poraz zapored. Kljub temu da je ekipa Mislinje dokaj nevarna na domačem igrišču, je poraz Astec Triglava s 3 : 0 le presenetljiv. Kranjčani so sicer še vedno v vodstvu, vendar se je SIP Šempeter po točkah izenačil na prvem mestu. Glede na trenutno igro Astec Triglava in razpored tekem v zadnjih dveh krogih bodo Kranjčani izredno težko obdržali prvo pozicijo tudi do konca prvenstva. Mlada ekipa Bleda je gostovala v Portorožu, kjer je sicer osvojila niz, še naprej pa ostaja brez zmage na zadnjem mestu. V ženski konkurenci 2. DOL bo očitno tudi ekipa Šenčurja ostala brez zmage. Tokrat so odbojkarice Šenčurja izgubile doma z Benediktom s 3*-: 0.
Rezultati gorenjskih predstavnikov v 3. DOL - moški -Mokronog : Gostilna Jarm Kropa 3:1, Logatec : Bohinj 3 : 0, Termo Lubnik II : Gimnazija Šiška 3 : 0. V vodstvu je Salonit Anhovo II (28 t.), 5. Termo Lubnik II (14), Žirovnica (12), 8. Gostilna Jarm Kropa (10) in 9. Bohinj (6) - ženske: TPV Novo mesto II : Mehanizmi Kropa 3 : 0, Kočevje : Bohinj 3:1, ŽOK Partizan Šk. Loka : Bled II 3 : 0. V vodstvu je ŽOK Partizan Sk Loka z 28 točkami, drugo je Kočevje (24) z dvema tekmama manj, 3. Bohinj (22), 4. ŠD Mladi Jesenice (16), 7. Mehanizmi Kropa (6). 9. Bled II (4 točke).Že v četrtek ob 20. uri se bodo odboikarji Termo Lubnika v ŠD Poden v Škofji Loki pomerili s SDO Brezovica. • B. Maček
VATERPOLO
FINALE 23. MAJA
Kranj, 24. marca - Minulo soboto so vaterpolisti odigrali zadnji krog ligaškega dela letošnjega državnega prvenstva. Triglav je bil nepremagljiv tudi tokrat, ko je s Koprom v domaČem bazenu v Kranju iztržil izid 12:7 (2:0, 3:2, 4:2, 3:3) in zanesljivo vodi na lestvici. Drugouvrščena ekipa po drugem delu ligaškega tekmovanja Probanka Leasing je premagala Tivoli 2:11 (0:1, 1:3, 1:5, 0:2). Zanesljivo končno peto mesto je z zmago nad Mogoto 17:4 pripadlo ekipi Kokre, Kamnik je šesti, Mogota pa sedma.
Prve štri ekipe pa bodo državno prvenstvo nadaljevale šele maja s končnico, v kateri se bosta najprej pomerila Triglav in Tivoli ter Probanka Leasing in Koper. "Odmor" je dolg, saj tako člansko kot mladinsko reprezentanco Slovenije vmes čaka nekaj mednarodnih turnirjev, nato pa še kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu. • J.M.
HOKEJ
BO PRVAK ZNAN ZE JUTRI?
Jesenice, 24. marca- Potem ko so hokejisti Acronija Jesenic v četrtek zvečer v Podmežakli izgubili tudi drugo tekmo letošnjega finala državnega prvenstva proti Olimpiji 3:4, so bili slabši nasprotniki še v nedeljo zvečer v Tivoliju, ko so igrali neodločno in bili poraženi kar 7:2 (3:1, 2:1, 2:0).
Tako je po treh tekmah skupni rezultat v zmagah že 3:0 za Olimpijo, kot pravijo na Jesenicah, pa se še niso predali. "Jutrišnja tekma bo za nas gotovo težka, predvsem pa bo treba vanjo vložiti več "srca" kot v nedeljo v Ljubljani. Le s požrtvovalno igro jej>e mogoče, da se rezultat "preobrne" v našo korist," pravi tehnični vodja ekipe Acroni Jesenic Brane Jeršin. Jutrišnja tekma v Podmežakli se bo začela ob 20. uri. Nadaljuje se tudi obračun za tretje mesto v DP. Ekipa HK Bled je v Tivoliju premagala Slavijo Jato 2:8 (0:2, 1:3, 1:3) in tako že vodi 2:0 v zmagah. Tretja, morda že odločilna tekma, bo danes ob 19. uri na Bledu. • V.S.
Najmlajši kranjski hokejisti drugi v pokalu "Bambini" \
Kot kaže se v Kranju ni bati za kvaliteten hokej, saj tudi najmlajši naraščajniki, to so otroci rojeni leta 1990 in mlajši Že dokazujejo, da je delo v klubu dobro in uspešno. Tako so letos nastopali v inačici tako imenovane alpske lige, kjer so tekmovali štirje slovenski in dva avstrijska kluba, ter zasedli 2. mesto za najmlajšimi Jeseničani in pred ljubljansko Olimpijo. Ekipa, ki jo vodi trener Silvo Japelj je v dvajsetih tekmah dosegla 13 zmag, 5 porazov in dva neodločena izida. Na sliki: -zgornja vrsta od leve proti desni: Darian Grilanc - tenični vodja, Aljaž Riga, Jan Kužnik, Jan Berčič, Aljaž Novak, Dejan Vakaričič, Nejc Vovk in trener Silvo Japelj - klečijo: Miha Mulej, Klemen Grilanc, Gašper Jordan, Jure Bajželj in vratar Rok Stojanovič. Na sliki manjkajo: Miha Zavrl, Rok Zrirn in Doman Pavlin. • V.S.
ALPSKO SMUČANJE
NAJBOLJŠA DOVŽANOVA IN KOŠIR
Soriška Planina, 21. in 22. marca - SK Alpetour iz Škofje Loke je bil minuli konec tedna organizator dveh FIS slalomskih tekem v spomin svojih - v prometnih nesrečah - prezgodaj umrlih tekmovalcev in reprezentantov: Lee Ribarič in Jožeta Kuralta.
V soboto je na 4. memorialu Lee Ribarič v močni mednarodni konkurenci nastopilo več kot petdeset slalomistk, najbolje pa se je odrezala naša reprezentantka in Leina velika prijateljica iz Mojstrane Alenka Dovžan. Druga je bila Škofjeločanka in članica domačega kluba Nataša Bokal, tretja pa Avstrijka Karen Putzer.
Več kot devedeset slalomistov se je udeležilo nedeljske tekme za 14. memorial Jožeta Kuralta. Naši reprezentantje pa niso dovolili presenečenja. Zmagal je Mojstrančan Jure Košir, drugi je bil Drago Grubelnik iz Ribnice na Pohorju, tretji pa domačin (član SK Alpetour) Andrej Miklavc. • V.S.
SMUČARSKI TEKI
LE MLADINCI ZARES
Pokljuka, 22. marca - Peta tekma smučarskih tekačev Emona pokal je minila v sila klavrnem vzdušju, saj so le v mladinskih kategorijah tekli na ravni slovenskega pokala. Po pričakovanjih so ponovno prevladovali tekači Olimpije, tudi organizatorji te tekme, saj so pobrali vse štiri zmage.
Renata Podviz je zmagala med mlajšimi mladinkami, Ines Hižar pa med starejšimi, hkrati pa je dosegla tudi najhitrejši čas v ženski konkurenci. Lea Zupan iz kranjskega Merkurja je bila četrta. Igor Jesenovec je zmagal med mlajšimi mladinci, Rok Bremec iz Gorij je bil drugi, Klemen Lauseger iz Merkurja pa četrti. Med starejšimi mladinci je bil najhitrejši Jože Mehle, hkrati tudi najhitrejši v moški konkurenci, saj je svojih 10 km pretekel v povprečju veliko hitreje kot zmagovalec med člani Joško Petkovšek (Logatec) na 15 km. V tej kategiriji je nehvaležno četrto mesto pripadlo Luki Reberšaku, sinu znanega tekača, zdaj serviserja Janeza Reberšaka iz Radovljice. Peto mesto pa si je pritekel Anže Globevnik, tudi tekač TSK Bled, kjer vse niti vleče Vinko Poklukar. Sicer pa Petkovšek med člani ni imel težkega dela. Deseterica članov in juniorjev z izjemo treh Logatčanov (ki se bori za skupno zmago v Emona pokalu z Olimpijo), se je po ogledu proge odločila (premalo snega na progi), da hitrih tekmovalnih smuči ne bodo podarili grškim bogovom in jih na start ni bilo. Sicer pa je bila Pokljuka vsa v znamenju konca sezone, saj so manjkali tudi vsi najboljši tekači: Malijeva, Lačnova, Rupnik, Soklič, le vreme in okolica sta dajala vtis, da se zima še ni Poslovila. • M. Močnik
DESK AN JE NA SNEGU
PRVAKA LOKARJEVA IN MARTINEC
Krvavec, 22. marca - Zmagovalca odprtega državnega prvenstva v snovvboardu v disciplini halpipe sta na Njivicah na Krvavcu Postala Kranjčanka Špela Lokar (SBK Kranj/Rossignol, OP) in Ljubljančan Martin Martincc (SBK Kranj/OP, Burton). V mladinski konkurenci si je naslov pri dekletih prav tako prislužila Lokarjeva, pri fantih pa Ljubljančan Marko Grilc (Stop team/ Burton), drugi v članski konkurenci.
Sobotno tekmo za slovenski pokal v prostem slogu sta prav tako dobila tekmovalca domačega kluba Spela Lokar (SBK Kranj/ Rossignol, OP) in Jure Prek (SBK Kranj/Rossignol, Mike's). Snowbvoard klub Kranj je namreč v težkoh vremenskih razmerah priredil obe tekmovanji. Prihodnji konec tedna bo še državno Prvenstvo v alpskih disciplinah.
KARATE
KRANJČANI USPEŠNI NA DP
Kranj, 23. marca - Minulo soboto se je v Ljubljani zopet zbralo veliko število tekmovalcev, kar 230 iz okoli štirideset klubov jih je mlo, da bi se pomerili za naslov državnega prvaka v članski konkurenci. Iz kranjskega kluba so največji uspeh dosegli moški v katah ekipno. Ekipa v sestavi Jaka in Nejc Šarabon ter Adi Džuzdanovič je uspešno premagala vso konkurenco ter osvojila naslov državnih prvakov. Prav tako so bila uspešna dekleta, ki so v sestavi Bojana DujoviČ, Klavdija Lotrič in Katarina Bizjak osvojile tretje mesto za KK Samurai in KK Kolektor Idrija. Tretjo medaljo Je karate klubu Kranj prinesel Jaka Šarabon, in sicer bron, ki ga je osvojil v športnih borbah v težki kategoriji. Bojana in Klavdija sta nastopili tudi v katah posamično in osvojili šesto oziroma osmo mesto.
Adi Džuzdanovič je nastopil v srednji kategoriji in osvojil 5. - 8. mesto v isti kategoriji pa je Andrej Fojkar osvojil 6. - 9. mesto. Jaka Šarabon in Andrej Fojkar sta nastopila tudi v absolutni kategoriji in oba osvojila 5. - 8. mesto. • A. Kožuh
PLANINSTVO
SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE
Ljubljana, 23. marca - V soboto, 28. marca 1998, ob 9.30 bo v veliki sejni dvorani Narodnega doma v Celju skupščina Planinske zveze Slovenije. Udeleženci bodo razpravljali o delovnem poročilu upravnega odbora in njegovih organov, poročilu nadzornega odbora in poročilu častnega razsodišča. Po obravnavi lanskega finančnega poročila bodo sprejeli tudi finančni plan za leto 1998. Razrešili bodo dosedanje organe PZS in izvolili nove. Med drugim bodo potrdili vodila pri delu zveze in planinskih društev.
Gradivo za skupščino so obravnavali tudi na seji med-društvenega odbora Gorenjske prejšnji teden. Več pobud je dalo Planinsko društvo Kranj, ki predlaga izboljšanje telekomunikacijskih zvez s postavitvijo dodatnih repetitorjev in nakupom ustrezne opreme, uvrstitev tovornih žičnic v sistem financiranja iz sredstev zaščite in reševanja, preprečitev odcepljanja postaj GRS iz planinske organizacije in legalizacijo uporabe planinskih poti na zemljiščih, za katera se plačuje davek. • S. S.
LOCANI (PRE)VISOKO ZGUBILI
Trata pri Škofji Loki, 24. marca - Balinarji škofjeloške Lokateks Trate, ki so minulo soboto v prvi četrtfinalni tekmi letošnjega evropskega pokala državnih prvakov gostovali pri zagrebškem Zrinjavcu, so se domov vrnili s (pričakovanim) porazom. Preseneča le visoka razlika, saj so pred povratno tekmo, ki bo v soboto na Šiški, iztržili le rezultat 4:16. Edino zmago je dosegel 15-letni Jasmin Čauševič, po točko pa sta prispevala še Gregor Moličnik v igri v krog ter Uroš Vehar in Damjan Janžič v štafeti. • V.S.
KOLESARSTVO
SAVCANOM SKUPNA ZMAGA
Kranj, 23. marca - Savski kolesarji so minule dni nastopili na dirki "Po jadranski magistrali". Kranjčani v postavi: Rajko Petek, Tadej Križnar, Gregor Tekavec, Martin Čotar, Tadej Valjavec in Sandi Šmerc so dosegli lep uspeh z ekipno zmago, sicer pa je skupno zmagal Igor Kranjec (Radenska Ptuj). • V.S.
LOKOSTRELSTVO
SITAR NAJBOLJŠI V C0MP0UNDU
Kranj, 23. marca - V zadnjih tednih so se lokostrelci dvakrat pomerili na dvoranskem državnem prvenstvu. Najprej so tekmovali v Kamniku, kjer je bilo ekipno dvoransko državno prvenstvo, prejšnji konec tedna pa so se pomerili še na posamičnem državnem dvoranskem prvenstvu v Mariboru.
Na prvem ekipnem državnem prvenstvu v Kamniku je med moškimi ekipami v compoundu slavila ekipa Mozirja (1713), druga pa je bila prva ekipa Kranja (1709), ki so jo sestavljali: Dejan Sitar, Vlado Sitar in Damjan Majer. Tretje mesto je zasedla ekipa Mute (1687), med gorenjskimi ekipami pa je bila 9. ekipa Škofje Loke (1658) v postavi: Mrak, Mažgon, Ravnikar, 12. je bila ekipa Kranj 2 v postavi: Pišljar, Kotlovšek, Kaše, 13. pa je bila ekipa Tržiča v postavi: Polajnar, Bahun, Radosavac. Med moškimi v olimpijskem slogu je bila najboljša ekipa Most, ki je na tekmi v postavi: Jani Bernard, Matjaž Kamnar in Samo Medved, odstreljala tudi nov državni rekord, 1720. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Kamnik 1 (1676), na tretje pa Kamnik 2 (1604). Med moškimi v golem loku je zmagala ekipa Tolmina (1514), med gorenjskimi ekipami pa je bila na 5. mestu ekipa Škofje Loke (1261) v postavi: Rant, Mažgon in Justin, na 6. pa Kranj (1030) v postavi: Vogrin, Jevšenak, Vogiiri. Med ženskami je v golem loku zmagala ekipa Ilirske Bistrice (1253), ekipa Škofje Loke (Vakaričič, Justin, Ravnikar) pa je bila druga. V olimpijskem slogu je bila med ženskami najboljša ekipa Ankarana (1194), v compoundu pa Novo Mesto (1155).
Na sedmem odprtem državnem dvoranskem prvenstvu v Mariboru je med moškimi v compoundu slavil Dejan Sitar (586) pred klubskim kolegom Matejem Marcenom (oba Kranj). V golem loku je bil med moškimi najboljši Žare Kranjc (G.Grad), v olimpijskem slogu pa je zmagal Peter Koprivnikar (Maribor). Med gorenjskimi tekmovalci gre omeniti še zmago Roka Ranta (Škofja Loka) med dečki v golem loku, zmago Mete Kaše (Kranj) med deklicami v compoundu ter drugo mesto Maje Marčen (Kranj) med ženskami v compoundu. Med veterani je bil v compoundu najboljši Janez Kotlovšek (Kranj). • V.S.
NAMIZNI TENIS
VABILO NA RADOVLJIŠKO PRVENSTVO
Radovljica, 24. marca - Športna zveza Radovljica in ŠD Mošnje sta organizatorja letošnjega občinskega prvenstva v namiznem tenisu. Tekmovalo se bo posamezno in v dvojicah (ženske, moški) in sicer na izpadanje na dva dobljena niza. Pismene prijave sprejemajo na Športni zvezi Radovljica, Gorenjska cesta 26, do vključno 3. aprila do 12. ure (tel/fax 712-056), saj bo ob 20. uri žrebanje. Najboljši bodo dobili medalje. • V.S.
TENIS
URH ZMAGOVALEC POREČA
Kranj, 22, marca - Borut Urh je zmagal na prvem turnirju Istrske riviere, v finalu je ugnal Belgijca Rochusa po dveh nizih s tesnim izidom 4 : 6, 6 : 4, 6 : 4. To jc Borutov prvi tovrstni uspeh na tekmovanju Istrske riviere, s tem pa si je tudi že zagotovil nastop na mastersu, kar pomeni, da bo v nadaljevanju lahko igral sproščeno, kajti svoj prvi cilj je z uvrstitvijo na masters že izpolnil. Drugi turnir v Rovinju se je danes s kvalifikacijami že začel, Borut bo tudi tikrat igral v dvojicah, in sicer s svojim partnerjem iz prvega turnirja, Cehom Renejem Hanakom. • B. Mulej
		ŠAH	
FESTIVAL NA BLEDU
Bled, 22. marca - Od sobote, 21. marca, do nedelje, 29. marca, poteka v hotelu Golf na Bledu že 19. mednarodni šahovski festival. Tokrat nastopa na štirih turnirjih 175 igralcev in igralk, med njimi je 6 velemojstrov, 18 mednarodnih mojstrov in 24 mojstrov, prihajajo iz 17 držav. Turnirje odprl blejski župan Vinko Gole ob prisotnosti članov častnega odbora on sponzorjev.
Poleg samih turnirjev so prireditelji popestrili dogajanje z računalniško delavnico, v kateri se lahko obiskovalci in igralci na Perfechtovih računalnikih s programom Fritz5. Tisti z najboljšim izidom iz štirih partij bodo za nagrado dobili program. V dodatni popestritvi od pete do šeste ure velemojster Georg Mohr komentira izbrane partije prejšnjega dne.
V dopoldanskem času poteka šahovska pola velemojstra Evgenvja Svešnikova.
Že v prvem kolu so bila na sporedu tudi presenečenja. Eden od favoritov velemojster Zdenko Kožul je izgubil z Nemcem Bavvartom, Ljubljančan Vojko Zorman je premagal izraelskega mednarodnega mojstra Arturja Kogana, Kranjčan Uroš Kavčič pa ukrajinskega mednarodnega mojstra Bogdanovca. • A. Drinovec
PLAVANJE
USPEŠNA SEZONA ZA RAD0VLJICANE
Radovljica, 22. marca - Lepo je prisostvovati na skupščini športnega kolektiva, a tako, kot je bilo to pred kratkim v Radovljici, kjer so se zbrali plavalci, trenerji, starši in simpatizerji Plavalnega kluba Radovljica Park hotel Bled, že dolgo ni bilo. Plavalni klub radovljica Park hotel Bled združuje namreč okoli 400 plavalcev in ima kar enajst trenerjev. V uvodnem poročilu predsednika kluba Jožeta Rebca smo slišali, da so plavalci omenjenega kluba sodelovali v sezoni 1996-97 kar na 51 tekmah tako v tujini kot na domačih tekmovališčih (30 tekem v zimski sezoni in 21 tekem v letni sezoni). S teh tekmovanj so se vedno vračali z medaljami in pokali, kot največji uspeh pa štejejo medalje osvojene na tekmovanjih za svetovni pokal, evropsko prvenstvo, svetovno prvenstvo na 25 m, sredozemskih igrah in seveda uspehu najmlajših plavalcev, ki so postali državni prvaki in se tako ne bo potrebno bati za naslednike današnjih odličnih plavalcev.
Kot upravljalci z letnim bazenom in kampom so dobili posebno priznanje za najbolj urejeno kopališče v Sloveniji. Že v letošnji jeseni imajo v načrtu, ki pa je pogojen s proračunskimi sredstvi Obvčine Radovljica, s sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport in sredstvi Loterije Slovenije, da bi začeli s prenovo tega objekta. Če bo le steklo tako, kot vodstvo kluba to pričakuje, bi z deli začeli letošnjo jesen in kopališče pripravili za obratovanje do letne sezone 1999.
V sezoni 1997-98 bodo plavalci tega kluba sodelovali na vseh državnih prvenstvih, na raznih mednarodnih tekmovanjih, že ta mesec pa se bodo udeležili tekem za svetovni pokal. Ker pa klub v letu 1998 praznuje 65-letnico obratovanja, bodo proslavo ob tem jubileju pripravili 12. julija, ko bodo organizirali tradicionalni plavalni miting za pokal Raovljice, ki bo letos najmočnejši, saj se vklaplja prav v praznovanje visokega jubileja. J.M.
NOVI VADITELJI PLAVANJA
Kranj, 22. marca - Kranjsko podjetje Šport Šmid - Šmid b v aprilu in začetku maja organiziralo tečaj za pridobitev naziva vaditelj plavanja. Tečaj, ki obsega 16 ur teoretičnega in 24 ur praktičnega dela, bo potekal v kranjskem olimpijskem bazenu. Udeležijo se ga lahko vsi, ki so že dopolnili 18 let. V podjetju Šport Šmid - Šmid zbirajo prijave do 3. aprila. Ker ima podjetje licenco za organizacijo izobraževanja amaterskega kadra na področju športa, bodo kandidati za uspešno opravljen tečaj prejeli diplomo, ki jo izdaja Inštitut za Šport pri Fakulteti za šport v Ljubljani. Vse druge informacije lahko dobite po tel.: št. 064/330-423 in 0609/641-674. • G. Košir
		BIATLON	—
Tržičani so ponosni na svojo Andrejo - Minulo soboto popoldne ni bilo veselo le v Planici, ampak tudi v Križah pri Tržiču, kjer so pripravili svečan sprejem za svojo odlično športnico, biatlonko Andrejo Grašič. Kot je poudaril predsednik Športne zveze Tržič Janez Kikel, ie Andreja najboljša tržiška športnica, podžupan Vinico Perne pa je povedal, da so vsi Tržičani ponosni na njene uspehe. Lado Srečnik je Andreji predal plaketo in jo razglasil za častno članico Turističnega društva Tržič, prav tako pa je Andreja prejemala prisrčne čestitke od članov "Fun cluba", kijih je v Tržiču in okolici že skoraj šesto. • V.Stanovnik
ATLETIKA
Tudi letos bo v Radencih maraton Treh src
SKRBNE PRIPRAVE NA POLNOLETNOST
Kranj, 23. marca - Čeprav je do letošnje, tako rekoč jubilejne, prireditve, XVIII. mednarodnega maratona Treh src v Radencih, še skoraj dva meseca, se ekipa organizatorjev, na čelu s predsednikom organizacijskega odbora Martinom Srešem, že skrbno pripravlja na novo največjo množično tekaško prireditev v Slovenji.
Kot so povedali na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani, se bo letos, 16. maja, v pokrajini ob Muri, dogajalo marsikaj. Tako bodo moški in ženske tekmovali v maratonu na 42 kilometrov ali polmaratonu na 21 kilometrov, poleg tega pa se bodo v Radencih pomerili tudi paraplegiki, organiziran bo trim tek ter tako imenovana veveričkin in srčkov tek za najmlajše. Za vse, ki jih tek ne navdušuje, pa bo Planinsko društvo Gornja Radgona organiziralo 8. Pohod treh src na Janžev vrh in Kapelo.
Rekord 42-kilometrske proge v Radencih imata Mirko VindiŠ (2:21,08) in Helena Javornik (2:49,35), najboljši tekmovalci pa se bodo tudi letos pomerili za bogate denarne nagrade (od 100 do 5.000 DEM).
Med glavnimi pokrovitelji maratona Treh src je tudi T.W., d.o.o., iz Kranja, uradni zastopnik firme Nike v Sloveniji, ki bo za udeležence maratona pripravila ogrevalno aerobiko, predstavitev svojih noveh kolekcij, za prireditev pa pripravljajo tudi nekaj presenečenj, od popustov in svetovanj pri nakupu opreme do nastopa mednarodnega Nike maratonca.
Čeprav so se nekateri, maratonu v Radencih najzvestejši, tekmovalci za letošnjo prireditev že prijavili, pa je za prijave še čas do 12. maja, poslati pa jih je treba na naslov: Športno društvo, Organizacijski odbor MTS, Radgonska 10, 9252 Radenci. Dodatne informacije o prireditvi dobite pri Martinu Srešu po telefonu 069/66- 426 oz. faxu 069/65-960 ali Branetu Klunu 069/65-852. • V.S.
Navzgor
Branko Grims, z.Linciriji sodelavec
PREJELI SMO
Ogled norišnice. Upravnik razlaga gostom: " V pritličju je oddelek za sprejem. V prvem nadstropju so tisti, ki gredo lahko takoj domov. V drugem nadstropju so tisti, katerih zdravljenje bo trajalo dalj časa. V tretjem nadstropju so sobe za neozdravljive primere, v četrtem pa je zaprt oddelek za neozdravljive, ki so okolici lahko hudo nevarni." Eden od gostov vpraša, kje so potem prostori uprave. Odgovor upravnika: "V petem nadstropju."
O polemikah o vlogi in odločitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki se že tedne vleče kot jara kača, se je marsikdo vprašal, v katerem nadstropju iz zgornjega vica se trenutno nahaja Slovenija. Ustavno sodišče je bila še zadnja institucija naše države, v katero je imela javnost (in mednarodne demokratične institucije) sorazmerno veliko zaupanje. Spodkopavanje ugleda Ustavnega sodišča se je začelo Že pred dvema letoma. Kot to oblastniki v Sloveniji največkrat počno, je tudi pri poskusu dis-kreditacije sodnikov ustavnega sodišča in te institucije kot celote najprej svojo (umazano) igro odigrala "stroka". Sekretariat za zakonodajo pri Državnem zboru je tedaj pri izdelavi (po domače: "vkup klamfanju") svojega "strokovnega mnenja" zapisal, da lahko Državni zbor krši odločbo ustavnega sodišča, če kvalificirano (?!?) presodi, da je odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije "napačna". Odločitev Ustavnega sodišča je Že po sami Ustavi zavezujoča za vse državne organe (brez izjeme!) in podobno pravno neumnost bi pričakovali kvečjemu pri prebiranju kakšne razprave iz časov nacizma ali pa kakšnega drugega podobnega totalitarnega režima - na primer sodišč rajnke Jugoslavije iz časov, ko so bila sodišča še "bič v rokah revolucije". Resda je v Sloveniji večina pravnikov šolanih še v času totalitarnega sistema, ko je imelo sodstvo povsem drugo vlogo, kot jo ima danes. Kljub temu pa je neverjetna neznosna lahkost, s katero se različni pravni "strokovnjaki" odločajo za javno polivanje gnojnice po ustavnem sodišču. Višek orwellovske govorice in sprenevedanja je predstavljal zadnji nastop direktorja Inštituta za pravo na TV Slovenija, kjer je vil roke in modroval na temo "kdo bo zaščitil Slove-
nijo in njeno Ustavo pred Ustavnim sodiščem". Vse v duhu Murphvjevega zakona priroč-nosti, po katerem je razumljiva laž priročnejša od zapletene resnice. O političnih zlorabah pravne stroke pa kdaj drugič.
Napadi na Ustavno sodišče so se začeli vrstiti z izgovorom, da naj bi bilo prav ono krivo za vračanje nekoč nacionaliziranih (nacionalizacija - kako lep izraz za organiziran državni rop) gozdov pravim lastnikom. Pri tem se zamolči, da je zakon o denacionalizaciji v veljavi že vrsto let, pa se ga praktično ne izvaja več od takrat, ko so kot prvi dobili vrnjeno denacionalizirano lastnino nekateri veljaki prejšnjega režima. Da je potrebno krivice popraviti in odvzeto lastnino vrniti, je nedvomno zapisano tudi v znani resoluciji 1096 o razgradnji komunističnega totalitarnega režima, ki zavezuje tudi Slovenijo. Resolucija 1096 izrecno poudarja, da mora biti vsa odvzeta lastnina vrnjena tudi Cerkvi. Mimogrede: za prav to resolucijo Sveta Evrope naj bi po lastni izjavi glasoval kot predstavnik Slovenije g. Borut Pahor. Če bi bilo to res, bi bilo silno zanimivo izvedeti, kako je svoje glasovanje obrazložil članom Združene liste, ampak po obvestilih iz tujine je dogajanje pri glasovanju za to resolucijo potekalo precej drugače od opisa g. Pahorja, saj menda v času glasovanja predstavnika Slovenije sploh ni bilo v dvorani...
Vse bolj očitno je, da kljub že opravljenim kadrovskim spremembam na Ustavnem sodišču slednje še vedno niti približno ne pristaja na vlogo dodatnega vzvoda izvršilne oblasti, ki je večino drugih državnih institucij že bolj ali manj podredila svojim interesom. Če bi Ustavno sodišče sprejelo tako vlogo, bi se napadi nanj zagotovo nemudoma končali. Sedanji "aferaški" način poročanja bi se spremenil v tisti, s katerim "neodvisni" mediji povzdigujejo v nebesa predsednika vlade celo tedaj, ko slednji povsem zavozi pogajanja z Evropsko unijo (da o izročitvi iz širitve zveze NATO rajši niti ne govorimo). Toda če se to zgodi, bo to znak konca pravne države v Sloveniji za kar nekaj časa. S pogleda demokratične Evrope bo potem za to državo v zgoraj omenjeni stavbi rezervirano katero od najvišjih nadstropij. Sicer pa vlada vedno trdi, da vodi državo "doslednjo naprej" in predvsem navzgor.
Branko Grims je član SDS
Kako je lulati v toplo zakurjenem stranišču?
S tem, nekoliko daljšim naslovom je bil v Gorenjskem glasu z dne 6. marca, objavljen daljši članek o Marjani Hribar in njenih dveh hčerkicah. Res je, da človeka v prvem trenutku takšne in podobne usode ganejo, vendar je treba pri tem upoštevati vse plati, zato naj kar preidem k bistvu mojega pisanja.
Kot je razbrati iz prispevka, se je Marjana tudi v preteklosti kar veliko selila, čeprav tega niso vedno narekovale potrebe. Vem, da mlada ženska, kot je ona, tudi po razvezi potrebuje seksualno življenje, kar je povsem normalno. Našla si je človeka, o katerem praktično ni vedela nič, zato bi se lahko pri tem primerno zaščitila. Sedaj, ko se je vse skupaj podrlo, pa naj državne in občinske institucije rešujejo njen socialni položaj. S pismom se je obrnila celo na predsednika države, varuha človekovih pravic in državni zbor! Dobila je odgovor, naj gre na Jesenice, kjer bodo rešili njen primer. Na Jesenicah je že tako dvajset tisoč revežev, zato je vseeno, če jih je še pet več. Ne vem, zakaj so jo napotili na Jesenice, saj je bila tu nekaj časa le začasno prijavljena. Gospod župan ji je sicer nekaj obljubil, v kolikor postane naša občanka. Naj povem, da se s to odločitvijo ne strinjam. Jesenice so bile že v preteklosti vseh petdeset let po vojni mesto, ki je sprejemalo ljudi iz vseh zaostalih in socialno ogroženih krajev takratne Jugoslavije. Za te priseljence smo imeli delovna mesta, za njih smo gradili nova stanovanja, ter vrtce in šole za njihove otroke. Vedno so bili prioritetno obravnavani pri dodeljevanju stanovanj in denarne pomoči. Torej, naj bi bile po mnenju mnogih, Jesenice tudi v prihodnje v novi državi nekakšna sociana ustanova. Zavedati se moramo, da je prav jeseniška občina s propadom železarne postala ena najbolj revnih v vsej državi. Imamo ogromno število nezaposlenih domačinov, potrebnih socialne pomoči. V času, ko je bila moja hči zaposlena kot raznašalka ča-
sopisa, sem ji pri tem delu pomagal. Ker sem sam kasiral tudi denar za naročnino, em lahko spoznal, v kako skromnih stanovanjih in bornih pokojninah životarijo predvsem ostareli občani! Za vse to pa sami niso prav nič krivi. Ob vsem tem pa jih zaradi starosti tarejo tudi različne bolezni. Mlade družine, otroci domačinov še danes živijo v podstrešjih in kletnih stanovanjih. Da pa ne bom govoril na pamet, naj opišem le primer moje najmlajše hčerke, ki je enakih let, kot Marjana in je, prav tako samohranilka.
Pet let je z majhnim otrokom živela v osemdeset let stari hiši, v podstrešnem stanovanju. Stranišče je bilo na "štrbunk", kuhinja brez okna je bila le nekoliko večja od kletke za papagaja. Ker ni bilo nobene toplotne izolacije, saj hiša propada, je bilo pozimi tako mraz, da je čez noč zamrznila voda v kahlici! Čeprav je kurila ves dan, se je v eni uri popolnoma ohladilo. Zjutraj je bil na stenah sobe srež. V takem je zjutraj previjala komaj leto dni starega otroka! Končno je le dobila solidarnostno enosobno stanovanje, nekaj kilometrov iz mesta. Tudi to stanovanje je bilo v stari, vendar nadgrajeni hiši, brez ogrevanja. Kurila je samo v sobi s pomočjo peči na olje. Toda, vse skupaj je trajalo le kratek čas. Železarna, kjer je bila zaposlena, je začela propadati. Takratni vodilni so postavili na cesto najprej domačine, potem šele tujce! Moja hči je bila na vrsti v prvi garnituri, predvsem po "zaslugi" mojega "dolgega" jezika. Kasneje je delala kot raznašalka časopisa, pa v gostinstvu in kot sobarica v enem blejskih hotelov. Toda vse le za določen čas. Zaradi vse večje finančne stiske ni mogla več redno plačevati vseh položnic. Odklopili so ji elektriko, v predalu so se nabirale neplačane položnice. Ni bilo druge rešitve, kot da vrne stanovanje in se preseli k meni. Njeno staro pohištvo je k sreči vzel za kurjavo moj znanec in ga odpeljal brezplačno, tako, da s selitvijo ni bilo stroškov. V času, ko ni bila zaposlena, ker je ostala brez dela, je hodila od enih do drugih birokratskih vrat in končno oddala pol kilogra-
ma papirjev na Centru za socialno delo na Jesenicah. Gospa, ki je vzela njene papirje, je cinično pripomnila, češ da bi lahko prihranila nekaj denarja v času, ko je bila zaposlena. Očitala ji je tudi, da ima alimente za otroka in nekaj otroškega dodatka. Končno je le prejela odločbo s te institucije. Dodelili so ji 9.500 SIT denarne pomoči. V obrazložitvi je pisalo, da so sredstva v ta namen omejena, in da za njeno in otrokovo življenje zadostuje 36.000 SIT. Direktorju Centra za socialno delo na Jesenicah priporočam, da naj skuša s takšno vsoto preživeti vsaj en teden! Trenutno so se stvari le obrnile na bolje. Hčerka je dobila delo v deset kilometrov oddaljenem podjetju, kamor se vozi vsak dan. Odločbo ima do konca leta, kaj bo potem, ne vem? Spet bomo životarili ob moji borni pokojnini in tistih fičn-kih, ki jih bo, če jih seveda sploh bo, dobila od Centra za socialno delo. Pri vsem tem moram povedati, da smo domačini, pravi staroselci, saj naš rod po materini strani živi tod že štiristo let. Toda, bodi o tem dovolj.
Naj se povrnem k Marjani in njenemu problemu. Žal jo je njen izvenzakonski partner, potem ko je "dosegel normo" pri številu otrok, popihal v rodno Bosno k svoji družini. Sadove njegovih, pa tudi nej-nih seksualnih užitkov, pa naj sedaj plačuje jeseniška obubožana občina, oziroma njeni davkoplačevalci! Novinarju je rekla, da prosi samo za to, kar ji po njenem pripada. Naj povem, da ji ne pripada ničesar! Nihče v občinski upravi, niti g. župan, nimajo pravice jemati na našo grbo socialnih problemov iz vse države. Marjana nikoli ni bila naša občanka. Če pa bodo njen primer glede stanovanja le rešili, me zanima sledeče. Če bo imela veliko, veliko sreče, bo dobila tudi delo. Delavska plača znaša danes okoli petdeset tisočakov (!). Kako misli Marjana s tem denarjem vzeti k sebi tudi oba sinova iz prvega zakona? Ob vsem tem pa bi rada končala še šolo za bolničarko. Ni kaj, načrti so velikopotezni! Prav bi bilo, da bi Marjana končno z oblakov stopila na trdna tla. Če pa bi res hotela uresničiti vse svoje sanje, je edina rešitev poroka z milijonarjem.
Vem, da bo moj prispevek dvignil nekaj prahu, toda takšna so, žal dejstva. Danes živimo v tržno naravnani državi, sociala je "crknila" skupaj s socializmom, o tem ne gre dvomiti. Kar pa zadeva ščurke in podgane v njihovem sedanjem stanovanju, pa le tole. Ce ima človek smisel za red in čistočo, se tudi v skromnen stanovanju teh nalog kmalu reši. V članku je omenjeno tudi to, da Marjana veliko kadi. Verjetno se ne zaveda, da cigaretni dim veliko bolj škodi hčerkicama, kot pa prisotnost podgan in ščurkov. Bolj prav bi bilo, če bi si za ta denar kupila kaj bolj koristnega in, predvsem zdravega, saj ji denarja že tako primankjuje. Cigarete pa so zgolj razvada. Končno si s tem kvari tudi svoje zdravje.
Pa še nekaj besed o ogrevanem stranišču. Čeprav smo na pragu novega tisočletja, sem prepričan, da so stranišča po večini še vedno neogrevana. To je samo v novejših stanovanjih s centralno kurjavo. Sicer pa v teh prostorih nikoli ni bilo peči ali drugih grelnih teles. V okviru istega prispevka je bi objavljen tudi podatek, da bo Marjano v kratkem obiskala pristojna komisija naše občine. Ne vem, kje je tu logika? Zakaj naj bi hodili na ogled celo v Stično, saj imamo takih primerov sami dovolj. Marjana se je po svoji volji izselila z Jesenic, zato mislim, da pristojne službe naše, jesenske občine niso dolžne reševati njenega problema. Vem, da se sliši kruto, toda, takšno je življenje. Na koncu mora breme za svoje zmote in grehe nositi vsak sam! To je njegova usoda. Ce pa se bo zgodilo, da bodo Jesenice le postale mesto, kamor nam bodo vladni in drugi gospodje pošiljali socialno ogrožene ljudi z vseh koncev države, potem bomo nekega dne dobili kaj takega celo iz Afrike! V članku je omenjeno, da bi na Jesenicah potrebovali tudi prehodni dom za tujce in take, ki so ostali brez strehe nad glavo-Torej, naj bi tudi to finančno breme vzeli na grbo obubožani davkoplačevalci. Jesenice so že danes mesto priseljencev in tujcev, saj je domačinov le še borih dvajset odstotkov-Toliko v razmislek vsem tistim, ki bodo reševali Marjanin problem!
Janko Fon, Cesta maršala Tita 2, Jesenice
230
Ko srce končno spregovori
Spoznali sva se na literarnem večeru. Pozorno sem prisluhnila njenim pesmim in že po drugi ali tretji mi je bilo žal, ker svojih čustev verjetno ne bom znata nikoli izpovedati tako kot ona. Poslušalci so ji navdušeno ploskali in si šepetali, češ ta pa zna. Čeprav je bilo na koncu njenega recitala že pošteno temno, ni dovolila, da bi se prižgale luči. Svoje pesmi je nazadnje pripovedovala v temi.
Ta večer se mi je vtisnil v spomin. Ne samo zato, ker je bil drugačen, temveč tudi zato, ker je Nataša izražala nekaj posebnega, drugačnega. O sebi sprva ni želela govoriti. Rekla je, da že njene pesmi povedo vse, kar je kdajkoli želela izpovedati. Za Usode ni še nikoli slišala. Zato sem ji poslala nekaj odrezkov, da jih je v miru prebrala. In tako se je, na malce nenavaden način, začelo tudi najino prijateljstvo.
Nataša je vse življenje preživela v rejniških družinah. Prvič je postala mati, ko ji je bilo komaj petnajst let. Ni vedela, za kaj gre. Bili so drugačni časi, ko se o spolnosti še ni spodobilo govoriti.
"Takrat sem živela pri neki družini blizu Celja. Poleg mene so bdi še trije fantje, ki so bili mlajši. Se neukročeni, divji in včasih zelo hudobni. Zelo sern trpela. Vsi smo bili novi, rejniki nas niso bili vajeni, zato je kar naprej
USODE
Piše: Milena Miklavčič
pela palica. Posebej gospodar nas je velikokrat napodil spat s palico, ne da bi nam dovolil večerjati. Nič nisem bila kriva. Le občutljiva kot roža. Toliko ljubezni sem potrebovala, toda nikogar ni bilo, ki bi mi jo hotel dati! V vaški gostilni je delal natakar, Bosanec. Zmeraj je klical za menoj, ko sem se vračala iz šole. Nekoč me je počakal in me pospremil del poti. Še danes se spominjam njegovega prijetnega glasu, ki me je božal tako kot njegove roke. Ko se je izvedelo, da sem noseča, je čez noč izginil!" Nataša si je prižgala cigareto in odšla po novo steklenico piva. Ko je rodila, se je otroku odrekla. V njej ni bilo še nobenih materinskih čustev. Bila je še na pol otrok, nezrela dati nekaj, česar še sama ni imela. Iz porodnišnice se je vrnila nazaj v rejniško družino, toda tam ni ostala dolgo.
"Gnusila sem se jim. Oba sta bila precej verna in mi mojega otroka nista mogla kar tako odpustiti. Tudi če bi lagala, kradla in... kaj jaz vem, bila slabša v šoli, mi ne bi zamerili toliko. Spolnost pa je bila nekaj prekletega. Če po pravici povem, me dolgo več ni zamikalo, da bi to počela. Porod je bil zelo težak, boleč in nisem bila sposobna pozabiti niti nesramnih medicinskih sester in arogantnega zdravnika, ki mi je pomagal," je bila neizprosna Nataša. Naj zapišem še to, da je za prvim otrokom izgubila vsako sled. Dolga leta ni občutila ničesar, ko se je
spomnila nanj, le zadnja leta jo včasih zagrabi, da bi ga poiskala.
"Morda bom to že kmalu storila," je rekla odločno, da sem ji morala verjeti.
Po končani osnovni šoli se je šla izučit za šiviljo. Čeprav je bila v šoli pridna, ni nikomur na kraj pameti padlo, da bi ji omogočili kaj več."Mladostnih let se nerada spominjam. Niso bila lepa. Kot šivilja sem slabo zaslužila. Ničesar si nisem mogla kupiti. Najhuje je bilo, ker se nisem imela kam zateči, kadar mi je šlo za nohte. Spominjam se, da sem dve zimi zmrzovala v kletni sobici ena ali dve ulici za "ta staro" ljubljansko porodnišnico. Koža po stegnih se mi je vnela zaradi omrzlin. Pa kakšne čevlje sem nosila?! Saj se niti spomniti ne smem! Vsako jutro sem lovila zvonjenje v cerkvi Sv. Petra, ker nisem imela ure, da bi me zbudila. In potem peš do fabrike, skoraj pol ure. sem hodila v eno smer in ob dveh še v drugo. Druge ženske so imele s seboj malico, jaz pa sem požvečila le kakšen kos kruha."
Za cigarete, se ji nikoli ni zdelo škoda denarja. Pomirjale so jo in ji pomagale, da se je zamotila. Morda je bila tudi zato tako suha in neprivlačna.
"Strašno sem se sekirala, ker sem bila tako grda. Poleg tega sem se tudi nenormalno potila in če to dvoje, seštejem, je jasno, zakaj so se me ljudje izogibali. Si predstavljaš, kako mi je bilo pri srcu?"
Svoje prave starše je omenila le mimogrede. Pravzaprav je poznala le mamo. Služila je na neki kmetiji blizu Kranja. Zato se tudi Nataša čuti Gorenj ko.
"Moja mama me ne bi bila sposobna vzgajati. To sem spoznala pozneje, toda ko sem bila še otrok, sem ji zelo zamerila. Sovražila sem jo. Lahko bi rekla, da me nikoli ni prišla obiskat. Če pa je, enkrat ali dvakrat je to storila, je bila tako zmedena in izgubljena, da sem bila v zadregi, kaj naj sploh govorim z njo. Niti tega mi niso sporočili, da je umrla. Sedaj redno hodim na njen grob, sama ga oskrbujem. Z njo se "pogovarjam" in zdi se mi, da bi ji bilo všeč."
Nataša je dolgo Časa imela le par spodnjih hlač, le eno kombinežo, en samcat modrček. Zvečer je perilo splaknila v lijaku, ki je bil na hodniku, Poleti je že šlo, saj se je hitro sušilo, a pozimi?! Včasih se je zgodilo, da si je nataknila napol vlažno. Morda je tudi zato staknila nekaj pljučnic. Enkrat je bilo še posebej hudo, saj so jo, napol nezavestno in z visoko vročino odpeljali v bolnišnico.
"Bledlo se mi je, še sebi sem se smilila," se grenko nasmehne Nataša.
V bolnišnici je ostala skoraj ves mesec. Tam je spoznala Franca, ki je vozil rešilni avto.
"Mislila sem, da sem padla v nebesa, ko me je prijazno ogovoril. Bil je nekaj let starejši od mene, že malo plešast, toda to me ni motilo. Zdel se mi je prijazen in dober. Joj, kako sem potrebovala prijazen nasmeh, lepo besedo! In tako se je začelo..."
(Konec prihodnjič)
Predsednika vlade je dosegla božja milost?
Mnogo prej, kot je lahko g. nadškof dr. kode pričakoval, je slovensko vlado, bolje rečeno njenega predsednika in LDS kot vladajočo stranko dosegla božja milost in "pravičnost"1. Končno je g. Drnovšek ob asistenci sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije razrešil gordijski vozel, ki se mu pravi Spre-rnembe zakona o denacionalizaciji, ko je pristal na to, da se zemlja in gozdovi v naravi vračajo RKC in potomcem fevdalcev.
Kar nekaj let so strokovnjaki s področja gozdarstva in pravne znanosti dokazovali, da so zahteve RKC in potomcev fevdalcev neupravičene in za državo in državljane Slovenije škodljive s katastrofalnimi posledicami. Več kot 52.000 državljanov in državljank je s svojim podpisom Zahtevalo referendum o zašči-n gozdov in zemlje. V pismih bralcev je bilo na stotine Pozivov posameznikov in združenj, da se prepreči uresničevanje zakona za račun M korist posameznikov in RKC.
Pa vendar g. Drnovšek, to vam ne pomeni nič! Človek se Povsem lahko vpraša, komu služite in kam nas pelje vaša Politika, oziroma komu služi vaša zgodba o uspehu?
Tolikokrat ste že "osrečili" svoje državljane, da se že resno bojimo vaših nadaljnjih odločitev, saj kot kaže, bomo kmalu vsi živeli od božje milosti, edino vi pa v nJej uživali.
Od leta 1992 ste na krmilu vlade ,od leta 1992 uspešno manipulirate s svojimi državl-In danes, leta 1998, kje so rezultati vašega vladanja v korist nacije?
Državo ste uspeli praktično razprodati. Cela vrsta tovarn je šla v tem času v stečaj, vse več jih je, ki jim bodo sledile, cela vrsta tovarn je bila kot bajagi prodanih, bolje rečeno Podarjenih novim lastnikom. V tem času je bila ustvarjena 130.000-glava armada brezposelnih, okrnili ali bolje rečeno izničili smo zdravstveni sistem, ki je bil vzor Evropi.
Številni mladi dijaki, ki so nadarjeni, ne morejo nadalje-vati želenega študija, ker je °če na Zavodu za zaposlo-
vanje, mati pa delavka v tekstilni ali čevljarski industriji in so prejemki komaj za krompir in zelje, navadili ste nas na ljudske kuhinje za tiste, ki se ne morejo samo preživeti. Mladi lahko v nedogled odlagajo odločitev za svojo družino, ker nimajo možnosti priti do osnove družine t. j. stanovanja. Še bi lahko našteval, vendar mi ostane samo vprašanje: Ali je to vaša zgodba o uspehu? In, če je, je vprašanje, za koga? Uničenih je tisoče in tisoče delovnih mest, istočasno pa ste na drugi strani uspeli samo lani zaposliti nekaj sto zaposlenih v državni upravi.
Toda zastonj vam je govoriti o ljudeh, ki se srečujejo z zgoraj opisanimi težavami. Vi in naši politiki živite daleč od njih in njihov glas do vaših ušes ne seže, kot ni segel jok delavk na Ptuju, ko so z njimi fizično obračunavali ob legalni stavki. Teh razmer žal g. predsednik ne poznate ali pa jih nočete poznati.
Ker je že uničena in razprodana industrija, ker je že na tleh vrsta družbenih dejavnosti, podarimo še zadnje narodno bogastvo t. j. zemljo oz. gozdove tistim, ki do njih niso upravičeni. Naj še državljane in državljanke Slovenije doseže božja milost, da bi lahko živeli od zraka, ki je še menda last vseh.
Verjetno nas takšne, kot smo, neizmerno potrpežljive, pokorne posvetni in cerkveni oblasti in ogoljufane, težko pričakuje Evropa.
Stane Pirnat st., Kranj, Šorlijeva 13
Se odpovedati homeopatiji in to v časih Evropske unije?
Komplementarne medicinske metode imajo danes veliko prednost; delujejo namreč po principu "primum nihil nocere", to pa pomeni, da v prvi vrsti ne Škodujejo. Na drugi strani pa imajo v rokah edinstvene možnosti, da lahko s tem izredno dobro pomagajo.
Vzemimo na primer homeopatijo. Pred dvesto leti je gospod Samuel Haneman začel ugotavljati, da naše občutljivo telo reagira na zelo majhne dražljaje. Vsaka bolezen ima informativno frekvenco in Haneman je znal
dokazati, če pacientu daš isto frekvenco, se ti dve frekvenci izbrišeta in bolnik s tem ozdravi. Temu se reče "simile similibus corantur", enako pomaga enakemu.
Dejstvo je, da se je homeopatija v zadnjih dvesto letih neverjetno uveljavila in celo prišla do te točke, da v Nemčiji in Avstriji zdravniška zbornica sama podeli diplomo homeopatom. Tudi druge alternativne metode, kot so akupunktura, nevtralna terapija, manualna medicina, so med tem že pod nadzorom zdravniške zbornice. To pa pomeni, da ima vsak zdravnik v Avstriji in tudi drugod po Evropi, možnost izobraževanja po vseh različnih alternativnih metodah in to po natančnih načrtih. V Nemčiji je stanje tako, da ortoped v prosti praksi brez dodatnega izobraževanja skorajda ne more več preživeti. Pri nas pacienti najprej vprašajo po alternativnih metodah, ker poznajo prednosti zdravljenja brez stranskih posledic, šele potem pa po naših šolsko medicinskih terapijah.
Moja matična država Slovenija na eni strani z vso vehemenco, ki jo premore, sili v Evropsko unijo, po drugi strani pa ima zdravniška zbornica še tako zastarela pravila kot npr. to, da homeopatija spada pod črno prakso in mazaštvo.
Da ob koncu 20. stoletja zahtevate, da se homeopatiji nekdo odpove, me spominja na ravnanje Cerkve pred nekaj stoletji. Zdi se mi, da je kolegica Darja Eržen z Jezerskega, žrtev šaha farmacevtske industrije in šolske medicine.
Na žalost je odločitev trajnega odvzema zdravniške licence za slovenski zdravstveni sistem velik korak k pravi črni praksi in mazaštvu. Namesto da bi se unverzitetno izobraženi mladi zdravniki izpopolnjevali z različnimi biološkimi metodami, se bo celotni zdravniški kader naslednjih nekaj let povlekel nazaj v standardno farmacevtsko terapijo.
Prepričan sem, da se kolegici Darji Eržen ne bi nič zgodilo, če bi zdravila nesrečnega pacienta s kakšnimi zdravili proti glavobolu ali proti vročini. Tako bi danes še opravljala poklic, za katerega je v življenju morala mnogo žrtvovati. Ce bi velja-
la enaka pravila za vse druge zdravnike, od majhnega praktičnega zdravnika do velikega srčnega kirurga na Kliničnem centru, bi se čez leto, tako na tej strani Karavank kot na drugi, dramatično zvišali trajni odvzemi licenc. Osebno upam in verjamem v rehabilitacijo kolegice Darje Eržen.
dr. Ivan Ramšak dr. med. univ. in zdravnik za bio-logično medicino Celovec - Koroška
Tiskovna agencija B.P. poroča
V petek, 6. marca 1998, ste v Vašem časopisu, v rubriki "Tiskovna agencija B. P. poroča", objavili komentar znaka projekta "Skupna blagovna znamka Tržiča."
Moje ime se v tem komentarju pojavlja v mastnem tisku. Ne mislim tajiti avtorstva znaka, vendar, da je znak tak, kot je, ima zasluge cela skupina in je jaz. sam.
Skupina projekta "Skupna blagovna znamka Tržiča" je izšla iz seminarja Republiškega zavoda za zaposlovanje in Nov'na, ki je potekal od 25. do 27. marca 1997. Člani te skupine smo Darinka Mali, Tatjana Kavar, Marjan God-njov in podpisani. Projekt smo izvajali v okviru Urada za gospodarstvo občine Tržič in ob moralni in finančni pomoči Republiškega zavoda za zaposlovanje iz Kranja. Delo je potekalo od maja pa do septembra, ko smo na Šuštarski nedelji predstavili znak in pozicijsko geslo. Obenem smo izvedli tudi anketo med obiskovalci Šuš-tarske nedelje.
O znaku smo v fazi snovanja veliko debatirali v okviru skupine in tudi s strokovno javnostjo. Več znanih Tržičanov je znak videlo in ga pozitivno ocenilo. Na podobnosti z znakom Gradbinca sem že sam opozoril, vendar so bili ostali mnenja, da podobnost ni tolikšna, da bi motila, kajti naš znak je kot prvo v barvah in ne predstavlja gradbenih elementov.
Simbol in pozicijsko geslo "odprti v svet", ki blagovno znamko sestavljata, odražata namero, da bi Tržič ostal svetu odprt gorski kraj z ohranjenimi lepotami narave in izvirno ponudbo obrtnih in turističnih izdelkov ter storitev.
Skupina, ki je bila v vašem časopisu tudi predstavljena
septembra lansko leto, je za svoje polletno delo prejela vse priznanje tudi s tem, da je bilo kar 20 tržiških podjetnikov pripravljenih na svojih izdelkih in storitvah nositi omenjeni znak. Zato "neznanemu" junaku v imenu teh podjetnikov in nas samih sporočamo, da ne dovolimo zlorabljanja znaka za lokalna obračunavanja v maniri obrekljivega govorjenja.
Osebno sem pričakoval pripombe na oblikovno plat znaka, vendar je po predstavitvi to prva, ki sem jo dobil. Sprašujem se, kje so bili ti tržiški opravljivi jeziki in z njimi vred avtor kozerije takrat, ko je bil čas za pripombe. Od Šuštarske nedelje do danes je namreč minilo pol leta.
Tak projekt v normalnem svetu stane veliko denarja. Mi smo delo, tudi po ocenah strokovnjakov, opravili dobro in smo, če že ne denarja, zaslužili vsal pomoč in podporo Tržičanov (vsa čast in hvala tistim, ki so pomagali). Ravno tako velja za Vaš časopis. Hvaležni smo Vam bili za predstavitev skupine v septembru lanskega leta. Ob pisanju raznih kozerij pa vam za v prihodnje priporočam, da predhodno preverite cilj-nost Vaših strehe.
In še čisto za konec: kje vse smo že videli tiste tri črte?
Z odličnim spoštovanjem!
Tone Strlič
Ali res smrdi
Tudi v občini Gorenja vas -Poljane se levica, neodvisni in desnica spopada z resnico. Je možno, da je resnica dvojna ali pa se celo spreneveda?
Nadzorna komisija, ki je opravila svojo nalogo glede izplačila plač občinskim uslužbencem, je dala jasno poročilo. V zadrego je spravil marsikaterega svetnika, ki je bil zagovornik tej ali oni strani. Za odkrito resnico do občanov se jih tako malo odloča. Nekateri tak način celo opravičujejo in zagovarjajo.
Občinska uprava in župan sta bila s strani svetnikov SKD opozorjena že v proračunu za leto 1997. Predlog je bil, da se stroški občinske uprave zmanjšajo za 10 milijonov. Odgovor župana je bil, da je to vse po zakonu.
Ugotavljam, kot je ugotovila nadzorna komisija, da
tukaj nekaj smrdi po napačni resnici.
Krščanski Demokrati smo na volitve šli z geslom "za korenite spremembe in pravičnejši jutri" in ne za tako pometanje pod preprogo. Potrebno je, da je javnost o tem tudi obveščena.
Torej, spopad levice, neodvisnih in desnice z resnico bo na naslednji seji razviden. Pokazalo se bo, kje je svetniška vest in zavest do resnice.
Franc Arnolj
Bo tudi Bled imel dva praznika?
Pod tem naslovom je napisan prispevek novinarja C. Zaplotnika v Gorenjskem glasu 10. marca 1998.
Da bi imel Bled dva praznika, ni nobene potrebe. Zadostoval bi eden in to bi bil 10. april, ki ga je predlagalo Zgodovinsko društvo Bled 1004. S tem datumom se strinjajo tudi vse politične stranke v občinskem svetu, z drugim datumom, 17. julij, ki so ga predlagali župan Vinko Gole, podžupan dr. Borut Rus in predsednik občinskega sveta Franc Pelko, pa je nastal problem v dejstvu, da je kot datum sporen, saj po izjavi enega od soudeležencev tiste akcije mladine v juliju 1941, se akcija ni na noben način izvedla 17. julija, ampak znatno prej. Točnega datuma se tudi ta soudeleženec ne spominja več, ker ga sam ni nikoi štel za tako pomembnega. Zato sem, kot predsednik statutarne komisije, moral ta predlog podpisnikom vrniti, da ugotovijo točen datum in predložijo dokumentacijo o tem dogodku. Čudno hi bilo, da bi o skoraj tisoč let starem dogodku obstajala točnejša dokumentacija, kot o nekem važnem dogodku dobrih petdeset let nazaj.
Če bo na koncu Bled imel enega ali dva občinska praznika, pa je odvisno seveda od občinskega sveta, saj je za vsak predlog potrebna dvotretjinska večina, ker je občinski praznik člen občinskega statuta.
Franci Kindlhofer, Bled občinski svetnik
Na sledi prastarih pomorščakov
Dvigovanje sidra je spremljalo prijetno zvončktjanje verige. Naslednji cilj je bila ganska luka Takoradi. Okoli Afrike smo potovali v isti smeri, kot so pred stoletji plule prve portugalske ladje. Velika raziskovanja je v 15. stoletju zakrivil človek z imenom Henrik pomorščak. Kot mladenič je spoznal vojaške prednosti ladje v boju z muslimani. V pomorstvu je zaslutil široke možnosti za majhno deželo Portugalsko. Mladi princ se je odločil, da bo svoje življenje zapisal morju in vsem znanostim, ki so povezane z njim. Glavni vzrok za njegova raziskovanja je bila sveta vojna proti islamu. Privlačila pa ga je tudi enostavna želja, da bi spoznal svet.
Trdo in slabo plačano delo, toda hvala bogu - vsaj imamo ga.
Henrik je načrtno iskal in zbiral vse tisto, kar je bilo znano o svetu, morju in ladjah. Znanje je predajal svojim pomorščakom, hkrati pa pridno beležil njihova nova dognanja in opažanja. Princ je veliko pričakoval od kapitanov, ki jih je pošiljal v neznano. Mislil je, da bodo hitro obpluli obalo Afrike in se vrnili z novicami, ki si jih je tako želel. Upanje, da bodo mornarji tujo obalo do konca raziskali in zarisali, da bodo spreobrnili brezverneže v krščansko vero in vzpostavili vrsto novih trgovskih vezi, se je izjalovilo. Poglavitna ovira je bil strah pomorščakov pred neznanim. V tistih časih je veljalo, da se še nobeden, ki je plul naprej od rta Bajador, ni vrnil v domovino. Točka groze je bila kakih sto kilometrov južneje od Kanarskih otokov. Najpogum-nejše srce je zastalo ob zgodbah o morju za rtom. Nekateri so pravili, da za njim ocean vre. Drugi so prisegali, da za rtom ni žive duše, ni vode, ni dreves, ni trave. Nič čudnega ni, da so se Henrikovi mornarji spraševali: "Kako naj prekoračimo skrajno mejo, do
katere so prišli naši predhodniki? Kaj bo pridobil naš princ z izgubo naših teles in duš?" Portugalski pomorščaki so nad rtom Bajador obrnili svoje ladje, križarili, trgovali in ropali ter se nato vrnili pred princa s kopico izgovorov. Nihče se ni držal navodil in plul naravnost na jug. Šele ko je bila skrivnostna meja čez leta prebita in so se mornarji vrnili, se je vsul plaz velikih raziskovanj.
Portugalci niso vedeli, da so že mnogo pred njimi ob afriških obalah pluli antični pomorščaki. To so bili Egipčani pred 3500 leti, ki so za svojo kraljico Hatšepsut, iz bajeslovne dežele Punt prinesli drevesne sadike mire. Zapis velikega zgodovinarja Herodota da slutiti, da so prvi obpluli Afriko feničanski mornarji. Po nalogu egiptovskega kralja Neha so več let pluli v smeri urnega kazalca iz Rdečega morja okoli Afrike v Sredozemsko morje. Ljudje so svet vedno znova in znova odkrivali z velikimi težavami. To gre pripisati več dejstvom. Zapisi Zgodnjih raziskovalcev so bili redki in dostopni maloštevilnim ljudem. V viharjih zgodovine so se ti izgubljali ali pa za stoletja utonili v pozabo. Prav tako je cerkev svet zakrila z zaveso dogem. Ni bila naklonjena poganskim znanostim. Sprejela ni niti dejstva, da je zemlja okrogla, čeprav so to trdili že vsi učeni ljudje. Obotavljanje srednjeveških
pomorščakov ne čudi. Stran od znanih poti jih je hromil strah, da bodo padli s ploščate zemlje. Zemljevidi so bili bolj fantastične skice, zbir želja, ne pa slika dejanskega stanja na morju in zemlji. Edina uporabna karta v srednjem veku je bil zemljevid Grka Ptolomeja iz. leta 150. Grki so bili v znanosti daleč pred človekom srednjega veka. Vse te ovire je bilo potrebno premagati v glavah mornarjev, da se je lahko začelo novo obdobje raziskovanj.
Duh nezaupanja
Takoradi in Abidjan ločuje med seboj le slabih 100 milj, vendar je bila razlika med deželama očitna. Za borih 40 hlodov, ki smo jih v pristanišču naložili na palubo ladje, so počasni in neorganizirani domačini potrebovali tri dni. Kapitana je razganjalo od besa, a delavcem ni upal reči žal besede. Med pomoli je vel duh nezaupanja in sovraštva. Luka je bila bolj podobno stari ropotarnici kot pa urejenemu oknu v svet. Nad dolgo prazno obalo so kakor ptice roparice kraljevali zarjaveli žerjavi, ki jih po odhodu kolonijalne gospode domačini niso znali vzdrževati. Redke tuje ladje v pristanišču so se nalagale s svojo mehanizacijo. Gansko floto so predstavljale ribiške piroge, ki so počivale po napornem nočnem ribarjenju. Privezani ob razpadlem lesenem pomolu so jim delali družbo majhni vlačilci s ploščatim dnom. V neposredni bližini se je košatila razmetana ladjedelnica.
Se nadaljuje!
nesreče. Mt.umn:
Kolesarka trčila v avtobus
Bled - 26-letna Jadranka T. je v četrtek, 19. marca, ob pol osmih zjutraj kolesarila po C. svobode proti jezeru. Ko je pripeljala v bližino blejske avtobusne postaje, je nanjo zavila v prepovedani smeri. Tedaj je s parkirnega boksa z njene desne štreni speljal na cesto 45-letni šofer avtobusa Leopold L. Kolesarka je z desnim delom krmila trčila v avtobus in padla. Pri padcu se je huje ranila, z reševalnim vozilom so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Padel skozi streho
Tržič - V petek, 20. marca, popoldne je na Predilniški cesti 16 v Tržiču prišlo do delovne nezgode med podiranjem opuščenega skladišča. Eden od delavcev očitno ni bil dovolj pazljiv, ko je hodil po strehi. Streha se je namreč pod njim vdrla in padel je približno sedem metrov globoko na beton. Huje ranjenega so odpeljali v klinični center, kjer je ostal na zdravljenju.
Usodno prečkanje proge
Kranj - V peteh okrog ene ure popoldne je tovorni vlak v bližini kranjske železniške postaje pri nadvozu Ljubljanske ceste zbil 67-letno M. Dj., ki je bila takoj mrtva. Ženska je prečkala progo pri tovarni Iskra pri tabli z napisom, da je prečkanje prepovedano. Strojevodja vlaka jo je sicer videl in jo opozarjal s piskanjem, vendar ga ženska očitno ni slišala. Kljub zaviranju jo je vlak zbil do smrti. Preiskovalci so ugotovili, da je nosila očala in slušni aparat, zaradi česar je verjetno prezrla bližajoči se vlak. • H. J.
Prometni policisti za soboto, 28. marca, med 16. in 20. uro napovedujejo poostren nadzor nad prometom po gorenjski hitri cesti. V zadnjem podobnem nadzoru, ki so ga imeli prejšnjo sredo, so od šestih do desetih zjutraj zalotili kar lepo število prekrškarjev. Tri voznike bodo zaradi hujših kršitev predlagali v postopek sodniku za prekrške, 62 so jih denarno kaznovali, petim izdali plačilne naloge, dva pa opozorili.
Posvet o nasilju v osnovnih in srednjih šolah f-t-j   i    VI II t
radio triglav
4270 JESENICE TRG TONETA ČUFAR1A 4
telefon: 064 861 012, fax; 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz
MEP VOZHJO
Dobiš lahko GSM JANUS - MOTOROLO, če greš v B&B AVTOŠOLO...
|XlNU5
Lesce
Složnija
camping
TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE
4248 LESCE Alpska 58
K sodelovanju vabimo dinamične in razgledane sodelavke in sodelavce (študentke, študente, gimnazijke, gimnazijce in druge), ki jih zanima delo v turizmu. Nudimo možnost za opravljanja naslednjih nalog in opravil v CAMPINGU ŠOBEC v letni sezoni 1998:
1. RECEPTORJEV
Pogoji: pasivno znanje dveh tujih jezikov (lahko nemško, angleško, holandsko, francosko, italijansko)
2. POBIRALCEV RAZLIČNIH PRISTOJBIN
(vstopnine, parkirnine in drugih storitev)
3. UPRAVLJALCEV BIFEJA NA PLAŽI
samostojno vodijo prodajo in nabavo ponudbe bifeja ter vzdržujejo red in čistočo v bifeju ter okolici
Pogoj: zaželeno je pasivno znanje enega tujega jezika (nemščina)
4. VZDRŽEVALCEV TENIŠKIH IGRIŠČ,
ki upravljajo tudi manjši bife in pobirajo pristojbine, vezane na tenis, vzdržujejo igrišča in skrbijo za red in čistočo tudi v okolici.
5. VZDRŽEVALCEV MALEGA GOLFA
ki upravljajo tudi manjši bife in delo reševalca iz vode, pobirajo pristojbine storitev na golfu, vzdržujejo igrišče in skrbijo za red in čistočo tudi v okolici.
Pogoji (pod 2., 3., 4., 5.): pasivno znanje vsaj enega tujega jezika
(nemščina ali angleščina)
k tč. 4.: tenis - opravljen izpit za učitelja tenisa
k tč. 5.: mali golf - opravljen izpit za reševalca iz vode
6. ČISTILK IN ČISTILCEV - VZDRŽEVALCEV
Prednost pri izbiri imajo kandidati iz Lesc, bližnje okolice in sodelujoči v preteklosti, ki bi delo opravljali najmanj dva meseca (prednost imajo kandidati z znanjem enega tujega jezika).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE za organizacijsko kadrovsko komisijo, Alpska 58, 4248 Lesce, do vključno 27. 3.1998.
O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno. Informacije lahko dobijo po telefonu (064) 718-006 ob torkih, sredah, petkih od 8. do 12. ure ali osebno v recepciji Campinga Šobec.
V nekaterih šolah so uvedli varnostnike, zanimiv pa je tudi primer srednje agrožovilske šole v Ljubljani, kjer učencem dovolijo s seboj v šolo prinesti domače živali, da kvalitetno zapolnijo čas med odmori
Ljubljana, 23. marca - Nasilja v slovenskih osnovnih in srednjih šolah je vse več in žal prav nič ne zaostajamo za zahodnimi državami, so ugotovili udeleženci posveta o nasilju med mladimi, ki ga je prejšnji petek v Ljubljani pripravila strokovna skupina za spremljanje in oblikovanje politike preprečevanja nasilja. Podatki kažejo, da so lani skoraj 52 odstotkov kaznivih dejanj zagrešili mladostniki (prevladujejo ropi in izsiljevanja), veča pa se tudi delež kaznivih dejanj z elementi nasilja, katerih žrtve so otroci in mladostniki.
Prav zaradi vse bolj perečega problema nasilja med mladimi je minister za šolstvo pred mesecem dni imenoval posebno strokovno skupino, ki naj bi proučila obstoječe stanje ter oblikovala programe in politiko za zmanjševanje nasilja med
mladimi. Kot je na petkovem posvetu povedal predsednik strokovne skupine dr. Bojan Dekleva s pedagoške fakultete, je nasilje med mladimi nedeljivo povezano s kvaliteto življenja. Nasilje je vedno posledica nečesa drugega, slabih odnosov, slabe komu-
Mrtev v ukradenem avtu
V razbitinah osebnega avta vugo je v sobotopopoldne umrl 29'letni Jeseničan Anton N. V bližini Smarij pri Jelšah je zavil s ceste in trčil v usek.
Policisti so ugotovili, da je bil avto Z yugo skala, reg. št. f
KR KI-093 v soboto ob 6.50 ukraden s parkirišča pred 1
stanovanjskim blokom na Jesenicah. Lastnik Lazo V. ga f
je pustil odklenjenega, s ključi v ključavnici, medtem ko f
je odšel v stanovanje. Ko je čez nekaj minut pogledal I skozi okno, avta ni bilo več.
Antona N. so policisti v dneh pred usodno nesrečo že i
obravnavali zaradi različnih kaznivih dejanj in prekrškov. 1
Tako naj bi 17. marca v Begunjah ukradel R4, s katerim \
je povzročil tudi prometno nesrečo. Naslednjega dne naj |
bi Anton N. v Radovljici vlomil v avto in ukradel f
avtoradio. 19. marca pa naj bi z dvorišča avtomehanične |
delavnice na Jesenicah odpeljal fiat uno. Že na dvorišču |
je butil v drug avto, nato pa odpeljal proti Blejski f
Dobravi. Lastnik delavnice ga je zasledoval in ko se mu 1
na Blejski Dobravi ni mogel več izmakniti, je vzvratno f
trčii v njegov avto. Policisti so Antona N. prijeli in ker se !
ni hotel pomiriti, je že tretjo noč zapored moral prespati I v prostorih policijske postaje. • H. J.
Družbeni pravobranilec o varstvu pravic delavcev
Pravna varnost
delavcev "na psu"
Slovenski družbeni pravobranilec je lani obravnaval 611 zadev s področja varstva pravic delavcev. Številni delavci prosijo za anonimnost.
Kranj, 24. marca - 611 zadev, od tega 600 rešenih, pomeni 3,5 odstotka več kot v letu 1996. Pomeni tudi, da ni izmišljena ocena, da se pravna varnost delavcev ne izboljšuje, ampak nasprotno. Večina kršitev pravic in dolžnosti delavcev iz delovnega razmerja gre na račun sklepanja in prenehanja delovnega razmerja, razporejanja na druga dela, pre-razporejanja na dela k drugemu delodajalcu, ugotavljanja trajnega prenehanja potreb po delu delavca ipd.
Kot pravi v poročilu za državni zbor družbena pra-vobranilka Slovenije mag. Anica Popovič, številni delavci, ki iščejo pri pravobranilcu nasvet ali pravno pomoč, prosijo za anonimnost, ker se bojijo šikan delodajalcev. Ugotavlja tudi, da je učinkovita odprava ugotovljenih kršitev zakonov in drugih predpisov preveč odvisna od odločitve sodišča, predvsem pa od izvršljivosti sodne odločbe. Dogaja se
namreč, da tožena stranka zaradi likvidacije ali stečaja ne obstaja več in da je brez premoženja. V takih primerih je delavec kljub dobljenemu sporu brez pravic, ki izhajajo iz sodne odločitve, razen pravic, ki mu pripadajo po zakonu o jamstvenem skladu.
Mag. Anica Popovič tudi ocenjuje, da nekatera podjetja, ko delavce napotijo na delovno sodišče, izkoriščajo njegovo preobremenjenost in se zanašajo na dolgotrajnost sodnih postopkov. Če upoštevamo Še možnost pritožbe, namreč običajno mine več kot leto (praviloma več let), da je določen spor pravnomočno rešen.
Ugotovitev, da so v večini primerov, ko je družbeni pravobranilec pravočasno izvedel za kršitev pravic delavcev, delodajalci upoštevali njegovo intervencijo in sporne odločitve odpravili, navaja na to, da družbeni pravobranilec svoje delo uspešno opravlja in da je potreben. • H. J.
Ena od članic sicer osemčlanske strokovne skupine je bilo tudi Katja Rušič z ministrstva za notranje zadeve, ki poje skupino zapustila, saj meni, da ta deluje prepočasi.
nikacije, revščine, deprivile-giranosti, marginalnosti, dejstva, da pripadaš manjšini... Zlasti tisti mladostniki, ki "izpadejo" v procesu šolanja, so izključeni iz šol ali jih ne uspejo končati, se po mnenju dr. Dekleve najpogosteje znajdejo na straneh črnih kronik. "Nasilje je torej simptom drugih problemov, zlasti problema uveljavljanja mladih v družbi," jc menil dr. Dekleva.
In kakšno je stanje po šolah? Z nasiljem se soočajo različno, ponekod opažajo porast nasilja, spet drugod pa menijo, da je nasilja manj. Tudi načini boja proti nasilju so po šolah različni. Ponekod so uvedli celo varnostnike, vendar je po besedah dr. Dekleve reševanje problema nasilja na ta način še vedno bolj izjema kot pravilo. Na neki šoli so z začetkom šolskega leta varnostnika sicer uvedli, a so ga kasneje opustili, saj so ocenili, da potrebe po tovrstni zaščiti ni več. Na drugi strani kontinuuma pa velja omeniti
prizadevanje srednje agrozi-vilske šole v Ljubljani, kjer so dijakom dovolili s seboj v šolo prinesti domačo žival, denimo hrčka. Med odmorom se tako učenci posvetijo živali, se zamotijo m "pocrkljajo" ter tako zadovoljijo določene potrebe. Nasploh dr. Dekleva meni, da je mlade treba učiti zlasti življenjskih veščin, ki bi j'111 koristile v življenju, da bi se pričeli zavedati svojih potreb in jih tudi znali uresničevati-Med zadovoljnimi, izpolnjenimi in sprejetimi mladimi bo manj nasilniških nagnjenj in torej manj nasilja.
V strokovni skupini opažajo, da na šolah obstajajo različni programi preprečevanja nasilja, mnoge šole so uvedle nove oblike dela in s° izoblikovale celovito strategi; jo, v delo so vključili tudi starše. "Bistveno je, da se poveča občutljivost za pro' blem nasilja med mladimi, kar ie predpogoj za vse ostalo," je dejal dr. Dekleva-U. Peternel
KKftffVlf.
Petrolu speljal prikolico
Voklo - Kranjski policisti še poizvedujejo za neznancem, ki je med 14. in 16. marcem izza ograje čistilne naprave ob avtomobilski cesti v Voklem odpeljal Petrolovo tovorno prikolico. S tem je podjetje oškodoval za okroglih 90.000 tolarjev.
Kdo brska po
Goodyearovem računalniku?
Kranj - Policisti so 16. marca sprejeli prijavo o kraji prenosnega računalnika INE A, tip T210CT/1, 3 GB s cedejem, katerega lastnik je podjetje Goodvear. Računalnik, vreden 450.000 tolarjev, je neznanec ukradel iz prtljažnika osebnega avtomobila, parkiranega na parkirišču pred kranjsko Savo na Laborah.
Vloma v stanovanjski hiši
Kranj - Neznanec je med 14. in 15. marcem vlomil v stanovanjsko hišo v Zgornjih Bitnjah. Z izvijačem je navrl okensko krilo in prišel v notranjost. Pregledal je večino prostorov in iz hiše odnesel tri slovenske potne liste ter 24 zlatih predmetov. Vlomilec, za katerim poizvedujejo, je lastnika oškodoval za okrog 500.000 tolarjev.
Sv. Duh - Vlomilec je bil na delu tudi v ranih urah minulega petka. Vlomil je v stanovanjsko hišo pri Sv. Duhu. Medtem ko sta lastnika spala v prvem nadstropju, je pregledal pritlične prostore in našel 40.000 tolarjev. Ko se je vzpenjal po stopnicah v prvo nadstropje, se je lastnik hiše prebudil in nepridiprava prepodil.
Neznanec v avtu
Bled - V nedeljo okrog treh popoldne je lastnik citroena prišel k svojemu avtu, parkiranemu na C svobode na Bledu. Bil je nemalo presenečen, ko je v njem opazil neznanca, ki je poskušal ukrasti avtoradio-Hotel ga je zgrabiti, vendar mu je vlomilec pobegnil-Lastnik se je pognal za njim, ga dohitel, zgrabil in pridržal do prihoda policistov.
Le-tik so ugotovili, da je vlomilec 18-letni Aleš K. iz Ljubljane, ki ga je prijatelj Dušan Š. pripeljal na Bled-Oba sta že stara znanca policije in bosta odgovarjala za vlom in poskus tatvine.
Policist presenetil tatice
Jesenice Štirje mladoletniki so v nedeljo okoli polnoči vlomili v kiosk na Titovi cesti na Jesenicah. Vendar niso ničesar odneseli. Na delu jih je namreč presenetil policist v civilu, ki je fante prijel in poklical kolege na jeseniško postajo, ki so postopek speljali do konca. • H. J.
AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA
PRESENEČENJE
z Dragom Papler jem
PONOVNO MED GLEDALCI V PETEK, 27. 3. 1998
ŽUPANOVA POT NA KALIŠČE
Prekrasno nedeljsko dopoldne nas je pozdravilo v Preddvoru, ko smo se Podali na dveurni planinski vzpon na Kališče. S seboj smo vzeli zimsko planinsko opremo, nahrbtnike in palice. Krenili smo po gozdni poti s serpentinami. Prisojne lege so kazale znake pomladi s cvetočimi znanilci. Glede na pridobljeno zimsko kondicijo smo vztrajno držali tempo. Znoj smo blažili s "kačjo slino". TV ekspedicija "Presenečenja" je imela v sestavi župana Mirana Zadnikarja in tajnika Marka Bohinca z domačimi, kot vodja akcije pa sem imel nalogo vodnika 2. 'Kokra javi se," smo se trudili pri vzpostavitvi radijske zveze, preden smo se povezali s člani Planinske sekcije Preddvor, ki je kot predhodnica krenila pred nami na Kališče. Oglasil se je "Storžič", kot se je Poimensko imenovala Planinska postojanka na Kališču. Iz gozdnega predela smo prešli na travnato površino in otroci so zaklicali: "O, sneg." Vlogo vodnika 1 sem dodelil predsedniku matičnega Planinskega društva Kranj Francu Ekarju in ga po radijski zvezi Prosil za nadaljnja navodila. "Če boste sli v nasprotno smer od sonca, boste ravno prav prišli," nas je hudomušno usmeril na markirano pot. Na čistini smo uzrli mogočen Storžič, ki je bil Pred nami kot na dlani. "La-la-la-uuuu..." sem v pozdrav planincem zaukal ob dosegu cilja na nadmorski višini 1540 m. V notranjosti koče smo se premočeni od znoja preobiekli,
okrepčali, vpisali v knjigo obiskov in žigosali planinske izkaznice in izkaznice transferzale. Tiste, ki so stopili prvič na vrh, je čakal še obvezen obred - planinski krst. Na moje veliko presenečenje, so kljub dokazanem žigu izpred 21 let, obnovili simbolno dejanje krsta z močnim udarcem po zadnjici. Trud je bil poplačan ob edinstvenem pogledu na Savinjsko-Kamniške Alpe, Karavanke in Julijce z očakom Triglavom, v daljavi pa na deželo Kranjsko... V dolini so bili kraji preddvorske fare, o kateri so v uvodu presenečenja prepevale pevke Društva upokojencev Preddvor in pripravile župana Mirana Zadnikarja, da je ostal popolnoma brez besed...
• D. p. .fotoD. p.
KDAJ IN KJE LAHKO VIDITE?
TV ODDAJO - PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM
TV KiM.Vfftfc..|
Dokumentarni program - Skupni projekti
v Programih ducata televizij deželo Kranjske:
GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ (petek ob 20.10)
JV MEDVODE (petek ob 20.15)
IMPULZ TV KAMNIK (petek ob 20.50)
JV NOVO MESTO - 41. kanal Trdinov vrh (petek ob 21.10)
STUDIO SIGNAL LJUBLJANA (sobota ob 20.30)
TV ŽELEZNIKI - 8. kanal (nedelja ob 19.00)
LOKA TV - 51. kanal oddajnik Lubnik (nedelja ob 20.30)
TV ČAJNA PREDDVOR (ponedeljek ob 19.00)
TV DEŽELA (torek ob 20.30)
'v LJUBLJANA - 60. kanal oddajnik Ljubljanski grad (sreda ob 20.50) 'y ŠIŠKA (sreda ob 20.50)
				
I		VKCIJA GORENJSKEGA GLAS* IN TELEVIZIJE MEDVODE	i	
GLASBENIKI MESECA
pripravlja Andrej Žalar
Klaviature so lažje kot harmonika
Še vedno, kar zadeva glasbo, Damjan Šehovič, ki je član ansambla Svežina že od začetka, rad posluša ročk in countrv. Narodnozbavna pa mu "gre" v ušesa, odkar je na programu ansambla oziroma njegovih nastopov. Začel pa je Damjan pri ansamblu Svežina pravzaprav bolj po naključju.
^° je Goran Poluga sestavljal °ziroma ustanavljal ansambel, je Pnsel do Damjanovega očeta. Oče le namreč včasih igral pri ansamblu gorenjski nagelj. Takrat pa se je ^.kazalo, da bi bila dobra rešitev, če P1 v sestavo Svežine vstopil za Klaviature Damjan. Nadarjenost za glasbo sem prav 9otoyo podedoval po očetu. Vcasih smo se šli celo kletni ansambel. Imam tudi dve leti nižje glasbene šole. Bilo pa je včasih veliko manj učiteljev harmonike, kot je morda to danes, ^'aviature nasploh imam rad, Harmonika pa je nekako "težji" ■nstrument."
a vendar je Damjan začel učenje klaviatur, takrat ko je začel tudi v r310. s harmoniko. Danes, kot Pravi, se v ansamblu Svežina P°cuti zelo dobro. ved0| kaj hocejc- in trudijo se, da bi P"1 všeč občinstvu, 'granje za občinstvo je tudi naš 9'avni cilj. Po treh letih smo zato *Qaj naš repertoar tudi spreme-nil|i prilagodili. Zavedamo se vsi ansamblu, vključno s pevcema, P se vključujeta pri večjih nasipih oziroma prireditvah, je Ijanes tudi v zabavi kvaliteta na Prvem mestu. Konkurenca, od-*ar je "zunanjj trg« zaprt, je a°ma neizprosna. Zato bo naš
glavni cilj tudi v prihodnje ugajati občinstvu."
To pa včasih ni najlažje, če nimaš kondicije. To pa si Damjan, doma iz Seničnega, v prostem času nabira s hojo v hribe in pri prostovoljnem gasilskem društvu Križe. Pri dvajsetih letih pravi, da je čas za družino. Zdaj je na prvem mestu glasba.
Damjan Šehovič ima poleg petja v Svežini na skrbi klaviature.
GLASBENIKI MESECA - KUPON
Ansambel Svežina ima takšno ime zaradi: reklame    -    pozornosti    -    načina igranja
lrr,e in priimek.................................................................................
Naslov..................................................................Pošta........................
Obkrožite odgovor, za katerega menite, da je pravi in pošljite kupon na J^enjsJ<iglas, p. p. 124, 4001 Kranj.
ARION ODGOVARJA
ŠIFRA: MAJA
Zanima me za šolo, zdravje in ljubezen. Kaj se mi obeta v tem letu? ARION:
Ste izredno prijazna, priljubljena punca, ki se bo vedno znala pridobiti širok krog ljudi in znancev. Zaradi vaše velike zgovornosti in impulzivnosti vas kdo mogoče celo vidi kot malce brezbrižno osebo, kar pa nikakor ni res. Nasprotno, v vas se Skriva zelo velika čustvenost, ki pa je ne pokažete kar tako. Tudi strahovi in negotovosti, ki vas črvičijo vedno nekje na dnu srca: ali bo ali ne bo... Brez bojazni, šola vam ne bo delala problema. Letošnje leto že čutite to kot neprijetno obvezo, pri kateri ne smete odpovedati, prihodnje leto vam bo šlo vse v zvezi z učenjem bolj avtomatsko od rok. Ste izredno bistra, odlikuje vas tudi odličen spomin, kar vam je v ogromno pomoč. Pazite le na koncentriranost, kajti velikokrat vam je miselna odsotnost v škodo. Ko se učite, se res zberite, uspeh zagotovo ne ob izostal.
Glede zdravja vam lahko povem, da je občutljiv vaš živčni sistem in dihalne poti. Zelo ste občutljivi na stresne situacije, v primerih večjih psihičnih obremenitev želodec in črevesje takoj odreagirata. Torej se je potrebno zavestno umiriti, višek živčne energije pa porabiti s športom ali kakšnim drugim interesnim področjem. Pozorni bodite tudi na svoj vid, zelo neopazno se vam lahko poslabša. Pijte ogromno vode, najmanj tri litre dnevno in uživajte veliko sadja in zelenjave. Tisti, ki vas poznajo, ne bi verjeli, kakšna romantična dušica ste, ko iščete ljubezen, ker ste zelo privlačna, nimate težav z vzpostavitvijo stikov, ko pa začutite, da gre zares, se vas poloti strah, kako se odločiti, ali nadaljevati ali vse skupaj pustiti. Bolj zaupajte svojemu notranjemu glasu, ki"vam bo vedno prav svetoval. Razum pri čustvih ne boste mogla uskladiti, zato se ne trudite s tem. Ko bo prišel pravi, boste vedela. Najlepši in najuspešnejši čas za ljubezen se vam obeta v marcu, maju, juniju, juliju in oktobru. Ozrite se predvsem po strelcih. Želim vam vse lepo.
KUPON ARION ODGOVARJA
Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:................
Kraj rojstva:................................................................
Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti):
Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1.
ASTROLOGIJA PREROKOVANJE
090-42-66
ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE
<B : 063/481-891 CENA 1 MIN - 166 SIT
VSAK DAN OD 9. DO 03. URE
ASTROLOGIJA PREROKOVANJE
090-42-64
ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE
a 063/481-891 CENA 1 MIN - 166 SIT
VSAK DAN OD 9. DO 03. URI
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC
91,1, 107,1 MHz
Logatec, Tržaška 148; tel.: 061/741-632, fax: 061/741-612
Dve vprašanji Notranjskega radia Logatec:
1. Gostilna in Pizzerija Ni-Bi, Sinja Gorica 109, Vrhnika, 061/753-509 & 061/754-199
Vprašanje: Kaj je to bovla? Nagrada: plošča Ni-Bi za dve osebi
2. BIOBRAZDA - proizvodnja in trgovina, Pod Lovrencem 1, Dragomer 061/654-580
Vprašanje: Kako imenujemo prostor, kamor odlagamo organske odpadke?
Nagrada: 100 litrov gnojila Biobrazda & lončnica Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 28. marca, na naslov NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle".
Nagrajenca z dne 8. 3. 1998:
Gumarstvo Sečnik Franc, Horjul: Evgen Simonišek, Horjul Biobrazda, Dragomer: Erna Slak, Mokronog
Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061/741-498.
Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz.
Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah.
Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome -Ognjena Puščica - Jutranja Zarja
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O.
<g> 0 «, D <=>
Logatec • Tri alka 148 '
tol.:06l/74l »32 • fax:0»l/74l 612
RADIO
TUDI DRUGJE JE LEPO
- vsak četrtek ob 16.50 na 88,9 in 95,0 MHz RADIO TRŽIČ • vsak torek v Gorenjskem glasu in reviji Otrok in družina
Hej, prijatelj, kam pa kam? Spoznavat grem Slovenijo, le kam bi šel drugam.
Teden je naokoli, ura gre svojo pot, naša in vaša oddaja pa je že tretje leto na programu Radia Tržič.
Skoraj vsak teden gostimo kakšnega pokrovitelja, predvsem pa smo veseli, če sodelujete bralci Gorenjskega glasa S svojo pošto in poslušalci Radia Tržič.
Vabimo vse šole in vrtce oz. posameznike, da se nam pridružijo s svojimi idejami (opišejo svoj izlet, lahko tudi samo sprehod oz., da predlagate, kaj želite v oddaji še spoznati).
Vsa popotovanja v današnjem času so povezana z denarjem, če ga nimamo, pa se vsak znajde po svoje. Nekaj drobcev slovenskih izročil, pa smo vam nanizali v četrtkovi oddaji.
Nagrajenci četrtkove oddaje:
19. 3.1998: Špela Meglic (bon v vrednosti 1.000 SIT trn & G); Vesna Brode (brošura OŠ LOM "Črna kuhinja"] Grlvec (polletno naročnino na revijo Otrok in družil Mikelj in Ana Majer pa prejmeta izvod revije Otrok in c
Popotniški pozdrav Janja Budič in Zdenka Meglic
aK ica
TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC
...tokrat gostuje KMETIJSKA ZADRUGA TRŽIČ s sedežem v Krizah (prav dobro so poskrbeli to pomlad za vrtičkarje, sadjarje in poljedelce, tel.: 064/57-218) in AVTODELI IN AVTOKLEPARSTVO KRNICAR iz CERKELJ (zagotovo vas in vašega jeklenega konjička rešijo zadreg, tel.: 064/422-221).
In tudi tokrat ni ničesar bilo preveč niti premalo. Dovolj glasbe, pošte in glasovanj. To soboto je sreča obiskala: Berto Bertoncelj iz Sele, Boštjana Jekovca iz Dupelj, Nino Obid iz Žirovnice in Jožico Pogačar iz Tržiča. Bravo! Nove možnosti se odpirajo že 28. 3.! Pišite - Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Čao! Dušan, Tomaž in Mojca Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič:
1. Nagelj - Jodlmix (3)
2. M. Zore - Pojdi z njo (3)
3. S. VVeiss in A. Mežek - Vsa ljubezen (3)
4. D. Kozarič - Vsemu se odpovem (2)
5. Remi band - Ostani z nami (2)
6. KINGSTON - Kaj ti je ljubica (Novost)
7. AGROPOP - Pimpek (novost)
8. ČUKI - Hozentregerji (novost)
9. ROK'N'BAND - Ljubezni najin čas (novost)
10. BABILON - 100 x
Poslušate nas lahko vsako soboto ob pol treh na 88,9 in 95 MHz.
KUPON
Glasujem za: Rad-a bi sllšal-a:
VAŠA PESEM
un
3ŠO
Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 tu na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vaš pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid.
RADIO OGNJIŠČE
PREDLOGI TEGA TEDNA 30. 3. 1998
Popevke Zmagovalni pesmi
i ■ „   u ,   c._ prejšnjega tedna:
1 • Bambula - Strmina r °^
2 Leti si vse kar imam - Aleksander Jež 1. Naj bogovi slišijo - Vili Resnik 3. Dvignimo roke, pokažimo pot - Spidi & Cogi
2. Materina tiha sreča - ans.
Nz - viž« Korenine
• • Pomlad - Primorski fantje
2. Pomladna - Slovenski muzikantje
3. Pomladno prebujenje - Veseli planšarji
VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA
Popevko:
Narinlnozabavno vižo:
Ime in priimek;
Naslov:
Pošta:
KOLOVRAT DOMAČIH
Vsako nedeljo na valovih Radia Tržič Vsak torek v Gorenjskem glasu
Lep pozdrav! Poslušate nas lahko na frekvencah 88.9 in 95.0 stereo. Kaj ni lepo, ko imamo toliko praznikov? In to že kar v začetku leta. Novo leto, pust, 8. marec, materinski dan, velika noč... pa še bi lahko naštevali. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki naše poslušalce kakorkoli nagradite. Danes pa se posebej zahvaljujem: Gostilni Labore, Gostišče in pizzerija Kocjan, Stražišče, frizerstvu Jakše iz Kranja in seveda Gorenjskemu glasu z gospodom Valjavcem na čelu za res lepe nagrade. Še vedno pa lahko glasujete za naj ansambel Kolovrata, izbirate lahko med Henčkom, Štirimi kovači, Mihelič, ansamblom Grega Avsenika in Alpskim kvintetom.
KUPON		
Odgovor:		RADIO
Naslov:		
Odgovore pošljite čimprej na naslov Radio Tržič, Balos 4 /za Kolovrat domačih.
Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni.
voditelj oddaje Marijan Murko
GLASBENA LESTVICA
ZALOŽBE ZUOK
Kosovelova 29,1410"Zagorje, telefori7fax: (0601) 71-300
Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče, vsako nedeljo ob 11.30 na Koroškem radiu in vsako sredo ob 20. uri na televiziji TV Center, Trbovlje.
KUPON ST. 11
1. FRANC KOMPARE: Naj nihče me ne zbudi
2. SLOVENSKI MUZIKANTJE: Nocoj se veselimo
3. ans. LAUFARJI: Trentarska domačija
4. JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI: Viteški pohod
5. ans. VITA: Pridi na kozarec vina - nov predlog
Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje.
NAGRADE SO PREJELI:
- Darinka Čučnik, Trg 2, 8280 Brestanica
- Miran Hočevar, Levstikova 22, 1000 Ljubljana
- Slavko Bobnarič, Dolga Lesa 11/44, 2270 Ormož
Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti.
a HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS 2 064/223 111
N«r<ui!ks te objavo sprejemamo po t^efonu 064/223-111, faksu 064/222-917 alf osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do pc i^rffc'jka de 12.30 in do sredo do 12.30 aro! Cena oglasov in ponudb v rubriki: izredno vgodna.
AVTO ŠOLA B & B
KRANJ - RADOVLJICA - JESENICE TEL.: 22-55-22, 714-916, 86-33-00
ZAČNITE Z UČENJEM VOŽNJE V AVTO ŠOLI B & B ZDAJ! DOBITE LAHKO GSM JANUS - MOTOROLA
KATEGORIJE
A, B, C, D, E
NAKUPOVALNI IZLETI
VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb
AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC, 731-050
NOVO - NOVO
VIIJEM TURIST, s.p.
turistični prevozi oseb
IIO KO - kombi prevozi tel. 53-876/57-757
GLOBINSKI SESALNIK VALZER
METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel.: 411-510
REKREACIJSKO DRSANJE
Palmanova 15.4, Trst 14.4., Madžarska - Lenti 28.3., 4.4., 11.4., 16.4. 18.4., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887
Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), Rosenheim, Freising vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo in petek. Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673
Lenti 28.3., Udine - Gorica (tovarna čokolade) 9.4.
Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Prijave vsak dan od 16. do 22. ure. Tel.: 451-542, GSM 041/670-673
IZLETI, POTOVANJA, NAKUPI - LENTI čet., sob. CELOVEC, pon. pet. TRST, PALMANOVA, UDINE, TRBIŽ po dogovoru. Opravljamo tudi prevoze tovora in manjše selitve.
Najugodnejši - s priborom - 95.500 SIT ali na obroke do enega leta, dobava takoj, brezplačna dostava. Zahtevajte prospekt. BENT Domžale, tel. 061/372 285,161 23 21.
4.4. Lenti, 26. 3. Italija (velikonočni nakupi), 7.4. nakupi Celovec 26. 3. do 28. 3. Češka - Brno, GSM: 041/660-658
BLED: do 19.4. drsališče obratuje vsak dan od 10. do 11.30., sobota in nedelja od 18. do 19.30., vstopnina - odrasli: 500 SIT, vstopnica - otroci do 10 let: 300 sit, izposoja drsalk 500 SIT, brušenje drsalk 300 SIT. JESENICE Podmežakla: sob., ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. Ljubljana - hala Tivoli, tor., pet. od 20.30 do 22., sre., čet., sob. od 20. do 21.30, sob.., ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30., prazniki sobotni urnik. VSTOPNINA: odrasli od pon. do pet. 500 SIT, sob., ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: NE OBRATUJE VEĆ!
V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA
Kulturne prireditve: v sredo, 25. marca, ob 20. uri bo v dvorani Zdraviliškega doma koncert Moškega pevskega zbora PD Dobrna. Slikarske razstave: do 3. aprila v avli hotela Dobrna razstavlja grafike Jože Žlavs.
BORZA ZNANJA
Delavska knjižnica Tivolska 30, Lj.
tel.: (061) 13-22-178
e-mail: borza. :nanja@spika, unistar-si
Umetnost igranja na odru je že stara in je vedno pritegnila pozornost ljudi. In tudi med našimi člani so poznavalci te zvrsti, ki želijo znanje prenesti na vas. Tako vas lahko naučijo lutkarstva. bodisi igranja ali izdelovanja lutk, svetujejo pri dramski igri za amaterske igralce ali pa z njimi izmenjate strokovne izkušnje glede režije in timske igre. Naučijo pa vas tudi izdelovati različne maske, frizure in ostale pripomočke primerne za gledališča in druge vrste javnih nastopov. Podrobnejše (brezplačne) informacije; BORZA ZNANJA tel.: 061/13 22 178, e-mail: borza.znanja@spika.unistar.si, v Delavski knjižnici na Tivolski na Tivolski 30, v Ljubljani vsak delavnik med 8. in 15., v sredo pa do 17. ure.
Gostišče Homan Mestni trg 2, Škofja Loka Tel.: 064/623 047
Delovni čas: od 12. do 23.,
nedelja od 1Z do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto
Vas vabi na DNEVE HOBOTNICE od 12. 3. do 31. 3.1998. Presenečenje vas čaka v neštetih načinih priprave ter morske "lepotice". Nudimo vam tudi hladne in tople predjedi, vedno sveže morske ribe, testenine, mesne jedi, solate in sladice. Prepričani smo, da se bodo vaši prijatelji ter poslovni partnerji prijetno počutili in da boste zadovoljni z našo kuhinjo.
GLASOV KAŽIPOT !►
Predavanja Bf
Čiščenje odpadnih vod
Gozd Martuljek - V četrtek,, 26. marca, bo ob 19. uri v hotelu Špik predavanje z naslovom Mehka tehnologija za čiščenje odpadnih vod. Predavala bo Olga Urbane-Berčič. Robert Bizjak iz Komunale Kranjska Gora pa bo predaval o različnih sistemih komunalne ureditve Doline in čistilnih napravah. O Japonski
Kranj - V sredo, 25. marca ob 20. uri bo v Mali dvorani gradu Khislstein predavanje o Japonski. Predaval bo Matjaž Mikuž. Vabljeni!
Izleti
V Krnico
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na zanimiv planinski izlet v Krnico in pod Kriško steno. Izlet bo v soboto, 28. marca. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27, tel:: 225-184.
V Cerkno
Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 2. aprila, izlet v bolnico Franja. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva. Vabljeni in veliko lepih užitkov!
Kopalni izlet
Kranj - Društvo upokojencev organizira in vabi na enodnevni kopalni izlet v Atomske Toplice, ki
bo 8. aprila. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred kina Center. Prijave sprejemajo v društveni pisarni.
Razstave
Razstavlja Mira Uršič
Medvode - V Knjižnici Šiška, enota Knjižnica Medvode - Na sotočju bodo ob materinskem dnevu jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo slik akad. slikarke Mire Uršič. Razstavo bo odprl dr. Mirko Juteršek, na otvoritvi pa bo igral saksofonski kvartet Medvode.
Razstava fotografij
Bled - V hotelu Astoria bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo fotografij in predvajali diapozitive Jožeta A. Miheliča na temo Narodnega parka Nežidersko jezero in Rokavi Donave, pusto-vanje v Drežnici in turno smučanje v Julijskih Alpah. Na prireditvi bodo nastopjli mladi glasbeniki iz Glasbene šole Radovljica.
Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681
Blagajna:
vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo.
Slavvomir Mrožek: POLICIJA sreda, 25. 3., ob 19.30 za abonma RDEČI, IZVEN in konto
A.P. Čehov: STRIČEK VANJA
Četrtek, 26. 3., ob 19.30 za abonma PETEK 3, IZVEN in konto
E. Allbe: TRI VISOKE ŽENSKE (MGL) petek, 27. 3,, ob 19.30 za abonma PETEK 2, IZVEN in konto
sobota, 28. 3., ob 19.30 za abonma SOBOTA 2, IZVEN in konto
ponedeljek, 30. 3., ob 19. uri za abonma DIJAŠKI, IZVEN in konto
0<i 1. do 10. aprila 1998
bo potekal v Prešernovem gledališču
28. festival TEDEN
SLOVENSKE DRAME
Razpored predstav je bil objavljen v Gornjskem glasu v petek, 20. marca!
Tel.: 064/340-100, fax: 064/241-365
http://www. oljarica, si,
TOVARNA OLJA KRAN), d.d.     M oHarica@oljarica.si
OLJARICA Tovarna olja Kranj, d.d., Britof 27, 4000 Kranj, vas vabi v soboto, dne 4. 4. 1998, ob 9. uri na DAN ODPRTIH VRAT. Vsi, ki vas zanima, si boste lahko ogledali poslovne prostore Oljarice ter potek dela v proizvodnji.
GALERIJA      "Pri Jožovcu" Begunje'
PR06RAM NARODNO-ZABAVNIH VEČEROV
27. 3. AVSENIKOV VEČER
INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402'
a LOŠKI ODER
IS ŠKOFJA LOKA
V soboto, 28. 3., ob 10. uri JANKO, METKA IN PAVLIHA, gostuje Pavlihovo gledališče GLOBUS, sobotna matineja, za IZVEN
Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka tel./fax: 064/620-850
Obvestila
Razstavlja
Herman Gvardjančič
Ljubljana - V galeriji Tivoli bodo v četrtek, 26. marca, ob 18. uri odprli pregledno razstavo risb iz obdobja 1980-1997 Hermana Gvardjančiča. Na otvoritvi bosta nastopila Vesna Jan, flavta, in Igor Mitrovič, violončelo. Ročna dela
Preddvor - Sekcija za ročna dela pri DU Preddvor pripravlja razstavo ročnih del ob materinskem dnevu. Otvoritev razstave bo v petek, 27. marca, ob 18. uri v prostorih turistične poslovalnice. V soboto in nedeljo pa bo razstava odprta od 9. do 19. ure. Razstavljale bodo članice DU iz Preddvora, ki so vso zimo pridno izdelovale najrazličnejše izdelke, ki si jih boste konec tedna lahko ogledali. Prisrčno vabljeni na ogled razstave ročnih del!
Razstava likovnih del
Kamnik - Vabljeni na prodajno razstavo likovnih del za družino ponesrečenga alpinista Janeza Jegliča - Johana. Otvoritev razstave bo danes, v torek, 24. marca, ob 19. uri v galeriji Mihe Maleša v Kamniku.
Domžale - Prodajna razstava likovnih del v isti namen bo tudi v Domžalah. Otvoritev bo v sredo, 25. marca, ob 19. uri v likovnem razstavišču v Domžalah.
Prireditve
O prevodu Sv. pisma
Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30. Matjaž Črnivec govoril o zgodovini slovenskega prevajanja Svetega pisma in o razlogih za nov prevod. Z njim se bo pogovarjal Rudi Meden.
Za materinski dan
Škofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje vljudno vabi v sredo, 25. marca, ob 19.30 na prireditev ob materinskem dnevu v gledališče Loški oder.
Ura pravljic
Jesenice - V četrtek, 26. marca, ob 17. uri bo na sporedu pravljica Robidovi se selijo. Otroci, pridite!
Tržič - V četrtek, 26. marca, ob 17. uri bo v prostorih knjižnice dr. Toneta Pretnarja na sporedu pra-viljica Kdo ima čas za medvedka. Pravljico bo pripovedovala knjižničarka Joži Ahačič. Vabljeni!
Jubilej Zdravstvene šole
Jesenice - Zdravstvena šola Jesenice praznuje 35-letnico delovanja. Zato vabijo na proslavo, ki bo v četrtek, 26. marca, ob 18. uri v gledališču Tone Čufar. Pripravili so tudi bogat kulturni program.
Kekčevi dnevi
Jesenice - Kekčevi dnevi ' 98 bodo v petek, 27. marca, v gledališču Tone Cufar. Predstave se bodo začele ob 8.30. Nastopile bodo otroške dramske skupine, dramski krožki in Center za kulturne dejavnosti iz Kranja. V okviru Kekčevih dnevov bo v petek, 27. marca, ob 17.50 okrogla miza z naslovom Ogledalo Kekčevih srečanj ' 98 - Pasti izbire dramskega besedila.
Gledališče
a
Komedija Damski krojač
Jesenice - Gledališče Tone Čufar vabi na ogled komedije Georgesa Fevdeauja Damski krojač. Predstavo si lahko ogledate danes, 24. marca, in jutri, 25. marca, ob 19.30. Vabljeni! KiselFestival '98 - lutkovna predstava
Kranj - V Lutkovnem gledališču Kranj v gradu Khislstein bo v četrtek, 26. marca, ob 17. uri lutkovna predstava Kam pa kam, kozle Lutkovnega gledališča Zoom. Nastopata Brane Vižintin in Jože Zajec, režija, scena in izdelava lutk Jože Zajec.
Občni zbor
Jesenice - Društvo diabetikov vabi na redni letni občni zbor, ki po v petek, 27. marca, ob 17. uri v samopostrežni restavraciji Patena na Jesenicah. Vabljeni!
Vpis otrok v tržiške vrtce
Tržič - Vzgojno varstveni zavod Tržič sprejema otroke v vrtce Palček, Grad, Križe in Deteljica ter oddelke v Podljubelju, Lomu in varstveni družini Deteljica pre* vsega leta. Redni letni vpis otrok pa bo potekal od 30. marca do J_ aprila 1998 v času uradnih ur; » vrtcih Palček in Deteljica vsak dan od 8. do 10. ure in od 12. do 1* ure, v sredo do 16. ure; v vrtcu Križe v torek, 31. 3., od 8. do tj-ure. Vpisovali bodo v celodnevne in poldnevne programe ter skrajšan program priprave na osnovno šolo. Otroke od štirih let naprej bo moc vpisati v Cicibanove urice. V vrtcu Deteljica imajo tudi glasbeni oddelek, ki sodeluje z glasbenim vrtcern Bobenček iz Kranja in glasbeno šolo v Tržiču.
PLANINSKI ODMEV
Svetujemo izlet v Krnico
Ta prelepi gorenjski svet navdihne obiskovalca ob vsakem letnem času z radostjo. Krnica se razprostira po obsežni, skorajda ravninski, travnato - gozdni kotanji, med visokimi gorami. Na višini 1113 m so leta 1933 zgradi" kočo, jo kasneje obnovili in je stalno oskrbovana. Občitno vedno privlači dovolj obiskovalcev. Od koče ali razgledne točke v bližini je lep pogled na gore, ki Krnico obdajajo. Vse kipi pod nebo. Na vzhodu so strma pobočja Gamsove špice, „desno od nje je Velika dnina, ostenja Male in Velike Ponce, Oltarja in Škrlatice, naprej pa Dovški Gamsovec in strma Kriška stena. Južno od koče so severna ostenja Razorja in Prisojnika, severno se za planinama Mali Tamar in V Klunu ter nad Veliko Pišnico in vršiško cesto vije greben Velikega Kumjeha m Škrbinjeka. Na desnem bregu Pišnice so še Martuljške gore s Špikom na čelu. Sedaj v tem letnem času tod leži še sneg, spomladi pa ?e razbohoti flora. V tem civilizacijsko še nedotaknjenem koščku nase domovine vlada mir, zato je tudi divjadi veliko. Razlogov in motivov za obisk je torej dovolj. Tu se duša spočije, telo okrepi. V Krnico in do koče pridemo iz Kranjske Gore v dobrih dveh urah. Krajše in privlačnejše so variante od mosta čez Pišnico, nad hotelom Erika aH od tretje serpentine vršiške ceste, tik pod Mihovim domom. In H namig. Ob tem času se od koče veliko planincev podaja na vzpon pod Kriško steno. Tu je svojevrsten prostor, obdan s strmimi stenami, kot da je tu konec sveta. Marsikdo vzame s seboj tudi smuči, pač zaradi idilike užitka. Primerno opremljeni in telesno pripravljeni se odpravijo na Špik, se podajo na prečenje v dolino Vrat ali pa plezati v razkošje prepadnih sten vršacev. Peter Leban
Kulturni dom Mengeš
Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu v petek, 27. marca, ob 20. uri gostuje Mojc gledališče s komedijo Iščem moža s kulturo srca v glavni vlogi Gojmira Lešnjaka - Gojca. V soboto, 28. marca, ob 18.30 bo v domu mladinska predstava Sneguljčica v izvedb) kulturnega društva Antona Lobode iz Loke pri Mengšu. Prihodni1 teden. 3. aprila, bo v kulturnem domu ameriški spektakcl TitaiHk ob 17. uri in .20.30, v soboto, 4. aprila, ob 20. uri pa bo koncert Vlada Krestina in Beltinške bande.
Čopova 14,1000 LJUBLJANA tel.: 214-167, Klementina Možina
Torek, 24. 3., ob 19.30 TARTUFFE, abonma
ŠTUDENTSKI A Sreda, 25. 3., ob 15.30 TARTUFFE, abonma SREDA POPODANSKI .. Četrtek, 26. 3., ob 19.30 NORE BABE, ABONMA M Petek, 27. 3., ob 19.30 NORE BABE, izven m konto, RAZPRODANO -    - - Epidemija NORIH BAB še vedno traja! MGL je
|\ /I f     I njihovo razsajanje razširilo na Vrhniko, v Dom
I V/ II    li Ivana Cankarja. Tam bodo NORE BABE
I V __jI *  -       okužile smeha in glasbe željno občinstvo v
torek, 31. marca, in v soboto, 4. aprila-
MALA SCENA MGL . Sreda, 25. 3., ob 20. uri MURLIN MURLO, a"e"
in konto ' .
"Premišljena režija in vrhunska igra.... Sijajna. prav strašljivo stvarna gledališka fikcija-
Andrej Ikret, Delo Petek, 27.3., ob 21.30 KONTRABAS, izven in konto "Uspeh na vsej črti in veliko smeha za gledalce, ki se ne čutijo prizadeti. Za
prizadete pa..." Rapa Suklje, Dnevnik Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.;GL.si21.corr> Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 ure in uro pre° predstavo pri blagajni MGL, tel.: 061/210-852.,
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
MALI OGLASI
http://wvfw.media-art.si
«NAJNOVEJŠI PR°GR/W c
* VSE VRSTE OBLOG
(stenske, ^^"Ivp ZAKLJUČNE LETVE
* SWBN0 POHIŠTVO, strešna okna VELUA
Delovni čas od 7. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure
Mirka Vadnova 9. 4000 KRANJ tel. :064/241-076, 241-449, fax:064/241-512
MALI OGLASI izobraževanje
223-444
Ugodno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Šenčur, 411-070 6104
APARATI STROJI KUPIM
Prodam TRAKTOR TOMO VINKO-VIC 18 KS, kombiniran s prikolico. g 695-055_6ioo
Proam rezalko za rezanje železnih profilov. ©620-253 eno
Podarim pralni stroj potreben manjšega popravila. 0326-270 eni
Prodam 470 I BAZEN za mleko Nieros. Babni vrt 2, Golnik ©460-
218 6143
Prodam nožno STISKALNICO za netanje oblačil. ©713-307 eus
TV PANASONIC, ekran 72 cm 100 MHZ, stereo, 3 D zvok, star 5 mesecev, prodam. ©326-Q25 6161
Prodam BATNI KOMPRESOR skupaj z originalnimi rezervnimi deli, potreben manjšega popravila. Tehnični Podatki: 4 m3/min, 35 kW, tlak do 10 barov. ©221-021 6177
Prodam tri leta star HLADILNIK Cnady. Cena po dogovoru. ©620-
918 6180
Prodam MLIN za koruzo (kladivar) malo rabljen. »730-232 6242
STROJ za izdelavo ekspreso sladoleda tip Eskimo Techogel, prdoam. ©625-285_6253
Prodam nov RADIO, znamke Sound-wave, DC 2800 CD s CD plaverjem, dvokasetofon. ©741-004 6256
PRALNI STROJ Gorenje obnovljen, prodam za 165.000 SIT. ©332-350, 325-917_ 6263
TRAČNO ŽAGO manjšo namizno nemške izdelave, prodam. ©461-
23 4 6264
Prodam AEG LIKALNI STROJ 1m žirok. ©323-962_6265
Prodam hladilno skrinjo LTH, 380 I, g 332-417, popoldan_
GLASBILA
HARMONIKA Anton Zgonc DURI ES,AS, DES dobro ohranjeno, prodam zelo poceni. ©312-327 5590
GR. MATERIAL
Suh, SMREKOV in BOROV OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave.
g641~1Q3_4048
Prodam dobro ohranjena OKNA z roletami 5000 SIT. ©801-338 6105
Prodam HRASTOVE DESKE 50 mm |n 25 mm. ©431-162_6119
Prodam STREŠNIK bobrovec Križevci, nov, 5000 kom. ©633-892
6127
Prodam rabljeno BETONSKO STREŠNO KRITINO (simbolična cena). ©323-470_6131
Prodam LESEN KOZOLEC 7 stebrov. ©325-670 6185
Odkupujemo SMREKOVO in BOROVO HLODOVINO. ©641-412 4047
Kupim HLADILNO NAPRAVO za mleko, manjši BAZEN ali POTOPNI MEŠALNIK. ©061/842-457 6135
TRAKTOR moči 70-85 KM po možnosti Fend, kupim. ©682-353
6247
Kupim borove deske, debeline 25 in 50 mm. ©723-448 6255
Kupim dobro ohranjene ROLERJE št. 32 in št. 34. ©720-092 6268
LOKALI
KRANJ KOKRICA v prizidku hiše trgovski lokal (68 m2+20 m2) s skladiščem in parkirišči, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nads. poslovne stavbe, PRODAMO KRANJ 60 m2 v pritličju in 60 m2 v I. nadstr. za proizvodno dejavnost na dobri lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2314
KRANJ CENTER ugodno prodamo več poslovnih površin za mirno dejavnost v atriju meščanske hiše, cca 1000 DEM/m2, KRANJ CENTER v pritličju meščanske hiše prodamo NOV trgovski lokal, 70 m2, 1550 DEM/m2, KRANJ Primskovo, ob cesti pritličje hiše z garažo, skladiščem in parkirišči, 160.000 DEM, KRANJ Center, pritličje hiše cca 120 m2 + klet, za mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2315
sDDAMO KRANJ CENTER 22 m2/l za mirno dejavnost, 500 DEM/mes, željeno predplačilo, KRANJ Jelenov klanec manjši trg. lokal, cca 30 m2, 400 DEM/mes, poli, predplačilo, KRANJ Center več trgovskih lokalov in poslovnih površin za mirno dejavnost v maju 98, KRANJ Center v starejši hiši potrebni obnove cca 200 m2 za razne dejavnosti za 10 let, najemnina po dogovoru, ŠENČUR nov trgovski lokal z izložbo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2316
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Labore 67 m2/PR, pisarne, CK, tel., 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-
123 2744
NAJAMEMO KRANJ najamemo 30 m2 pisarniških površin v hiši s CK, dostop z avtom obvezen. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/
650-123 2745
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: KRANJ Center v bližini sodišča oddamo pritličje hiše 100 m2 in kletne prostore 100 m2 za odvetniško ali zdravstveno dejavnost, KRANJ center v bližini občine oddamo cca 80 m2/l, za mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/
650-123_3877
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj šorlijevo naselje: na dobri lokaciji oddamo 2 pisarni s souporabo WC, KRANJ RUPA oddamo delavnico 200 m2, 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 4321
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ 1500 m2 posovlnih površin za storitevno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-
123 5734
Prodam vpeljan GOSTINSKI LOKAL v Kranju. Šifra: BAR 5863
Tavčarjeva 14, Kranj, DEDIČI prodajamo TRGOVSKO POSLOVNI PROSTOR 50 m2. ©685-602 6111
Prodam bele vrtne GARNITURE MIZ IN STOLOV za gostilniški vrt. Cena minimalna, oz. po dogovoru. ©041/ 66-72-99 6164
ODDAMO POSLOVNE PROSTORE 67 m2 Labore, 1000 DEM/mes in v Stražišču 130 m2 za pisarne ipd. PIANOVA 312-652 6201
Oddamo 60 in več m2 poslovnih prostorov v Stražišču in 2 ss v hiši, Stražišče. PIANOVA 312-652 6202
Neprofitne predstavitve na strežniku
LAČNO
OBLAČILA
PIA NEPREMIČNINE
JESENICE telefon: 064/863-145
Na Jesenicah prodamo POSLOVNE PROSTORE v izmeri 240 m2, cena 1100 DEM/m2 v celoti ali po enotah.
Na Jesenicah prodamo POSLOVNO ZGRADBO z 893 uporabne površine, cena 1000 DEM/m2.
Na Jesenicah v ind. coni prodamo 12500 m2 zaz. zemljišča v dveh delih ali po parcelah.
Prodam belo obhajilno OBLEKO za deklico, staro sedem let. ©633-640
6101
Prodam dolgo, belo OBHAJILNO OBLEKO št. 9. ©242-313 6124
Prodam fantovsko lila birmansko obleko za 14 let. ©55-080 6151
OTR. OPREMA
Ugodno prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, modre barve Inglesina. ©862-424 5964
Prodam otroško MIZO z banjico in stajico. ©228-210 6096
Prodam otroški VOZIČEK Inglesina, hojico, ležalko, vse za 18000. ©241-
446 6165
OSTALO
Oddamo 212 m2 v I. nad. in 203 m2 v li. nad. v centru Kranja, odlična lokacija. PIANOVA 312-652 6203
Prodamo poslovno stanovanjski objekt v obrtno-industrijski coni Kranja v izmeri 750 m2. PIANOVA 312-652 6204
V Podljubelju oddamo vpeljano, opremljeno GOSTIŠČE s prenočišči z možnostjo takojšnjega obrtovanja.
©81-827 6222
KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih velikosti. VVILFAN Nepremičnine 360-270 6233
Gostinski lokal v Kranju 110 m2 skupne notranje površine in 60 m2 pokrite terase vse opremljeno v obratovanju prodamo za 350.000 DEM, možnost prevzema takoj.
AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Prodam original novo Zepter POSODO z doživljenjsko garancijo, 20 % ceneje. ©634-622 6113
Novo ZEPTER posodo original v kompletu prodam 30 % ceneje. ©725-204 6128
Prodam GOBELINA Zimska idila in Zadnja večerja. ©228-322 6181
Prodam 10 kom novih SODOV Valvoline 200 L, 500 sit. ©212-191, 224-621 6238
PRIREDITVE
GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi TRIO BONSAY. Informacije na ©421-498 966
Narodno zabavni trio vam igra na ohcetih in ostalih zabavah, glasba, petje, humor. ©312-327 5592
ZABAVNI - NARODNI DUO S PEVKO, kvalitetno igra na porokah, zaključnih družbah in ostalih prireditvah z shovv programom. Ugodno! ©061/654-591, zvečer in 061/1883-453 do 16 h 6218
PRIDELKI
JABOLČNI KIS, IZPOSOJA HILTI ORODJA za "štemanje". ©411-808 po 13. uri 4755
Prodam kvalitetno SENO in drobni KROMPIR desire, carling fort. Pod-brezje 218, 731-302 5598
j hitro in poceni
j informacije: Tel.:061/841-846, Mob.:
V Kranju v bližini avtobusne postaje prodamo bife v obratovanju cca. 50 m2, možnost takojšnega prevzema, cena 220.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Več poslovnih prostorov v Kranju različne velikosti oddamo za poljubne dejavnosti za informacije pokličite AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
KOLESA
Poceni prodam OTROŠKO KOLO Rog 10 prestav, ohranjeno. ©57-761
Prodam APN 6, cena p® dogovoru. Ogled po 14. uri Skelič, Čevljarska 2, Tržič 6172
MOTORNA KOLESA
Prodam AVTOMATIK COLIBRI I. 91, bele barve, črna lita platišča, 400 DEM. ©323-508 6223
Prodam dekliško KOLO. ©422-390
6225
Ugodno prodam SPECIALNO KOLO 12 prestav znamke Peugeot. ©891-
055 6228
Teh: Z2Z-800
ATEJA Kranj
Nudimo vam veliko izbiro pizzf zrezkov, špageti, kraški rezanci, žabji kraki, postrvij zelenjavni krožnik, sladice....
DOSTAVA MALIC VSAK DAN od 9. do 16. uro
VSE TO IN ŠE VEČ VAM PO NAROČILU HITRO IN TOPLO PRIPELJEMO NA DOM VSAK DAN od 8.30 do 22.30 ure,
(Dobi*
NEDEUA IN PRAZNIKI od 11. do 22. ure.
4 —O
0609/629-514
Prodam JEDILNI KROMPIR. Srednja Bela 20, 451-726 ens
JABOLČNI KIS, ŽGANJE IN KROMPIR kifelčar. ©242-331 6174
Prodam KRMNI KROMPIR. ©401-
165 6178
KROMPIR SANTE in desire debeli in za seme.prodam. Kepic, Podreča 10, Mavčiče 6183
Prodam HLEVSKI GNOJ (konjski) ali menjam za seno. ©730-073 6206
Prodam SENO in OTAVO. Vodnik, Brode 14, Šk. Loka, 685-257, po 18. uri 6246
RAZNO PRODAM
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, ©061/611-078 4872
Prodam suha BUKOVA DRVA. ©622-715 6248
Prodam VRTNE KLOPI iz letev in razžagana drva. Bončina, Strmica 5, Selca 6258
POSLOVNI STIKI
NE PRODAJAJTE DELNIC AMPAK JIH ZASTAVITE KER ČASOVNO PRIDOBIVAJO NA VREDNOSTI. ©0609/611-454_seso
UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE VSEH VRST DELNIC uredimo takoj! ©0609/611-454_ 4742
Odkupujemo delnice Telekoma, Save in ostale. ©310-537, GSM 041/68-68-19_5026
Odkup DELNIC podjetij in investij-cijskih skladov. ©041/724-166 5686
DELNICE SKLADOV in PODJETIJ, odkupijemo. Gotovina takoj na domu. ©041/676-170, 041/706-645
DELNICE SKLADOV in podjetij, kupim. Cena skladov od 120-250 SIT. Informacije od 9- do 21. ure vsak dan 0609/65-10-30 5950
CERTIFIKATNE DELNICE nacionalne finančne družbe odkupimo po najvišji ceni. ©041/672-845 6129
SAVA, TELEKOM, UNION, MERKUR, ŽIVILA, KRKA, PETROL, COL-OR, TRIGLAV, ATENA, MAKSIMA -DELNICE ODKUPIMO ZA GOTOVINO. ©312-385 22825
POSESTI
LESCE - hiša v izgradnji do prve plošče na večji parceli 800 m2, 115.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
KRANJ CENTER pritličje hiše in klet, brez vrta, 120 m2+30 m2 primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Center enodružinsko hišo na manjši parceli, 149.000 DEM, BLED ZASIP dvosta-novanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 95000 DEM, PREDOSLJE dvostanovanjsko hišo v III. gr. fazi z delavnico na parceli 500 rn2, VODICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S vmirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2309
KRANJ Primskovo 1/2 hiše (PR+K) z manjši vrtom in garažo, 160.000 DEM,KRIŽE obnovljeno pritlično hišo z manjšim vrtom, 130.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2310
KUPIMO pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM, GORENJSKA STAREJŠO HIŠO Z VRTOM, BLED ENOSTANOVANJSKO NA LEPI, MIRNI LOKACIJI. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2311
ŠENTURŠKA GORA pod Krvavcem, zelo lepo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, MAČE nad Preddvorom, cca 500 m2, sončna vikend parcela, 50 DEM/ m2, HOTEMAŽE več manjših parcel ob zelenem pasu, RADOVLJICA tri parcele z lok. dok., cca 800 m2, 70 DEM/m2, BRITOF cca 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, KOVOR večjo zaz. parcelo z gozdom, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2312
KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo na robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
2313
HIŠO KUPIM na relaciji KRANJ LJUBLJANA ali KRANJ BLED kupim manjšo hišo z vrtom ali nadomestno qradnjo, brez posrednika. ©228-088
2317
ŽIROVNICA - prodamo lepe, sončne ZAZIDLJIVE PARCELE, namembnost urejena.MANDAT ©22-44-77 3833
STRAŽIŠČE - prodamo dvostanovanjsko, novejšo HIŠO na parceli 480 m2. MANDAT ©22-44-77 3834
Verjemite ali ne...
-Št-
RADIO OGNJIŠČE
Planina
Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina
HIŠE PRODAMO LJUBLJANA DRAVLJE prodamo nadstandardno atrijsko hišo, 340 m2 bivalne površine + atrij. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3876
ŠKOFJA LOKA TRATA prodamo zelo lepo novejšo dvodružinsko hišo, ločena vhoda, 270 m2 stanovanjske površine in 143 m2 poslovnih prostorov, 1500 m2 parcele, vseljiva takoj, za 400.000 DEM. POSING 064 222 076_
HIŠE PRODAMO BLED okolica dvostanovanjsko hišo na parceli cca 900 m2, 250 m2 bivalne površine, 20 let, 337.000 DEM. DOM NEPREMI-ČINE, 22-33-00, 0609/650-123 4320
HIŠE PRODAMO: LESCE v mirnem urbanem okolju prodamo nedokončano vis.pritlično hišo z vrtom, 320.000, POKLJUKA Jereka, prodamo manjšo hišo (40I.) potrebno obnove na parceli cca 400 m2, SP. Gorje prodamo starejšo hišo na parceli 877 m2, 135.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 5077
PODBREZJE-NAKLO na obronku vasi prodamo več PARCEL, velikosti 700-2000 m2. Agencija, 0609/626-810 5444
HIŠE PRODAMO LESCE starejšo hišo na prometni lokaciji, primerno za trgovsko ali storitveno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_5735
Prodam okolica Škofje Loke proti Ljubljani novogradnjo 3 grt. fazi stanovanjsko HIŠO 13x11 z ločeno delavnico 9x8 m, na parceli 1260 m2. ©041/647-547 6179
Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali bližnji okolici. ©225-035 dop., 326-585 pop. 6190
Prodamo v okolici Tržiča pritlično hišo, popolnoma obnovljeno, 135000 DEM. PIANOVA, 312-652 6197
Prodamo visokopritlično hišo v Bitnjah, staro 12 let, 180.000 DEM. PIANOVA, 312-652        , 6198
JESENICE prodamo pritličje stanovanjske hiše v centru blizu cerkve v izmeri 57 m2, vrt 12 m2 in zidano garažo, samostojen vhod. Zelo ugodno 59.000 DEM. NOVAK NEON, Jesenice, 862-877 6208
GORENJSKA kupimo več hiš za znane interesente, GORENJSKA kupimo zazidljive parcele različnih velikosti. VVILFAN Nepremičnine 360-
270 6229
V okolici Radovljice, Lesc ali Tržiča kupim samostojno, manjšo enodružinsko hišo 2 vrtom. Cenjene ponudbe na ter. in fax: 731-294 ali GSM 041/710-706
V Cerkljah ali okolici kupimo zazidljivo parcelo ali samostojno starejšo hišo z vsaj nekaj zemljišča, za že znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
V okolici Kranja prodamo dvostanovanjsko hišo, uporabne površine je cca. 320 m2, na 500 m2 zemljišča, cela podkletena, dve garaži, cena 300.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
V Kranju prodamo polovico hiše stare cca. 50.let, uporabne površine je cca. 95 m2, z vsemi priključki in pripadajočim vrtom 400 m2, vseljivo po dogovoru, cena 150.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
V okolici Kranja, Škofja Loke smer Ljubljana, kupimo manjšo vseljivo hišo na vsaj nekaj zemljišča do 250.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361V okolici Kranja prodamo hišo staro 22 let dimenzije 8 x 8,5 m, zraven je še prizidek dimenzije 10 x 5 m, zemčjišča je 780 m2,vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
ZABREZNICA enodružinska nova hiša, 180 m2, na parceli 660 m2, ugodno, cena samo 220.00 DEM. POSING 064 863 977_
MOJSTRANA - DOVJE prodamo enodružinsko ali vikend hišo, 110 m2, na sončni parceli, ugodno, cena samo 160.000 DEM. POSING 064 863 150 _
RATEČE večja stanovanjska hiša potrebna adaptacije ali za nadomestno gradnjo, prodamo za 98.000 DEM. POSING 064 863 977
DOVJE prodamo zazidljivo zemljišče, 780 m2, sončna lega, za 65.000 DEM. POSING 064 863 150
KRANJ STROGI CENTER prodamo pritličje hiše, 76 m2, potrebno adaptacije, za 51.000 DEM. POSING 064 224 210
KRANJ OKOLICA prodamo samostojno hišo, 100 m2 stanovanjske površine, 400 m2 parcele, CK, TEL, za 260.000 DEM. POSING 064 224 210
1 «*$*swuu£
Faksi,
vrvični in ISDN telefoni, analogne in ISDN centrale, CAT S, zaščite in montaže.
tehnika.si ika.si
GSM: SGH 200, SGH250
KOMENDA
VAS VAB! NA VELI KI
SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM
NOVE IN RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE NA HIPODROMU V KOMENDI
od 27. marca dta 30. marca
PROGRAM:
POSVET 0 OBDELAVI TAL bo v petek, 27. marca, ob 10. uri v KULTURNEM DOMU V KOMENDI. Posvet organizira KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA, sodelujejo STROJNI KROŽKI in revija KMETOVALEC PROGRAM POSVETA: načini in trendi pri obdelavi tal-ki setvi (Jože BENEC), izkušnje pri obdelavi tal (Franc STIH, Ivana EMERŠIČ), obdelava tal v strojnih krožkih (Andrej PODPEČAN), predstavitev programov proizvajalcev in zastopnikov, razprava
OKROGLA MIZA z ministrom Cirilom SMRKOLJEM ob 12. uri!
OTVORITEV SEJMA OB 14. URI
RAZSTAVLJENI BODO NAJSODOBNEJŠI TRAKTORJI, KMETIJSKI STROJI, MALI STROJČKI ZA VRTIČKARJE, SEMENA SADIKE IN VRTNICE. NA SEJMU BODO RAZSTAVLJENI TUDI AVTOMOBILI: - RENAULT- FIAT- AUDI -VW... UGODNI KREDITI! MOŽNA TUDI MENJAVA STARO ZA NOVO!
GOSTINSKA PONUDBA!
V SOBOTO, 28. 3. 1998, IN V NEDELJO, 29. 3.1998, VAS BO ZABAVAL duo SONJA in JOŽE - vstopnine ni!
VLJUDNO VABLJENI V KOMENDO!
ORGANIZIRANO BREZPLAČNO PARKIRANJE ORGANIZATOR SEJMA: KONJENIŠKI KLUB KOMENDA
*GS5
GS 5 STANIČ, k.d.
družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica
tel./fax:715-009, 736-325 mob.:0609/653-790
Optika 9^fynok\d
optika  in  o k u I i s t i č n a ambulant
ZVOČNIKI 2x wm
zdravniški okulistični pregledi za očala in kontaktne leče NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL '98
Johnson&Johnson
mesečne,14 dnevne in dnevne kontaktne leče
na Mohorjevem klancu v Kranju, tel./fax: (064) 212 535
e-mail:optika.monokel@siol.net
KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA, KUPIMO SAMOSTOJNO HIŠO Z VRTOM, VRSTNO HIŠO ALI DVOJČEK ! TEL. 064 22 72 02
GORENJSKA KUPIMO STAREJŠO HIŠO POTREBNO ADAPTACIJE ALI NADOMESTNO GRADNJO. TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELOZA GOTOVINO ! TEL. 064 22 72 02
Na Pokljuki prodamo zidan vikend star cca.20 let, dimenzije 6 x 5m, brez elektrike, pitna voda je v bližini, brez zemljišča, možen pa je dokup, prevzem možen takoj, cena je 45.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Na Hrvaškem okolica Cresa prodamo nov dvostanovanjski, še nedokončan vikend dimenzije 10 x 6 m, zemljišča je 300 m2, možen takojšen prevzem, cena 50.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
NEPREMIČNINE
domplan kranj, d.d _ kranj.bleivveisova 14 p.p.139, I leti 161.064/268-700, [lax:064/211-864
upravljanje in vzdrževanje stanovanj
Promet z nepremičninami
Odgovornost in strokovnost
zagotavljata zanesljivost in uspeh
STAN. OPREMA
Otroške sobe, pisalne mize, kuhinje ter hrastove ali bukove stopnice -zelo ugodno. ©422-193 4154
SUPER UGODNE CENE za police, elemente za omare, pisalne mize in postelje. ©422-193 6035
Ugodno prodam RAZTEGLJIV KAVČ, malo rabljen in dva fotelja. Q 806-799 po 16. uri 6108
Ugodno prodam GARDEROBNE OMARE in 4 STOLE. ©332-790 6132
GOVEJO KOŽO večjo, skoraj novo, ugodno prodam. ©58-703 6148
Prodam dva ležišča z jogijem 190/ 80. ©242-298 6166
Poceni prodam OMARO za dnevno sobo, dolžina 3,20 m in višina 2,29 m. Inf. na ©246-778 6216
Nov UMIVALNIK prodam za 2000 SIT. ©323-033 6221
RADIO SORA
DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI
Ugodno prodam zgornje kuhinjske elemente ter mizo s štirimi stoli. ©733-004 6243
Prodam klubsko mizo 60x110 cm, cena 5000 SIT. ©54-522 6244
Ugodno prodam sedežno GARNITURO, lahko posamezno. ©632-751
6252
ŠPORT
Prodam SUFR TORNADO, primeren za začetnike. Cena 400 DEM. »323-
115 6133
ROLERJI novi ali rabljeni staro za novo, ugodno. RUBIN Kokrica, 245-
478 6237
STORITVE
TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 0609/628-616
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 3
Strokovno obrezovanje sadnega drevja, trte, okrasnega grmičevja, vsa vrtna dela. ©714-282 2450
Ekspres popravila GOSPODINJSKIH STROJEV. ©431-650 3542
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikova ter pralnih plošč. ©061/ 813-642, 041/680-751 3635
Saniramo dimnike z nerjavečimi tuljavami. Dimniki so primerni za trdo gorivo, kurilno olje, plin. ©0609/643-925, GSM 041/643-925
3844
Tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov, šolanje in betoniranje škarpe. ©326-819 ALI 041/711-842 3890
Pokličite ©041/671-519, če želite sanirati vaš dimnik z nerjavečimi cevmi. 3912
INOX DIMNIKI - imate madeže, rosenje na fasadi ali v stanovanju? Opravljamo VRTANJE, INSTALACIJO DIMNIKOV, tudi novogradenj. Informacije in naročila: INOX O0609/645-581 4259
POLAGANJE VSEH VRST PARKETA z vašim in našim materialom. Kvaliteta in ugodne cene zaogtovljene! ©041/720-806 4262
MONTAŽA OSTREŠIJ TER OBDELAVA MANSARD, ZAŠČITNI PREMAZI ZA LES IN KOVINO TUDI NA VIŠINI. VIŠINSKA DELA, ©064/78-220 (744-220)_4369
ČISTILNI SERVIS METOD vam nudi spomladansko čiščenje tekstilnih, talnih oblog, čiščenje in premaz vseh vrst talnih površin, čiščenje stekla. ©326-969 446?
ŽIČNE MREŽE ZA OGRADITEV VRTOV IZDELUJEM IN MONTIRAM, frlic, 332-100 4702
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, OKNA, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - izdelujemo, montiramo, servisiramo, čistimo. ©211-418 ali 714-519 5089
ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ S.P. - izvajam, svetujem in vršim nadzor nad gradnjo elektroinstalacij. ©311 -
530 5095
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite 332-053 5099
ŽALUZIJE v različnih širinah lamel in izvedbah, ROLETE, plastične in aluminijaste - IZDELUJEMO in MONTIRAMO. ©061/651-247 5156
PfU NAS JB DENAFt VREDEN VBDNO vec
IZPOSOJA 80NV V10KO KAMERE
CANKARJEVA 5, KRANJ
TEL.:064/222-055
Oljne gorilce, avtomatiko tudi za sončne bojlerje - servisiramo, dobavimo z grancijo, umerimo. BETA-S.d.o.o., tel., fax 874-059, 041/704-
851 5159
MONTAŽA strešnih oken, oken, vrat, stropov iz gips plošč, spuščenih stropov, predelnih sten in izdelava mansard. Šuštar Roman, s.p., ©227-050, mob. 041/721-570 5232
24 UR DOBRE GLfiSBE!!!
ELEKTRONIK d.o.o.
4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUE J t teI./Iax:064/881'910, 881-484
UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA vVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM,
ZIDARSTVO in FASADERSTVO - s skupino vam hitro in kvalitetno (tudi z našim orodjem) opravimo VSA ZIDARSKA DELA! ©327-203 6JW
Popravila vseh vrst TV APARATOV -TV GORENJE TUDI NA DOMU. ©331-199, Sinko_ 5772
MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA. ©621-347 in 041/696-647 >>rn
VODOVODNE INSTALACIJE VSEH VRST: KOPALNICE V BLOKIH (možno z zidavo + pečar), HIŠE, MANJŠA POPRAVILA, VAM NAREDIMO STROKOVNJAKI PO UGODNIH CENAH. ©51-469 J-ff
OBNAVLJAM ELEKTRIČNE INŠTALACIJE na traktorjih in priklopnikih. ©241-602 eos3
Projekte ogrevanja in klimatizacije izdelam hitro in poceni. ©50-501
PIA
NEPREMIČNINE
Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274
VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, projektiranje (gradbeni, elektro in strojni projekti, statični
izračuni), gradnjo, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami; NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD; NATAŠA HLADNIK - OBLAK dipl. ing. arh. ARHITEKTA Studio, vodi projektiranje in svetovanje v zvezi z gradnjo in notranjo opremo.
PIA ŠKOFJA LOKA
3:623-117,622-318
1. Škofja Loka prodamo 4 ss mansardno, 90 m2, garaža + klet
2. Prodamo Železniki 1 ss, 9. nad., 60.000 DEM, 3 ss, 2. nad., 95.000 DEM
3. Prodamo Železniki starejšo stan. hišo 149 m2 bivalne površine, potrebna adaptacije
4. Prodamo Gor. vas, 1ss, 4. nad., 50.000 DEM
5. Prodamo Šk. Loka stan. hišo z manjšim gost. lokalom, 300 m2 stan. pov., hiša v celoti obnovljena
6. Prodamo Šk. Loka, Partizanska c, 3 ss, opremljeno, 75 m2
7. Prodamo Podiubnik 1 ss, 36 m2, 5. nadstropje in 1 ss, 37 m2, II. nad.
8. Prodamo Šk. Loka Podiubnik 2 ss + kabinet, cena ugodna
9. Prodamo Železniki - Davča nedograjen vikend, parcela 974 m2, cena 27.000 DEM
10. Prodamo Stari vrh nad Šk. Loko nov bivalni vikend z lepo parcelo
11. Prodamo Partizanska Šk. Loka 2 ss 55 m2, 8. nadstropje
12. Prodamo Šk. Loka - Novi svet, manjše 3 ss, 57 m2, II. nad., nizek blok
13. Prodamo Šk. Loka, Partizaska c. 1 ss, 32 m2, V. nadstropje
14. Prodam Podkianec med Žirmi in Rovtami stan. hišo v III. gr. fazi, cena 100.000 DEM
PIA KRANJ
S 312-622
PIA KRANJ obvešča
svoje stranke, da so se preselili iz
Stražišča pri Kranju v
center mesta
na Koroško c.
45, od 20. 3. 1998 dalje lahko
pokličete tel.: 212-719
PIA JESENICE
a 863-145 PIA KRANJSKA GORA S 881-326
1. Od Jesenic do Kranja kupimo več starejših stanovanjskih hiš
2. Na Bledu - center kupimo posl. -trgovski lokal, do 30 m2
3. Na Koroški Beli prodamo na lepi sončni legi 2 zazidljivi parceli (511 m2 in 872 m2) - cena 60 DEM/m2
4. Na Jesenicah prodamo stan. hišo na lepi lokaciji
5. Od Mojstrane do Žirovnice (BI. Dobrava - Javornik - Kor. Bela)
kupimo več manjših stanovanjskih hiš na parcelah do 700 m2
6. Na Dovjem prodamo večjo stanovanjsko hišo na pare. 1300 m2 -na lepi lokaciji, s pogledom na Alpe - cena 270.000 DEM
7. V Kranjski Gori ali Podkorenu kupimo 1 SS in 2 SS
8. V Planini pod Golico prodamo stanovanjsko hišo na mirni lepi lokaciji
9. Od Hrušice do Radovljice kupimo več zazidljivih parcel - cca 500 m2, lahko nadomestna gradnja
10. Na Jesenicah kupimo več 2 s in 3 sobnih stanovanj za znane kupce
11. Na Jesenicah najamemo več garsonjer, 1-sobnih in 2-sobnih stanovanj za znane najemnike
12. Na Jesenicah - center najamemo posl. prostor za živilsko ind.
13. V Mojstrani prodamo zidan vikend na parceli 350 m2
14. Na Jesenicah in okolici kupimo več garsonjer in 1 SS
PIA RADOVLJICA
11. V Begunjah, Zgoši, Gorjah kupimo 1 sobno stanovanje
12. Na Gorenjskem vzamemo v najem gost. lokal
13. V Radovljici najamemo več 1 in 2 sobnih stanovanj
S 714-363
1. V Lescah prodamo stan. hišo
2. V Radovljici ali okolici vzamemo v najem kmetijo za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa
3. Na Bledu kupimo gradbeno parcelo
4. Oddamo v najem 3 ss v Radovljici + garažni boks, 500 m2
5.1 ss v Lescah menjamo z doplačilom za 2 ss v Lj., bližina Kliničnega centra
6. Prodamo ali damo v najem kmetijo z obstoječo hišo, lopo, gosp. poslopjem, 5 ha zemlje in 4 ha travnika
7. V Radovljici ali okolici kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 DEM
8. V Radovljici ali okolici kupimo zaz.o parcelo za gradnjo stan. hiše
9. V Radovljici, Lescah ali okolici kupimo stanovanjsko hišo
10. V Radovljici oddamo nove prostore 63 m2
1. V Bistrici najamemo 1 sobno stanovanje, nujno!
2. V Slavoniji - Daruvar prodamo nizko pritlično hišo, lepo obnovljeno s 7000 m2 vrta, 60.000 DEM
& Na Dolenjskem v okolici Čateža prodam domačijo, vel. 6000 m2 * 6000 m2 gozda, 47.000 DEM, zidanico 6x5 m in vinogradom 2000 m2, cena 18.000 DEM
4. V okolici Tržiča prodamo na zelo lepi lokaciji izredno lepo visokopritlično HIŠO na parceli 650 m2 z 360 m2 bivalne površine ter z vso opremo, cena zelo ugodna 270.000 DEM
5. V okolici Tržiča prodamo starejšo hišo, 70.000 DEM
6. Kupimo kmetijo na sončni iegi v. okolici Tržiča ali Radovljice
7. V okolici Tržiča ali Kranja vzamemo v najem - odkupimo bife ali pizzerijo
8. Prodamo 2 ss v Tr/iču, 60 m2, CK, tel., 69.000 DEM
9. V okolici Tržiča prodamo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, primerna za obrt, 115.000 DEM
10. V Tržiču prodamo 2 ss, cena 40.000 dem ali zamenjamo za 3 ss z doplačilom.
11. V Podbrezjah prodamo hišo z gosp. posl., primemo za obrt. Hiša je obnovljena s CK, cena 160.000 DEM
12. V Bistrici kupimo na Kovorski 3 sobno stanovanje
13. V okolici Tržiča oddamo v najem posl. prostor, velikosti 45 m2, primeren za trgovino, pisarno ali obrt. Možen dostop z vozili.
http: www.media-art.si
Asfaltiranje dvorišč, cest, dcvcrnih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz. Prevzem Kompietnih zidanih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.o.o., Kamnik 061/817-285, 061/817-727, GSM 041/643-529
NOTRANJI STROJNI OMETI,
FASADE PRODAJA BETONA, KOMPRESOR.
BIHI, d.o.o. Zlato polje 2, Kranj
tel.: 211-534 GSM: 041/626-643
KOMBI PREVOZI
' prevozi tovora po Sloveniji m tujini • manjše selitve
AV70PRBV0ZNIK BOJAN JANKOVIČ, s.p. TBL: 0641223-420 MOBITEL: 0609^31-776
Izdelava in prodaja okroglih stolčkov 2_taburejev. ©54-338 6109
Vsa slikopleskarska dela, izdelava demit fasad, polaganje PVC podov. ©041/686-857 ene
STROKOVNO REZANJE kravjih P^k]Je\A Kogovšek, 061/824-156 6126
potrebujete prevoz tovora ali se selite? KOMBI PREVOZI po najnižjih ^ah. ST621-609, 041/718-895 6iso
Kompletna naša parketarska storitev do 30 m2 kotne letve + montaža brezplačna. ©872-517 6167
Izdelujem fasade in strojne omete. ©863-804, po 20. uri 6171
Prevzamem vsa zidarska dela z materialom ali brez. Delam hitro in Poceni. ©225-475, po 20. uri 6184
HITRO IN KVALITETNO vam montiramo ARMSTRONG in KNAUFF stropne obloge. Pokličite ©491-425, 224-373 _6187
Opravljam VSA SLIKOPLESKARSKA DELA, kvalitetno in po ugodni ceni. ©730-202_6212
ŠIVANJE PO NAROČILU in popra-Vjj*. ©326-839_6241
JV, VIDEO, STOLP, CD VIDEOKA-MERo in ostalo kvalitetno popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2, Wno Center). ©222-004_62si
PELECTRONIC REMCH.d.o.o. vam nudi saniranje in izsuševanje elek. ter strojne opreme po požaru in poplavi.
©224-014_6262
2 x tedensko grem pospravljat hišo aii stanovanje starejšim ljudem. g?22-288_6269
STANOVANJA
KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78m2, ISOO DEM/m2, KRANJ Planina I ^ss+2 k/V, 92 m2, 2 balkona, obnovljeno, 1600 DEM/m2, KRANJ Zlato polje, novo garsonjero, 33 m2/ JJ. 73000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo £ ss+27 m2 arija, 105.000 DEM, KRANJ Center meščansko 2 ss/lll, °9 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, KRANJ Center starejše meščansko, Cca 100 m2 in zidano garažo, Primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/ »I. 95000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas. ^ ss obnovljeno, 68,30 m2/lll, 1700 pEM/m2, na 3 obroke. DOM NEPRE-^JCNINE, 22-33-00, 0609/650-123
Oddam v najem 2 ss v Šk. Loki. ©632-118_6142
v Lescah prodam GARSONJERO 22 2* s CK, balkonom in kletjo. ©730-240 MM
KRANJ Vodovodni stolp 3 ss obnovljeno, CK, plin, 74 m2/lll, 130.000 DEM, LJUBLJANA Moste 1 ss/ll., 30 m2, balkon, tel., CK. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2304
KUPIMO: KRANJ, RADOVLJICA, BLED MANJŠA STANOVANJA. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2306
NAJAMEMO KRANJ 2 ss komfortno za poslovneža z družino, KRANJ okolica 1 s ali 2 ss za družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2307
STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Zlato polje novo garsonjero, 33 m2/ II, 400 DEM/mes., letno predplačilo, LJUBLJANA Moste 1 ss, 30 m2, CK, tel., balkon, 550 DEM/mes., polletno predplačilo, KRANJ Šorlijevo nas. 2ss, cca 54 m2, delno opremljeno, 550 DEM/mes, polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2308
STANOVANJA PRODAMO KRANJ, Planina III, 3 ss atrijsko, opremljeno, 108 m2 + 128 m2 atrija, 180.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2742
STANOVANJA ODDAMO KRANJ okolica oddamo dve stanovanji s klasičnim ogrevanjem, 450 DEM/ mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2743
Kranj - Šorlijevo naselje, prodamo komfortno GARSONJERO v 1. nadstr. MANDAT ©22-44-77 3832
NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, 22-33-00, 0609/650-123 4317
STANOVANJA PRODAMO Kranja Planina III, 1 ss, 44,5 m2/IV, zastekljen balkon, 80.000 DEM, KRANJ CENTER 1 ss, 48 m2/l., CK olje, tel., 1800 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123
4318
STANOVANJA ODDAMO Kranj Stra-žišče 2,5 ss v vrstni hiši s posebnim vhodom, CK, tel., balkon, 600 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 4319
KRANJ Planina I 29,6 m2+ 3m kleti, 63000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas.
I, 5 ss/i, 40,9 m2, 85000 DEM (opr.kuhinja), STANOVANJA PRODAMO Kranj Planina III, 1 ss, 43,5 m2/ V, zastekljen balkon, 86000 DEM, Kranj Planina II 1 ss, 42,5 m2/PR + atrij, cena po dogovoru, LESCE 1 ss/
II, 52,6 m2 + 8 m2, novejše opremljeno, 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 5076
TRŽIČ oddamo 1 ss delno opremljeno, 350 DEM/mes, 1/2 letno pre-d p I a č i I o , 34 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 . 5732
V Kranju najamem ogrevano sobo s kopalnico do 200 DEM mesečno. ©22-33-00,0609/650-123 5928
MLFAN
Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260
Samskemu moškemu oddam SOBO v Kranju. ©327-950 6056
Oddam SOBE na Bledu. ©78-693
6114
Kupim 1 s STANOVANJE v Kranju ali okolici, brez posrednika. ©041/622-
612 6138
Enosobno STANOVANJE Planina III 43,5 m2, staro 10 let, dvigalo, CK, KTV, odlično ohranjen, prodam. ©326-025 6160
Prodamo garsonjero 31 m2 II. nad., 65000 DEM ter 26 m2 I. nad. 52000 DEM, Šorlijevo naselje. PIANOVA 312-652_6192
Kupimo več eno in dvosobnih stanovanj za znane kupce v Kranju in okolici. PIANOVA 312-652 6193
Prodamo 3 ss 69 m2, Gosposvetska ul. pritličje, ugodno. PIANOVA 312-
652 6194
Prodamo več dvostanovanjskih hiš v okolici Kranja. PIANOVA, 312-652
6195
Prodamo 2 ss + 2 kabineta, 92 m2, dva balkona, sončno, V. nads. lepo, 135000 DEM. PIANOVA, 312-652
6196
Kupim dvosobno stanovanje za znanega kupca Drulovka, z gotovino, NUJNO. PIANOVA 312-652 6199
Najamem več garsonjer IN VEČJIH STANOVANJ v Kranju. PIANOVA 312-652 6200
radio triglav
4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4
telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz
Najamemo več stanovanj za že
znane najemnike na Jesenicah in
okolici. NOVAK NEON,Jesenice,
862-877 6209
V Kranju oddam samski osebi 1 sobno stanovanje. ©224-088 6211
Kranj - ugodno prodam 3 ss STANOVANJE, komfort, vseljivo v juniju. ©212-347 6214
Prodam 1 ss, 42,5 m2, komfortno. ©326-820 6227
KRANJ, RADOVLJICA najamemo garsonjere in enosobna stanovanja. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 6230
ODDAMO KRANJ okoica, 3 ss, vrt, garaža, CK, telefon, RADOVLJICA, 2 ss, opremljeno, vseljivo takoj, CK, balkon, ŠENČUR, 2 ss v hiši, opremljeno, CK, samostojen vhod. VVILFAN Nepremičnine 360-270 6231
KUPIMO KRANJ več 1 ss, 2 ss in 3 ss za znane interesente. VVILFAN Nepremičnine,3 60-270 6232
NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, kranj, 22-33-00, 0609/650-123 6234
V Železnikih oddam GARSONJERO. ©641-323, po 18. uri 6249
V Škofji Loki oddam hišo, dva stanovanja, možen poslovni prostor. ©620-942 6254
Nudim hrano in stanovanje ženski za pomoč v gospodinjstvu. ©323-962
6266
V Kranju prodamo več garsonjer različnih velikosti; 26 m2 v pritličju za 55.000 DEM, 29,60 m2 v 5. nad. za 67.000 DEM, 27,40 m2 v 6. nad. za 57.000 DEM, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Na Planini I prodamo enosobno stanovanje 42,50 m2, v 4. nad., brez balkona, z vsemi priključki, vseljivost po dogovoru, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Na Planini I prodamo preurejeno enosobno stanovanje 44,60 m2 v 1. nadstropju, z balkonom, telefon ostane, vsi ostali priključki, vseljivo po dogovoru, cena 77.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Na Planini II prodamo enosobno stanovanje 42,50 m2, v pritličju, z izhodom na atrij, vseljivo po dogovoru, cena 80.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
V Tžiču prodamo enosobno stanovanje 48 m2, v prvem nadstropju, brez CK, z balkonom, vseljivo takoj, cena 52.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Zoisova ul. prodamo dvosobno stanovanje 50,60 m2, v prvem nadstropju, z vsemi priključki, stanovanje ostane opremljeno, vseljivo po dogovoru, cena 95.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Planina II prodamo dvosobno stanovanje, v 68,40 m2 5. nadstropu za 115.000 DEM, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Planina 3, prodamo lepo, dvosobno stanovanje 62,80 m2, sončna lega, v 2. nadstropje, vseljivo po dogovoru, cena 110.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj Planina 2, prodamo dvosobno stanovanje 68,40 m2 , v 5. nad., z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 115.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Planina 3, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 81 m 2, v 1. nadstropju, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 130.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
URŠKA
Neprofitne predstavitve na strežniku
BI		—	
Tel.; 041/634089. 064/311055			
V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah
Vpisuje začetnike in dobre plesalce
^064/415-000
Škofja Loka - prodamo trisobno stanovanje 73,70 m 2 v 2. nadstropju, dva balkona, CK, telefon je po dogovoru, cena 130.000 DEM. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Na Drulovki kupimo večje trisobno ali dvosobno stanovanje z dvemi kabineti za znanega kupca. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 liBiAŽi
JESENICE manjše dvosobno stanovanje, 40 m2, prodamo zelo ugodno ! POSING 064 863 977
JESENICE novejše dvosbno stanovanje, 59 m2, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, ugodno prodamo. POSING 064 863 150
LESCE garsonjero, 20 m2, balkon, 1. nadstropje, vsi priključki, prodamo za 42.000 DEM. POSING 064 863 977
BLED prodamo novejše enosobno stanovanje, 31 m2, za 67.000 DEM in enosobno stanovanje na Jaršah, 35 m2, za 80.000 DEM. POSING 064 863 150
JESENICE prodamo dvosobno stanovanje na Plavžu, 54 m2, vsi priključki, za 60.000DEM. POSING 064 863 977
JESENICE prodamo novejše enosobno stanovanje, 43 m2, balkon, komfortno, za 50.000 DEM. POSING 064 863 977_
JESENICE - OKOLICA TAKOJ KUPIMO ENOSOBNO, KOMFORTNO STANOVANJE ZA GOTOVINO ! TEL. 064 86 31 50
KRANJ PLANINA I. prodamo enosobno stanovanje 29,5 m2, komfortno, takoj vseljivo, za 60.000 DEM. POSING 064 224 210
V Šorlijevi ulici v Kranju prodamo dvosobno stanovanje, 55 m2 za 93.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112
ŠKOFJA LOKA NOVI SVET prodamo kompletno obnovljeno dvosobno stanovanje, 40 m2, zelo ugodno, za 70.000 DEM in trosobno stanovanje, 56,4 m2, II. nadstropje, nizek blok, za 88.000 DEM. POSING 064 224 210
KRANJ PLANINA II. prodamo enosobno stanovanje z atrijem, 42 m2, komfortno, takoj vseljivo, za 78.000 DEM. POSING 064 222 076
KRANJ PLANINA prodamo novejše trosobno stanovanje, 75 m2, komfortno, urejeno in trosobno, 77m2, vsi priključki, nizek blok, vselitev takoj. UGODNO ! POSING 064 224 210
KRANJ PLANINA III. prodamo enosobno stanovanje, predelano v en-ainpolsobno, 42,6 m2, vsi priključki, balkon, za 84.000 DEM. POSING 064 222 076
KRANJ PLANINA I. prodamo enosobno stanovanje, predelano v en-ainpolsobno, 42,5 m2, vsi priključki, urejeno, za 73.000 DEM. POSING 064 224 210
KRANJ PLANINA I. prodamo dvosobno stanovanje, 64 m2, pritličje, komfortno, za 87.000 DEM. POSING 064 222 076
GOLNIK prodamo trosobno stanovanje v večstanovanjski hiši, 58 m2,1, nadstropje, možnost vrta, za 75.000 DEM. POSING 064 224 210
TRŽIČ prodamo enosobno stanovanje, pritličje, novejši blok, komfortno, za 48.000 DEM. POSING 064 222 076
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 54 m2, I. nadstropje, vsi priključki, za 93.000 DEM. POSING 064 224 210
V ŠKOFJI LOKI PRODAMO VEČ ENOSOBNIH STANOVANJ ! POSING 064 222 076
KRANJ OKOLICA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO ! TEL: 064 22 72 02
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobi-lov. ©064/692-194_5265
VOZILO KUPIM
Kupim CITROEN ZX 1,6 i, I. 92 - 93, od 1. lastnika. ©731-260 6144
Kupim ŠKODO FAVORIT I. 92 od prvega lastnika. ©622-629 6152
VOZILA
ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KRE-DITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300, MARK MOBIL.d.o.o. 232
Odkup, prodaja voztil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577
579
SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI
Panasonic
ISDN
TELEFONSKE CENTRALE IN REŠITVE ZA PODJETJA
OD IDEJE DO IZVEDBE http://www.telefon-trade si
KRANJ d.o.o.
"tjfitelefon trade
ZASTOPSTVO-TRGOVINA-SERVIS
ŽABISICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965
ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. ©064/241-168 2837
ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil, svetovanje pri prodaji, staro za novo. AVTO KADIVEC ©418-0013, 041/666-754 3115
MITSUBISHI COLT 1.3 GL, I. 90/8, prvi lastnik, 91000 km, bele barve, avtoradio, kljuka, redno servisiran, lepo ohranjen, prodam. ©061/715-
666 3840
ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA ter opravljamo PREPISE VOZIL. GA-VALA d.o.o. Primskovo ©0609/642-
672 4418
HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 94, prvi lastnik, 39000 km, servisna knjižica, servo volan, avtoradio, elek. stekla, garažiran, izzredno lepo ohranjen, ugodno prodam. ©061/
716-221 4536
EMfiNTfiR
I C| Biatov Praprotnik 10, NAKLO J Tel./fax:064/47 1-035
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER ^V®**
AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV¥MOHRO£F
HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI 16 V, I. 95, prvi lastni, 78000 km, servo volan, elek. stekla, elek.ogledala, klima, air bag, avtoradio, spojler... lepo ohranjen, ugodno prodam. ©061/715-666 4537
HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, prvi lastnik, reg. do 2/99,1. 94, 73000 km, servisna knjižica, elek. stekla, radio, spojler, euro kljuka, servo volan, centralno zaklepanje, lepo ohranjen, prodam. ©061/715-666 4538
PRODAMO ZELO DOBRO OHRANJENO KOMBINIRANO VOZILO S POTOVALNIMI SEDEŽI R TRAFFIC T 1200 D, I. 91, 59000 km, reg. 1.7.98, 44 W motor. BOSO-PET,d.o.o.,Xmica 63- zg. Gorje 4856
ODKUP, PRODAJA in PREPIS VOZIL, možno plačilo na kredit. AVTO PRIS d.o.o. © 312-255_4978
DIANO prodam, registrirano do februarja 1999, 1500 DEM. ©326-
857 5597
MITSUBISHI GALANT 1.8 GLSI, prvi lastnik, letnik 1994, nova oblika, 81.000 km, elek. stekla, ogledala, strešno okno, centralno zaklepanje, kljuka, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. ©041/644-991 5662
Prodam KOMBI IMV 8+1 podaljšan, letnik 1985, registriran, za 400.000 SIT. ©211-447 po 20. uri 5744
Prodam Z 101, letnik 1986, reg. do 6/
98. ©54-011 5824
FORD GRANADA, 2000 cm, 75 KW, dobro ohranjen, poceni prodam.
©51-469 5935
Prodam HYUNDAI PONY 1.3,1. 90, 3 vrata, reg. do 11/98, cena 5500 DEM. ©621-094 6097
Poceni prodam JUGO 45, I. 86 in MOTOR BT 50, I. 87. ©310-003 6099
AVTODOM oddajamo. Rezervacije na ©332-164 ali 041/690-410 6102
R 4, I.88, rdeče barve, lepo ohranjena, cena ugodna! ©715-096 eiis
Prodam R 4 GTL. ©245-095 6120
GOLF diesel 1.6 I. 90, prodam.
©731-201 6123
VISO SUPER E, prodam, reg. do 30.3.99, 1500 DEM. ©50-579 6125
Prodam Z 750, po ugodni ceni. ©326-018 6136
FORD SCORPIO 2.0 i GHIA, I. 95, BMW 318 i I. 92, prodamo. AVTO-GARANT 634-231_eiss
FIAT UNO 1.0 IES I. 93, FIAT TEMPRA 1.4 I. 92, lepo ohranjena, prodamo. AVTOGARANT 634-231
6154
HONDA CIVIC 1.4 ESI HB I. 93, klima, alarm, strešno okno el. paket, prodamo. AVTOGARANT 634-231
6155
GOLF JXD I. 89, NISSAN SUNY SLX 1.4 16 V prodamo. AVTOGARANT 634-231 6156
FIAT PUNTO 75 SX I. 95, GOLF 1.6 B I. 89, prodamo. AVTOGARANT 634-
231 6157
JUGO 45 I. 87, JUGO 45 I. 86, JUGO 55 I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 6158
R 5 TC I. 89, R 5 FIVE I. 94, R 4 GTL 1.90, R 4 GTL, I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231 6159
Prodam FIAT 126 prodam. 669
r721-
6169
Prodam R 4 GTL, I. 90, rdeče barve, cena po dogovoru. ©311-039 6176
Prodam R CLIO 1.2 RT, letnik 1995, prevoženo 36.000 km. Urša, 730-075
6182
Prodam JUGO KORAL 55 I. 90, 65000 km, zelo dobro ohranjen. ©332-798 61&1
SUZUKI SVVIFT 1.0 GL I. 94, rdeče barve, regis. celo leto izredno ohranjen, prvi lastnik. ©325-077 6205
Ugodno prodamo CLIO 1.2 RN 3 v, . 94, R 19 1.4 RT I. 95, GOLF 1.3 CLB I. 92, GOLF 1.3 CLB I. 90. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. ©328-0011 ali 428-0012 RENAULT Preša, Cerklje 6210
Prodam CITROEN AX 1,1 FIRST, I.93, cena po dogovoru. ©0609/650-405 po 16. uri 6219
Prodam FIAT TIPO 1.6 SX I. 93.
©740-194 6224
Prodam Z 101, letnik 1987, cena po dogovoru, lepo ohranjen. Valjavec, Leše 31, ©51-047 6226
Prodam SUZUKI MARUTI letnik 1995. ©441-068 6235
GOLF JXB 1.3 I. 87/10, lepo ohranjen prodam. ©245-478 6236
KADETT 1.3 S, letnik 1987, reg. do julija, prodam. ©0609/331-380 624C
HTNES8 CENTER
NA BRDU PRI KRANJU
FITNESS
►FITKID'S (otroško aerobika)
►telovadba za nosečnice Nasaža
>SAVNA
HOLARIJ ERGOUNE
ORGANIZIRANA VADBA
PRVIČ NA GORENJSKEM
NOVO
MALI OGLASI
POMLADNI VETER
090 43 01
roOOVORJ-STIKI-rOKLIČI KAJ
JUGO 45, 87, lepo ohranjen, neregistriran ter moped APN 6 90, ugodno. Toni, 891-232 6260
Ugodno naprodaj AUDI 50 LS 80, oranžen, registriran do oktobra, JUGO 55 87, moder do septembra ter APN 6, 96, 500 DEM, rdeče barve. Toni, 891-232 6261
ŠKODO FAVORIT GLX, I. 93, 46000 km, prvi lastnik, prodam. ©326-869
6267
Prodam 126 P, letnik 1989, registriran do novembra. Križe, Snakovška
54 6272
OBVESTILA
Obveščamo cenjene stranke poslovalnice PIA, Tomšičeva 2, v Stražišču, da smo spremenili naziv podjetja ter s tem tudi
telefonsko številko. PIANOVA, Škofic Špela, s.p., tel.: 312-652
ZAPOSLITVE
Iščemo sposobne in komunikativne AKVIZITERJE za prodajo medicinskih pripomočkov. ©55-446, 041/651-737 in 041/721-657 4037
C A D-CAM programerja - operaterja in CNC REZKALCA zaposlimo redno ali honorarno ©041/668-915 4337
Zaposlimo pridno in vestno DELAVKO - KROJIUO TKANINE. Zahtevamo izobrazno tekstilne stroke, zaželene delovne Izkušnje krojenja. Izključno pisne ponudbe. PS PRODUCTION, Pot na Lisice 17, 4260 Bled.
BIO KOVA
d.o.o.
PRILOŽNOST! Nemški proizvajalec SKK vrhunskih proizvodov za gospodinjstva in profesionalno rabo postavlja novo prodajno mrežo. Velika možnost zaslužka za vse nove sodelavke in sodelavce. Razgovori za območje GORENJSKE so v dvorani Pivnice KAZINA na JESENICAH, dne 28. 3. 1998 ob 9. in 10. uri.
TEL-E—TV
Kranj
GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA
ODLOČITEV
GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p. 181
4001 KRANJ E-mail: tele-tv-kr@ siol.net Internet: http://www.tele-tv.si TELEFON: 064/33-11-55 TELEFAX: 064/32-73-13 Kontaktni tel. - TV STUDIO: 064/33-11-56 UREDNIŠTVO: 064/33-11-59 FAX-POROČILA DESK 064/33-12-31
POSTANITE TRGOVEC DOBRO STOJEČEGA PODJETJA. MOŽNA HONORARNA ALI REDNA ZAPOSLITEV. ©634-064, 041/637-4924349
Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Informacije v sredo na © 57-995 4733
AMBICIOZNA DEKLETA in FANTE iščemo za novi način prodaje z atraktivnimi artikli, zaželjen lasten prevoz in srednješolska izobrazba, možnost napredovanja in visok zaslužek, vikendi so prosti. © 061/ 1400-524 4965
VENERA SHOP redno zaposli PRODAJALCA z ustrezno izobrazbo. Delovno mesto je v Ljubljani. OD stimulativen. Ostalo po dogovoru. ©041/621-430 in 064/323-306 suo
NATAKRJA ali NATAKARICO zaposlimo. ©061/627-113 od 12-17. ure
5503
Redno zaposlimo KV ali PU zidarje ter KV TESARJE. Pisne prijave na naslov: STRATOS.d.o.o., 4246 Kamna gorica 59/B ali po telefonu 736-
435 5575
NATAKARICO zaposlim honorarno samo popoldan Vaški hram Voglje. ©491-050 po 16. uri 5922
Zaposlimo več deklet za delo v pizzeriji. Pizzerija Košuta, Križe, ©58-758, GSM 041/68-22-19 6071
Pogodbeno zaposlimo delavko za pomoč v kuhinji. Hotel Creina Kranj
IŠČEMO MLAJŠO OSEBO ZA DELO V SKLADIŠČU IN NA TERENU. POGOJ srednja šola in vozniški izpit C kategorije. Samo pismene prijave sprejemamo na naslov: Tren-ča.d.o.o., Savska c. 34, 4000 Kranj
6130
Zaposlim ZASTOPNIKA za prodajo proizvodnega artikla, z izpitom B kateg. in 5. stopnjo izobrazbe. ©041/686-892 6137
2000 DEM redno ali honorarno z DZS. ©53-410, 0609/634-584 6146
Iščem delo - čiščenje, likanje, pospravljanje. ©863-234 6147
Iščemo dekle, lahko študentko za delo v lokalu, v Kranju. Informacije dobite na ©061/842-104 6168
Iščem ZIDARJA za strojne omete iz okolice Jesenic. ©863-804 6170
Hočete dodaten zaslužek? Pokličite nas po 20. uri na ©226-394 6217
Simpatično dekle honorarno ai redno zaposlimo v prijetnem gostinskem lokalu v Radovljici. ©715-690 6220
ŽIVALI
Breje KOZE prodam. ©720-1686095
Prodam TELIČKO in BIKCA simen-talca, težka 120 kg. ©423-008 6098
Prodam TELIČKO simentalko staro 6 tednov. Smokuč 5, Žirovnica 6103
Prodam visokobrejo TELICO simentalko. Ostalo po dogovoru. ©871-
204 6121
Prodam PRAŠIČE težke od 100-120 kg, domača krma. ©633-885 6122
Prodam črnobele BIKCE, stare do 20 dni. Nova vas 3, Preddvor 6134
RODE
STROJNI ESTRIHI
Tel.: 064/411-605 0609/653-780
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. ©723-526 6139
TELIČKO simentalko cca 140 kg, prodam. ©401-532 6140
SAMOJED bel polarni PES - mladiči naprodaj, rodovnik, cepljeni. ©064/ 59-209 6162
Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni. ©731-664 6175
Ugodno prodam DELAVNO KOBILO vajeno vseh del. ©730-073 6207
Dobrim ljudem oddamo lepo PSIČKO mešančko med huskijem in nemškim ovčarjem, stara 1 leto. ©330-152 6213
TELICO KRAVO, brejo in BIKA do 450 kg kupim. ©422-673 6215
Zamenjam BIKCA šarolejca težkega okoli 80 kg za teličko simentalko od dobre mlekarce. ©736-619 6250
Prodam ZAJCE za nadaljno rejo. ©421-394
6257
Prodam 20 dni starega BIKCA črnobel. ©422-112
6259
Dve KOBILI, ena breja in 20 mesecev starega žrebca prodam ali menjam za goved. Kapus, Zagoriška 16, Bled 6271
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni.Q326-363 6173
Kupim BIKCA simentalca, težke cca 100 kg. ©633-401 6189
Kupim bikca simentalca težkega dco 100 kg. ©692-178 6270
n/i <qtT r^r/i t r»r r£rr</i\
Bučmanovi tretjič
Striparji imajo radi sneg, ker porabijo malo tuša
Pred nedavnim je izšla nova, tretja po vrsti, knjiga stripov avtorja Iztoka Sitarja, seveda na temo Bučmanovih. Strip v tako imenovanih "pasicah" že šesto leto izhaja v časniku Dnevnik, v knjigi pa kot vsako leto izide izbor najboljših. Teme so vsakdanje: Mit o večni ljubezni, Samotni ot(r)ok, Medvedja usluga, Kamen modrosti..., pa tudi Čar Fieške obale, kot je tudi sicer naslov knjigi stripov. Iztok Sitar iz Poljan riše tudi Jako Pokoro v Gorenjskem glasu, objavlja pa tudi strip Matilda v prenovljeni reviji Antena. Trenutno ga zaposluje knjiga stripov, ki bo izšla konec maja, za jesen pa skupaj s še nekaterimi striparji pripravlja knjigo politično angažiranih stripov. Knjigo stripov "Čar Fieške obale" je mogoče kupiti v Knjigarni Kazina v Ljubljani in seveda po pošti. • I.K.
Iz središča Slovenije v Vaše srce
89,T^Radio GEOSS**^
Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146
PREJELI SMO
Ogrevanje, ki te
resnično "pogreje
Pred več kot dvajsetimi leti, ko je jeseniška železarna še obratovala, so bile nekatere stavbe v neposredni bližini ogrevane s takratne parne centrale. Cena je bila dokaj ugodna predvsem zato, ker so v teh stanovanjih še prebivali nekateri vodilni delavci železarne in pomembni občinski možje! Z leti pa so si ti ljudje zgradili lastne hiše in se odselili. Kmalu potem je začela cena za ogrevanje naraščati. Napisal sem članek in v njem navedel tudi nekaj podatkov, s katerimi sem utemeljeval previsoko ceno ogrevanja. Na moj prispevek mi je odgovorila takratna direktorica, zdaj že bivšega podjetja BUS P. V odgovoru mi je napisala, da je trenutno na vročevod priključenih le majhno število porabnikov, zato je tudi cena temu primerna. Ko pa bo število porabnikov naraslo, tako je zapisala, bo tudi cena dosti bolj ugodna.
V tem času smo še veliko gradili, na področju mesta, imenovanega "Plavž", in nastalo je mogočno naselje. Potrebovali so celo svojo šolo. Vse to so priključili na omenjeni vročevod. Ker pa je trasa potekala prav skozi mesto, saj druge možnosti ni, so nanj priključili še številne trgovske in poslovne lokale. Istočasno so napeljali vročevod še ob ljubljanski že-
ti
lezniški progi za naselje na Tomšičevi cesti. Tudi obe šoli, ki sta imeli lastna kurišča, so priključili nanj. Ob gradnji karavanškega predora pa so napeljavo potegnili še do naselja Hruška pri Jesenicah. Torej se je število porabnikov povečalo vsaj za desetkrat! Cene so bile, kljub večji porabi goriva, nekaj časa kar ugodne. Toda, dobili smo novo državo, železarna je propadla in, danes niti ne vem, kdo je pravzaprav lastnik tako imenovane parne centrale? V tem času je bilo ustanovljeno podjetje "KRES", ki ima v upravljanju celotno ogrevalno mrežo. Uredili so si pisarne in zaposlili določeno število delavcev. Temu primerno je seveda naraščala tudi cena za ogrevanje. Nekateri stanovalci, ki so s propadom železarne obubožali, enostavno niso bili več sposobni plačevati položnic za ogrevanje (pa tudi drugih ne!). Stanovalci nekaterih objektov na Cesti maršala Tita so šli celo v sodni spor z omenjenim podjetjem, ki pa vse do danes še ni rešen! Vse to je v končni fazi imelo zaposledico, da je v blagajno podjetja "KRES", prihajalo vse manj denarja. Pravno lahko vse te neplačnike seveda predajo na sodišče in od njih izterjajo denar z zamudnimi obrestmi vred. Toda, ker sodni mlini meljejo prepočasi, bi to lahko trajalo nekaj let! Zato so se na omenjenem podjetju odločili za drugo varianto. "Izumili" so
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica
tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 0609/631-107
POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ
vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 53-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798
KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve
tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940
tel.
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064
POGREBNIK Dvorje
tel.: 421-424, 0609/614-528
VESELO V POMLAD
v soboto, 28. marca, ob 20, uri v kulturnem domu v Šmartnem
Nastopili bodo:
- ansambli Blegoš, Obzorje, Ben H ur
- harmonikarji
- pevec Alberto F. Qregorič
- učenci OŠ Šmartno
- in drugi
vabita
Krajevna skupnost in Qorenjski glas
prispevek na moč (ki ga doslej nismo poznali). Ta pa znaša mesečno od tri od štiri tisočake. Tega so prišteli k ceni za porabljeno toplotno energijo in zadeva je bila rešena. Spet je začel pritekati denar za dokaj dobre plače zaposlenih (morda celo za trinajsto?) in vse je v redu. Toda, poglejmo še drugo plat.
V zadnjih desetih letih smo imeli kar štiri "zelene" zime! V letošnji je bilo snega le za vzorec, zimske temperature so bile prav pomladanske. Že v januarju je cvetel teloh in mačke, prebudili so se celo metulji! Ob vsem tem je jasno, da je bilo temu primerno tudi ogrevanje. Toda cena je kljub temu ostala visoka. Danes je treba samo za ogrevanje odšteti od trinajst do petnajst tisočakov, kar je četrtina delavske plače ali delavske pokojnine! Če k temu prištejemo še vse ostale položnice, ostane takemu občanu le še za mleko in kruh! Seveda pa je to tistim, ki prejemajo na mesec po nekaj stotisočakov plače, težko dopovedati. Ker pa gre kurilna sezona h koncu, lahko pričakujemo, da nas bodo s podjetja "KRES" po vzoru elektro gospodarstva "razveselili" še s kakšno položnico za doplačilo ogrevanja, saj je to, kar plačujemo sedaj le akontacija! No, kakorkoli že, jasno mi je, da tako v nedogled ne bo šlo več dolgo.
Vojna v Bosni je končana, trenutno "vre" na Kosovu in, prepričan sem, da bo še pred letom dvatisoč "počilo" tudi v Sloveniji. Ko bo slovenski obu-
božani in brezpravni narod spoznal, kako so ga "nategnili", bo pravico vzel v svoje roke, pa čeprav s silo in z orožjem! 0 tem niti malo ne dvomim-Takrat bo mariskomu tudi brez ogrevanja hudičevo vroče!
Janko Fon, Cesta maršala Tita 2, Jesenice
Zemlja domača ni prazna beseda
Dandanes zemlja ljudem ne pomeni več toliko kakor včasih-
Kar poglejte, kako danes kmetje prodajajo svojo zemljo, ki je šla skozi več rodov. Pred petdesetimi leti se to ne b1 moglo zgoditi. Kmet bi raje umrl, kot prodal svojo zemljo-Zelo pogosti so bili spori med sosednjimi lastniki zemljišč. Ko bi v tistih časih stopil vaš konj na sosedov travnik ali njivo, bi bil takoj ogenj v strehi. Obfl moja ata nista bila v preveč dobrih odnosih s sosedom pr& zaradi meja. Toda skrb Za zemljo se ni kazala samo J1 prepirih s sosedi. Bog ne dah da bi na travniku ostala le eno bilka trave, ali na njivi le krompir.
Zemlja je prehajala iz rodu ¥ rod. Upajmo, da se je bo nekaj le ohranilo in je kmetje ne bodo prodali.
Ta spis vam pošilja Igor /f» in upam, da ga boste objavil tako se bo mogoče vsaj kaksW kmet, ali lastnik zemljišča pt'e' mislil glede prodaje.
Igor Ja* Sp. Gorje 20} 4247 Zg. Gorje
KABELSKA TV
KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik OAtTi/      telefon: 061/817-313
OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZAP0V0UNI POSTE!
ip
Ce nimate priloge LETOPIS GORENJSKA 97/98, bo šlo težko
Eno vprašanje in deset nagrad
Sredi lanskega decembra je izšla priloga LETOPIS GORENJSKA 97/98. Ker je obsežna priloga zasnovana in izdelana kot družinski gospodinjski priročnik za celo leto, smo prepričani, da imate letopis doma "pri roki" in z njegovo pomočjo boste zlahka izbrskali odgovor na nagradno vprašanje.
O gorenjskem podjetju, ki je lani obeležilo 45 uspešnih let, je v letopisu med drugim zapisano: "Sicer pa je v .... vključenih dvanajst živilskih marketov, tri klasične prodajalne, sedem specializiranih neživilskih trgovin, blagovnica ... s 25 oddelki in osemtisoč kvadratnimi metri površine, diskont...., pekarna, slaščičarna....". KATERO PODJETJE JE TO?
Odgovore izključno na dopisnicah pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj, do prihodnjega ponedeljka, 30. marca 1998.
Nagrade: lx Glasov poljubno izbran izlet za eno osebo; 2x Glasov izlet za eno osebo po naši izbiri; 3x vrednostni bon za tisoč tolarjev; 4x Glasova reklamna poletna majica.
OSMRTNICA
Umrla je moja draga teta
MARIJA BETON
po domače Pigrajčeva
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 25. marca 1998, ob 15.30 uri na pokopališču na Kokrici.
Žalujoči: Darinka z družino in ostali sorodniki
OSMRTNICA
V upanju in močni volji je pod težo krute bolezni umrl naš dragi mož in oče
BOŽO ROŽIČ
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 25. marca, ob 16. uri na pokopališču v Kovorju. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici v Tržiču.
Žalujoči: žena Marinka, hčerka Darja, sinova Primož in Peter Kovor, 23. marca 1998
ZAHVALA
Ob smrti naše sestre, matere, tete, babice in svakinje
ANICE DEMŠAR
roj. Šegula
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju storili dobro, jo obiskovali, ji pomagali in jo pospremili na njeni poslednji poti.
VSI NJENI Škofja Loka, Železniki, Kranj, Ljubljana
V SPOMIN
Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ne mine ura, dan ne noč, povsod v mislih si navzoča.
Danes, 24. marca, mineva žalostno leto, odkar smo se seznanili s kruto resnico, da nas je za vedno zapustila draga žena, mami, hčerka, sestra, teta
ROZALIJA KRAVANJA
Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prižigate sveče ali prinašate cvetje in se je spominjate. NIKOLI TE NE BOMO POZABILI!
Žalujoči: mož Franci, hčerke Veronika, Natalija, Tončka, mama ter brat in sestra z družinama
V SPOMLN
26. marca mineva 5 let, odkar je prenehalo biti srce naše drage žene, sestre in tete
LJUDMILE HORVAT
roj. Treven
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in v srcu ohranjate lep spomin nanjo.
VSI NJENI Kranj, Laniše, 24. marca 1998
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta in starega ata
BORISA KACINA
iz Šenčurja
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče in spremljanje na njegovi zadnji poti. Hvala osebju bolnišnice na Jesenicah, g. župniku Isteniču za pogrebni obred in pevcem.
Žalujoči sin Samo
ZAHVALA
ob prerani izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, svaka, brata in strica
JOŽA KOSTANJEVCA
Izgube dragega človeka se ne da nadomestiti, a ste nam jo sorodniki, znanci, prijatelji, sosedje in sodelavci VVZ Kranj, Športplana, Mediuma, Alpetoura, RK Sava Kranj in Nancy line v teh težkih dneh omilili z raznovrstno pomočjo in sočutjem, darovanim cvetjem, svečami, izrečenimi ali pisnimi sožalji in spremstvom na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, posebej še Avguštinovim, Iztoku in Mileni, dr. Udirju in sestri Lojzki, osebju bolnišnice Golnik, pevcem in gospodu župniku, pa tudi prijateljem, ki ste ga v času bolezni obiskovali.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Stražišče, 20. marca 1998
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da smo v 65. letu starosti izgubili našega skrbnega in dragega
MARIJANA TABARJA
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ter za mnoga izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna hvala prijatelju za poslovilni govor. Hvala pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino ter sosedom za darovani denar Onkološkemu inštitutu. Še enkrat hvala vsem in ohranite ga v lepem spominu.
VSI NJEGOVI Sp. Besnica, 20. marca 1998
OD TORKA DO RETKA
ZADNJE NOVICE
bo
dežurni novinar
Uroš Špehar
telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699
pokličite, sporočite, predlagajte... bomo pisali
"Parni valjarji" v Kranju
Kranj, 20. marca - Kranj je minuli petek doživel še eno pravo koncertno poslastico -gostovanje legendarne skupine "Parni valjak". Športna dvorana na Planini resda ni bila zasedena do zadnjega kotička, kljub temu pa je številna množica Gorenjcev Akiju in ostalim fantom znova dokazala, da so hvaležna in prava publika. Nizu novejših skladb so v drugi polovici koncerta sledile nepogrešljie večne klasike, ki jih je občinstvo pelo vsaj tako glasno kot Aki. Skratka - glasbeno doživetje 1A. • foto Gorazd Kavčič
G.G.
"Cesarice" boljše prekuhane
Sadjarji iz Pesnice oziroma podjetje Štajerprodukt je za prireditev v Planici brezplačno namenilo kar 15 ton jabolk z zaščitenim imenom "cesarica", s čimer naj bi navijače v Planici prepričali, naj namesto po alkoholu segajo po jabolkih. Kot je bilo opaziti, pa so dobronamerno potezo Štajercev upoštevali predvsem otroci, mnogi obiskovalci Planice pa so vseeno prisegali, da so "cesarice" precej boljše dobro prekuhane.
KERAMIKE
K K AN J-ZLATO POUK 3k
INT.**S#
Smučišče na Zelenici in hotel na Ljubelju ne samevata
Domačini ostali zvesti, vračajo se tudi tujci
Obiskovalcev bi imeli še več, če jih ne bi z nepremišljenimi izjavami odvračali posamezni tržiški politiki, ugotavljajo upravljalo smučišča in hotela.
Ljubelj, 23. marca - Kljub pomanjkanju snega na plazu pod Begunjščico žičniške naprave na smučišču Zelenica obratujejo, pridobili pa so tudi novo dovoljenje za drugo sedežnico. Hotel na Ljubelju sicer ni polno zaseden, a vanj se poleg Slovencev spet radi vračajo zlasti Hrvatje. Več prehodnih obiskovalcev si obetajo po skorajšnjem odprtju kegljišča v kleti hotela.
Odkar so novi upravljalci smučišča Zelenica 8. februarja letos pognali žičniške naprave, so bratovale ves čas. Ustavili so jih le en dan ob vzdrževalnih delih. Imeli so precej popravil, saj so zamenjali gume na kolesih za sedeže in obračalnem kolesu sedežnice, obrnili napenjalno vrv za sedežnico, popravili več sider, izmerili zdrs prižem na sedežih in redno prestavljali sedežnice ter sidra na žičniških napravah. Glede na potrebe je na smučišču delalo do 15 ljudi, od katerih ima vsak opravljen vsaj izpit za strežnika. Pred začetkom obratovanja so uredili vso dokumentacijo, ker pa je 22. februarja poteklo dovoljenje za drugo sedežnico, so po strokovnem ogledu naprav pridobili novo dovoljenje. Za varnost na smučišču skrbijo tržiški gorski reševalci, ki doslej niso imeli veliko dela. Zgodile so se le tri nesreče s poškodbami, dve pri smučanju jn ena ob spuščanju na gumijastem obroču.
Zaenkrat so razmere za smuko še ugodne na Zelenici, kjer je med 70 do 80 centimetrov snega, delujeta pa vlečnici Plana in Ciciban. Progo Triangel so zaprli pred dvema tednoma. Smučanje po plazu
GBD
Gamtfstka borzno posredniška druifra d.d.
ŽELITE KUPITI AU PRODATI DELNICE?
NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH?
31 RADI OPLEMENITILI
VAŠE PRIHRANKE? ^---
Obiščete nas iaJiko vsak delovnik od 7. do 19. ure. ~-----»
NAREDITE KORAK -Z NAMI- -
kot^k it&pt&i
Koroška 33, Kranj tel.: 064/380 100, fac 064/380 10 12
S»tO ua1 U P<A-
i*n 3mka te, fluoHoL. »ji r, a»eo* PivM *n spit
je bilo možno zaradi pomanjkanja snega le nekaj dni. Vseeno so ob lepih dneh ob koncu tedna našteli med 300 in 400 smučarjev. Prejšnji torek je blagajnik in strežnik Jože Volkar naštel okrog 60 obiskovalcev. Kot ugotavljajo
v vodstvu upravljalca smučišča, so Tržičani in drugi domačini ostali zvesti Zelenici. Žal so jim največ škode povzročili z nepremišljenimi izjavami posamezni člani tržiškega občinskega sveta, ki so vplivali na pozno odločitev za ponovni
zagon smučišča in slabši obisk smučarjev od drugod.
Tudi hotel na Ljubelju, ki ga je najela družba Majčev dve* je od 8. februarja stalno odprt' Do konca prejšnjega meseca je bilo v njem 30 domačih & 12 tujih gostov. Razen neka] gostov iz Domžal so marca sprejeli šolarje iz Križev, prejšnji teden pa so gostili 45 udeležencev šole v naravi iz Dobove. Sedaj je med obiskovalci največ smučarjev. PriŠ" so tudi Italijani in Hrvatje; od slednjih pričakujejo večjo skupino ponovno aprila. V bodoče nameravajo privabiti predvsem ljubitelje planinaf-jenja, udeležence raznih seminarjev, sindikalne skupine in organizatorje srečanj za oblet' nice. V dodatno ponudbo so že vključili obisk savne v bližnjem zasebnem gostišču, sami pa nameravajo činipreJ obnoviti in odpreti kegljišče v hotelu. Kot je povedala vodja enote na Ljubelju Renata Bukovnik, je bil prihod v dokaj zanemarjen hotel klavrn, s prizadevanjem sedmih delavcev pa so odpravili začetne težave in vsakdanje okvare. Tako je 90 postelj v 36 sobah stalno pripravljeni! za goste. Dosedanji obiskovalci so pohvalili počutje v hotelu. Da bi bila stavba že od daleč bolj vidna, razmišljaj0, tudi o možnosti osvetlitve. S. Saje
Občina Kamnik praznuje
Kamnik, 24. marca - Ta
teden se v občini Kamnik začenjajo prireditve ob občinskem prazniku. Drevi (danes) ob 19. uri bodo v galeriji MaleŠa odprli prodajno razstavo del slovenskih likovnikov. Jutri (sreda) ob 20. uri pa bo v Matični knjižnici predstavitev zbornika žrtev druge svetovne vojne, v Četrtek ob 1.9. uri pa bodo v razstavišču Veronika odprli razstavo Črni mlinarji. To je razstava o izdelovanju smodnika v Kamniku in Trofaiachu.
Osrednje prireditve ob prazniku v spomin na obletnico rojstva generala, pesnika, rodoljuba Rudolfa Maistra pa bodo v petek. Ob 18. uri bo slovesnost pri spome-
niku Rudolfu Maistru, ob 19. uri pa bo osrednja prireditev s slavnostno sejo m podelitvijo priznanj v srednješolskem centru Rudolfa Maistra. Praznovanje pa se bo potem nadaljevalo z glasbenimi skupinami na Glavnem trgu v Kamniku.
Praznična bo tudi sobota. Ob 10. uri bo promenadni koncert Mestne godbe Kamnik, ob 11. uri pa bo na Glavnem trgu likovno-plesna delavnica za otroke. Popoldne od lo-ure naprej bo na glavnem trgu veselo s skupino Kontrabant, zvečer pa bo v športni dvorani zabavna prireditev z ansamblom Bratov Poljanšck in Mestno godbo. V ponedeljek, 30. marca, pa bodo sklenili prireditve ob prazniku v Matični knjižnici8 predstavitvijo Kamniškega zbornika. • A. Z»
© Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije
Danes, v torek in jutri, v sredo bo delno jasno, v gorskem svetu občasno zmerno oblačno. Sorazmerno hladno bo, pihal bo severni veter. V četrtek bo sprva precej jasno, čez dan se bo zmerno pooblačilo. Nekoliko se bo ogrelo._
DAN
VREME
min
/T
max
TOREK
-4/4
SREDA
■6/5
ČETRTEK
2/7
=»ADiO
»Aru
913 Ffl
STEREO
RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN
STBRI0