List 31. Tečaj XLVI1 t X I ne i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr za leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 0 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 31. julija 1889 % l Obseg: Vipavci poprimite se zelenjadarstva i Razne reči. niška zbornica Naši dop Novičar Zemljepisni in narodopisni obrazi. Trgovinska in obrt Gospodarske stvari. po novem načinu > in letos sta ga prodajala (vsaj V Vipavi po novem n Vipavci poprimite se zelenjadarstva! jako fin Po okusu, jako ieP Kavčič tako) že po goldinarji kilo. t Vipavi po novem načinu pridelovani špargelj je (Dalje.) Špargelj , kar pa je poglavito, je to, da je jako zgodenj. Ko na Koroškem, Češkem itd. na špargelj še skoraj niti ne mislijo, imajo ga že v Vipavi. Za špargelj Vipavci lahko na leto potegnili tisoče Šparglja pridelujejo po dosti krajih ogromno veliko, goldinarjev, ako bi ga začeli na veliko pridelovati. kar cele njive ga imajo in povsod delajo z njim prav Kar že vzorne lege za pridelovanje zgodnjega dobro kupčijo. Tako najbolj slovi francoski špargelj iz šparglja bi bile posebno: Podbreg pri Št. Vidu, Gradišče, Argentila, katerega presnega, posebno pa tudi ukuhanega Budanje, s kratka podgorske jako prisojne lege. Vipavci po vsej Evropi razpošiljajo. V Avstriji sluje kaj močno ne premišljujte se torej več dolgo, pa lotite se pride špargelj iz Eibenšica na Če škem. Eibenšicu so se lovanja šparglja na veliko. Boljši, inteligentni posestniki 9 združili kmetovalci v veliko, špargelj pridelujoče društvo, p0 Vas naj se vzgledujejo drugi, saj bodete imeli pač ki dela prav dubro kupčijo. korist ou tega. Njiva, katero Vam s poljedelskimi pri Dosti prav finega šparglja pridelujejo na Koroškem delki po 50 gld. na leto daje, dajala Vam bode ob ena- okoli s v. Vida. prav velifco tudi na Goriškem okoli Go- kih stroških po 100 ali pa še po več goldinarjev, ako nce, žal! da je zaradi slabega načina pridelovanja jo izpremenite v špargljišče. goriški špargelj kaj slab in zaradi tega tudi slabo Kdor se hoče plačan. No, pa vendar se gotovo Goričanom pridelovanje poučiti, kako se po novem francoskem načinu špargelj prideluje, kupi naj v tiskarni Viktorja šparglja še vedno dobro izplačuje, ker sicer bi ga gotove Dolenca v rstu v Koledar za prestopno leto 1884. in opustili. Ako bi Goričani svoj špargelj prav pridelovati kažipot po Trstu". V tej knjigi je pridelovanje šparglja umeli, stržili zanj ob veli ko maniših stroških za na- po najboljšem načinu natanko popisano ter s podobami pravo špargljevih leh ali špargljišč, kakor pravijo, gotovo pojasnjeno. Knjižica staue 50 kr. lcer bode gospod tri do štirikrat več nego sedaj. Da je to gola, z izkušnje Kavčič v Št. Vidu gotovo toliko prijazen, da bode vsa povzeta istioa, ne pa le dozdeva, dokazuje pač to le. kemu, kdor se za stvar zanima, rad svoje špargljišče a nekdanji deželni vinarski, sadjarski in poljedelski pokazal ter pojasnil osnovo in obdelovanje. šoli na Slapu pri Vipavi napravili so leta 1874. in 1875. precej veliko špargljišče, to pa ne po zastarelem goriškem načinu, ampak po veliko cenejšem francoskem. Ko je . Zgodnji grah. Zgodnji grah je kaj čislana zelenjava, in vsled tega špargljev jo tudi močno zahtevajo ter dobro plačujejo. Na j i ,ri • v brOriS začelo špargljišče dobro roditi, prodajali so kilo po 80 kr., goriškega pa je bilo v istem času, koli&or kem, posebno v Brdih, pridelujejo ga že več let na de- se cr a je hotelo, po 30, da še celo le po 25 kr. dobiti, belo, kar cele -vagone ga izpeljujejo v Gradec, na Dunaj Zakaj bi torej tudi v Vipavi zgodnjega graha na Naročila na špargelj so dohajala tako gosto, da ni bilo nikakor mogoče vsem ustreči. No, dva vipavska posest- itd. veliko ne pridelovali? Slapenci so se ga že lotili. Na nika. Ferdinand Malik na Slapu in gospod Franjo Kav- Slapu je že kmetov, kateri cele njivice z zgodnjim čič v Št. Vidu, lotila sta se tudi pridelovanja n,r o* a 0 lja obsevajo. Ali zakaj ga ne pridelovali na debelo po Vipavi, posebao po kaj prisojnih legah pod goro? Pod goro bi bil gotovo za dobrih 8 dni zgodnejši nego pa na brdski strani doline. Za pridelovanje zgodnjega graha je uajprvo potrebno seme prav zgodnje vrste. Jaz sem poskusil, reči smem, gotovo že 12 vrst jako hvaljenega zgodnjega graha, katerega sem dunajskim in peštanskim semenskim trgovcem prav pošteno plačal. Boljšega mimo navadnega logaškega (iz Logatca ua Notranjskim) pa ga ni. Logaški grah je jako ploden, odločno najplodnejši, in seme se dobi po ceni, ker ga v Logatci kar cele njive sejejo. Bricem ua Goriškem rabi vsem le logaški grah. Istina pa je, da je treba vsaj vsako tretje leto iz Logatca izvirnega semena naročiti, kajti v Vipavi pridelano seme ne daje nikedar tako zgodnjega pridelka, kakor pa izvirno logaško. Grah se tudi ne sme več let zaporedoma na eden in ist prostor sejati, kajti tako sejan ne obrodi dobro. Najboljše je pač, ako pride grah šele za 5 do 6 let na prejšnje mesto. Prideluje se pa zgodnji grah tako-le: V prav prisojni legi preorjemo, prekopljemo ali prelopatimo svet, katerega mislimo za grah porabiti, že oktobra meseca. Na zrahljanem svetu naredimo z motiko jarke, kakih 10 do 15 centimetrov globoke ter 30 do 40 cm. drug od druzega oddaljene. V jarke natrosimo dobrega, dobro podelanega gnoja, katerega smemo nekoliko z nogo potlačiti, in vrhu gnoja položimo seme v kupčke, po 5 do 6 zrn v eden kupček. Posamezni kupčki morajo 20 do 30 cm. biti oddaljeni. Tako vloženo seme zaspemo prav tanko z zemljo, in setev je gotova. Prav predno nastopi zima, obložiti moramo posamezne vrste vzkalivšega graha s prav nizkimi vejicami smrekovimi ali pa hrastovimi, kakeršnim čez zimo ne odpade listje. To je potrebno zaradi zajcev in večkrat tudi zaradi snega. Na spomlad odstranimo zataknene vejice, grah okopljemo in vmes posejemo lahko bolj na redko korenja ali pa regrata (radiča). Ako grahu še pravega natiča zataknemo, storjeno je do obiranja vse. Kadar dozori, izrujemo natič z grahovco vred, korenje ali pa radii se opleve ter okoplje. (Dalje prihodnjič.) Razne reči. — Da konje odvadimo jezik iz gobca moliti, priporočajo živali devati pri delu brzdo, kateri je na sredi pripeta majhna, 3 do 4 palce dolga verižica. Tako je namreč konj prisiljen verižico glodati, in kmalu opusti staro navado ter ne bo molel čez nekoliko tednov jezika iz gobca, če tudi ne bode imel brzde. — Da bo dobra pitna voda po vodnjakih, deni vanje na treh različnih krajih po 20 kosov dobro žganega oglja od lesa ter jih poveži v šjpe, zraveu pa pri->eži 2 kilograma kamenene soli. V treh dneh postane voda čista kot ribje oko. To se vsako leto 3 do 4krat ponavlja, zlasti spomladi ; soli pa ni treba potem zmerom rabiti, največ enkrat ali dvakrat v letu. Kadar ni soli, priveži na oglje kremen ali pa opeko. Oglje posrka vase toliko blata, solitarja, apna, gipsa itd., da postane težko kakor premog, vendar pa lahko ostane nekoliko let v vodnjaku, ker bolj ali manj vodo čisti. — Da rodi debel sad, treba rastoče drevo enekrati poškropiti z vodo, v kateri je raztopljen železni vitrijol. Na 1 liter vode se vzame 80 gramov železnega vitrijola. — Remontantne klinčiče priporočajo bolj s po- žlahtnjevanjem nego pa s sadikami pomnoževati. Za podlogo rabijo korenine milnice (piperat) (saponaria officinalis), ki raste skoro povsod divja. Po končanem požlahtnjevanji jih posadi v majhne lončke in postavi jih v precej topel in senčnat kraj na kako omaro, ali pa na primerno topel prostor in jih ne zalivaj preveč. Ko čez 14 dni začno poganjati, pusti k njim nekoliko zraka pa ne preveč sence, sčasoma pa odpri vsa okna. — Obrovt ohraniti svež do spomladi. Če vseješ začetek meseca julija ohrovtovo seme, vzrastejo do jeseni male glavice, ki še niso za kuhinjo; treba pa jih je predno začne slana padati, porvati s prstjo in s koreninami ter jih posaditi v pesek v klet do srčnih listov, drugo listje jim pa poreži. Pesek škropi po zimi le toliko, da je vedno vlažen. Tako vzrastejo do spomladi glavice za rabo. Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 118. Prvotni Američani. Prastari stanovniki ameriški na toliko so si sorodni in podobni, da jih smemo kot jedno ljudsko pleme smatrati. Omenili smo uže, da je narod ta v dveh zemljah prišel do dosta znatne kulture, ali po ostalej Ameriki je ostal na zelo nizkej stopnji naobraženja. Omenili smo tudi glavnih vzrokov, ki so po-mogli Peruancem in Mesikancem, da so se nad estale Američane vzdignili. Da si ni ta kultura Bog zna kako velika bila, vendar se jej moramo čuditi. Naroda ta sta bila oddaljena od vsega ostalega naprednejšega sveta. Od nikogar se nista nič mogla naučiti, in vse kar sta dosegla, morala sta si sama ustvariti. Okolo sebe nista imela nobene veče živali, katero bi si mogla kot domača žival vzgojiti, in od koristnih bilin je bila edina koruza veče važnosti. Po vrhu sta imela še to nesrečo, da nista poznavala železa. Ako se oziramo na vse to, priznati nam je, da sta ta naroda morala imeti lepih duševnih sposobnosti. Pomislimo samo, koliko stoletij je trebalo, preden so stanovniki v Evropi prišli do današnje kulture, da-si so imeli domačih živah in dosta koristnih bilin. Vsi 343 obližnji kulturni narodni azijski in afriški so vplivali dero zlože in drugam preneso. Ves ta posel imajo na Evropo, in vendar je trebalo še toliko stoletij in ženske, mož se briga samo za orodje, lov in vojsko tolike borbe, preden se je prišlo do kulture Dokler Evropejci niso v Ameriko došli, niso tu Preden opišemo Peruance in Mesikance, želimo poznavali železa. Vse svoje orodje so izgotavljali od na kratko načrtati odnošaje in življenje ostalih Ame- 1 kosti in kamenja. ričanov, ki so bili ribari in lovci. Američani so tako navezani na to lovsko in ri Amerika je dala svojim prastanovnikov posebni barsko življenje, da jih od tega nič odvrniti ne more pravee v življenju. Amerika je potegnjena od visokega Evropejci so jim poklonili množino domačih živali in severa daleč na jug. Po celej Ameriki se vleče na poševnih bilin, ali oni so to s prezirom odbili zahodnej strani se velik venec gora. Proti vzhodu se mogli poprijeti živinarstva poljedelstva. Oni hočej rebra celih gora spuščajo v nižine, katere so obrasle ostati lovci in ribari, dokler do celega ne izginejo s epreglednimi gojzdi in bujnimi travniki. V severnej površja zemlje. Američan je v lovu veščak, kakor malo Ameriki n pampas u nazivajo Vode te travnike # % prairije u na in reke jugu kdo so se najbolje razvile na Dober njuh ga vodi za lovino, in kedar jo je našel, ne uide mu z lepa. Kedar zapade visok sneg i vzliodnej strani Amerike. Omenili smo uže, da bi tu pnveže na nogi široke snežne cipele od lesa in kože ob mnogih rekah delstvo. mlj bila vrlo prikladna za polje- m tako leti z neverjetno brzino za zverjo da so prastanovniki ameriški imeli dovoljno množino kulturnih bil n, in da ni v severnej xAmeriki prehladno, a v južnej Amfriki prevlažno. Ker se je Amerika daleč od severa proti jugu raztegnila, zato Američan se hrani kuha, gladen ajveč z mesom. Peče ga ali surovo meso je samo takrat, kedar je preveč , ali kedar nima ognja. Mesa nikdar ne soli, ahajamo v njej toplo, zmerno in hladno podnebje, ali iskat samoraslih bilin niti s čim drugim začinja. Kedar nima lovine povsodi je tu razmerno hladnejše kakor na starem svetu. Vzrok temu žina gozdov, jezer v gre ker domačih nima. Za zimo mala širina kopne zemlje, mno močarin. nameče mesa in takega semena v jame, katere dobro zadela pride. Za jed nima gotove ure, je ti, kedar do hi Kedar ima obilne lovine, takrat gori pod loncem Bilinstvo in živalstvo v Ameriki, katero bi človeku neprenehoma, a kedar hrane zmanjka, takrat zna tudi koristiti moglo, zelo je siromašno. Nima tu ne ene postiti se. Tako delajo vsi lovski narodi na svetu. veče živali, katera bi se mogla meriti Med jedjo sede možje sami zase, dočim se žene, deca in psi na drugem kupu zbero. Opojnih pijač niso Američani z našim konjem ali govedom. Bizon je edina veča žival, ki je v rodu z našim govedom. Živi v prairijah severne Amerike, poznavali, dokler jih niso Evropejci spačili. Pušenj No on se ne dade udomačiti. Lama in paka v osrednjej j© Američanom prastara navada. pa iu južnej Ameriki ste slabotni živali, in se morete komaj z našo ovco primerjati. Med pticami, ki jih je Življ enje Američanovo se največ suče v obitelji. človek v Ameriki udomačiti mogel > omeniti Tu in tam žive pojedine obitelji povse osamljene no edino purana. Med bilinami ima Amerika edino koruzo, katera se more meriti z našimi žitaricami. In tako narav ni podala Američanu niti toliko sredstva, da nam je navadno se združijo v pojedina sela. Vsako selo ima svojega starešinjo, ali njegova moč v mirnem času nima nikakega značaja. nič ne pazi, a vz more postati pastirski narod, a kamo še le poljedelec, razuzdani. Roditelj Američan je moral biti lovec in ribar, vrata kulturi so mu bila toraj zaprta. Na sti vzgoj dece se v obitelji sko dečiii smejo biti do skraj visej Američan je dosta čvrstega telesa, dolge glave veseli, kedar vidijo, kako jim se uže mali sinček igra z glavo ubitega neprijatelja; a deček postaja tako vse samostalnejši in trdoglavoejši. > kega a širokega čela, debelih ličnih ko4i, ozkih Uže 8pol odaj se začne družiti z odraslimi ljudmi, in kedar štirinajsto eto gre iskat čarobne mošnjice. Gre usten, in črnih pramenastih las. Oči so mu drobne in amreč v samoto, tam nekoliko dn črne, nos dolg in kljukast in noči preposti in Polti use, jasnejše ali prečuje, in naposled ve* utrujen trdo zaspi. Prvo žival, temnejše. Brade in obrvi je zelo slabih o katerej sanja, mora on ubiti in od njene kože si na pisano. Američan se oblači in lepotiči jako bogato in Plaviti čarobno mošujico, ki jo vedno pri sebi nosi, da ga varuje sleharnega zla. Ako jo zgubi, mora jo svojemu Obleko in obutev si navadno prireja od bi/.onove kože, katero z bojo opiše in s perjem olepo- neprijatelju vzeti. tiči. Obraz si z živimi bojami namaže. V lase potakne Dekleta dozore zgodaj in se uže v dvanajstem letu peria, in okoli vratu obesi bisere, katere si od školjk omože, ali zato se nekatere brzo postarajo. Američan si Obrusi. Taki biseri so pri Američanih v visokej ceni, nabere toliko žen, kolikor jih prerediti more. Na ženi ž njimi plačuje premagano pleme premagalcu davek. sloni cela hiša, vse domače delo, kajti mož se briga Američan si stavi za stanovanje male kolibe, samo za lov in vojsko. Ribarska plemena narejajo jih od skorje dočim jih lovska plem zlagajo od sešitih bizonovih kož Američan je ozbiljne čudi, trd, odvažen in srčen. On ne pazi skoro nič na ono, kar se okoli njega godi; sredi kolibe stoji ognjišče, a v šiljastem vrhu je od- v družbi je miren in pozoren. Nikdar nobenemu v besedo prtina, skozi katero dim odhaja. Kolibe se lahko po- ne seza, ker je to neprijaznost, katere Američan ne odpusti * 244 z lepega. Nepristojno mu je to, ako se mu koj odgovori; je tudi zbornici naznanilo, čim mu se vidi govor važnejši, tem dalje se mora po- pravki sklada. molčati. Kedar Američanu - ♦ * i * —;- milo da se zadruga z vsemi po ••• dojde pest neprijatelj, ne- Ker so torej pravila sestavljena v zmislu obrtni ga postopa ž njim. Ali zato zna vsak tudi najhujše zakona, nasvetuje odsek: Slavna zbornica naj v svojem muke, pa tudi smrt prenesti z največo mirnostjo. Ne poročilu do visoke c. kr. deželne vlade priporoča putr- zaaruge črhne, niti z zobmi zaškrta, ker je Američanu največa ditev pravil sramota, da se kot kukavica pokaže. Američan se vojuje Predlog je bil sprejet. urarjev in optikov v Ljubljani. z največo lokavostjo in krvoločnostjo, v besnosti i trga III. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča, trupla in je meso svojega neprijatelja. Največa slava, ki da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici pravila zadruge jo z vojske prinese, mu je skalp ali koža z neprijateljske trgovskih obrtov okolice ljubljanske , da se o glave. Na skalpu morajo biti vsi lasje, in navadno tudi izreče. jt.j. *.w r "■!_- ijhf, jV .;*i j. .__ biLULJUr nH^BHBi Ml X* ' T ' - - |UH še ušesa. njih Odsek je pravila pregledal in se preveril, da so v Bolezni in nesreče pripisuje Američan zlim duhovom, zmislu zakonov od 15 marca 1883, drž. zak. štev. 39. kateri stanujejo v različnih živalih. Mrtveca zavije v obleko in potem zagrebe 5 ob enem zagrebe in marca 1885 drž zak. štev. 22, sestavlj vsled žival po- tega nima nobenih prememb nasvetovati, in to tem manj kojnikovo, položi v grob njegovo orožje in hrane za ker je pravila sestavil porazumno z zadrugo zbornični drugi svet. Američan veruje v drugi svet, in sodi ; da tajuik. Vsled tega nasvetuje odsek: Slavna zbornica duše pokojnikov so ž njim v dotiki, in se jih zato boji. priporoča, naj slavni c. kr. deželni vladi, da potrdi pra » vila zadruge trgovskih obrtov okolice ljubljanske. Pri pojedinih plemeuih pokaznijo s smrtjo njega, ki o H I a j. j1- J jj iK^^^BB Ct IMMttftt1 i V * f1 J^B^^^H pokojniku slabo govori. Vsi verujejo v neko više bitje, Predlog je bil sprejet. i f ^ . ■ i •' i v stvarnika, kateremu kedaj pa kedaj malo žrtvo žrtvu- IV. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča t f jejo. Vse spoštovanje skazujejo zlim duhovom, katere bi o pravilih zadruge vseh obrtnikov v občini kamnogoriški. radi z darovi pridobili. Da ugode duhovom, prirejajo Ces. kr. deželna vlada poslala je ta pravila trgovski in različne plese. Američani ne plešejo kakor drugi narodi obrtniški zbornici, da se izreče o njih. 8 strasti, njim je ples neka vrsta bogoslužja. Ker veru- Pravila so se natančno pregledala ter se je odsek jejo, da zli duhovi stanujejo v različnih živalih, zato se preveril, da se v tej obliki ne mogo priporočati c. kr navadno našemijo kot živali, sedaj kot medvedje, sedaj deželni vladi v potrjenje. kot psi, bizoni, orli, in v skakanju oponašajo gibanje Zadruga se je sicer ozirala na zakona z dne 15. dotičnih živalij. Da ugode duhovom, ali da telo, mučijo mladi ljudje zelo hudo svoje telo. si utrde marca 1883 in marca 1885, toda vsprejela je tudi določila, ki se ne ujemajo z zakonskimi določili. Na pr. Jezik raznih ameriških plemen je zelo čudno v ustrojen. Američani so dobri govorniki, govore živo in jedrnato. Američanu ni dovoljeno, da bil samo dober junak, biti mora tudi dober govornik. Američani imajo svoje narodne pesni, v katerih opevajo ali oplakujejo slavne junake. Pesni te so dosta lepe, samo so prepolne ponavljanja in pretirane slave in hvale. (Dalje nasl.) 1. pod črko h) določilo, da je zadrugi namen, skrbeti za obolele zadružnike, ne ujema se s § 121. zakona z dne vinskega ministerstva od 4. maja 1884, št. 12 424, kateri določa, da obrtni gospodarji ne morejo biti člani bolniške 15. marca 1883 in z ukazom visokega c. kr. trgo- bla o Dopuščeno je * da si ustanove svojo niško blagajnico, za katero je pa treba posebnih pravil. . je sprejeto določilo, da sme zadružni odbor določati od treh do treh let sprejemnino, kar se ne ujema s § 126 in § 129 b), ki določata, da ta pravica spada v področje zadružnega zbora. Trgovinska in obrtniška zbornica. (Dalje). I Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Gospod zbornični sve.nik Antou Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici pravila zadruge urarjev in optikov v Ljubljani. ta pravila urinilo se je nekoliko malih pomot iu je v njih izostalo nekaj potrebnih določil. Tajništvo zbornično javilo je to zadružnemu načelstvu ter mu svetovalo, naj bi smelo pravila v zmislu nasvetov preme- pravil izostalo je določilo, da tudi tedaj kdo prestane biti zadružni član, ko mu oblastvo vzame pravico do obrta (§§ 57 in 138 obrtnega zakona). To 9 iz- ločilo pa je tako važno, da je treba sprejeti je v pravila. 11 pravil sprejela so se določila, katera so v 85 in 86 obrtnega zakona dokaj jasneje izražena. 12 sprejela so se določila, katera se ne uje- majo z določili §§ 77 iu 87 obrtnega zakona. § 15 pravil ni tako sestavljen, kakor zahteva § 119 obrtnega zakona. Vrhu tega je zadruga izpustila več določil v pravilih, katera spadajo v pravila, in vidi se niti, oziroma dopolniti. da se je le premalo ozirala na osnovna pravila, ki jih Načelstvo se je s tem skladalo in pravila so se tako po da se popol ujemajo z določili za- konov od 15. marca 1883 in je visoko ministerstvo sestavilo ter jih trgovska ?n obrtniška zbornica izdala v slovenskem jeziku. Odsek je preverjen, da je dokazal zadostno, da se marca 1885. Načelstvo pravila ne morejo potrditi, ia nasvetuje le: 245 7> Slavna zbornica utemelji naj v svojem poročilu do lovršbe, pričakovati je, da bodo delavci ia tvrdka s visoke c. kr. deželne vlade, zakaj ne more priporočati svojimi uplačili podajali dovoljna sredstva, s katerimi se pravil obrtne zadruge Predlog je bil sprejet. v Kamnigorici v potrjenje. Li bodo poravnavale dolžne dajatve, ne glede na to, da so upravni troški blagajnice zelo neznatni. Izkušnja prvih V. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, let bode učila, ali bode treba prfcnarediti pravila glede da j« slavna c. kr. deželna vlada poslala zbornici pred na dajatve. loženo premembo § 4. pravil svobodnih in dopuščanih obrtov v Radečah. Odsek se pridružuje mnenju gospoda obrtnega nad . » . zornika ter predla Slavna zbornica izreče naj se v Po § 4. teh pravil mora vsak felan. ki na novo svoji izjavi do c. kr. dež. vlade za potrditev pravil stopi v zadrugo, plačati 1 gld. sprejemnine, katera se Predlog je bil sprejet. sme s privolitvijo načelništva plačevati tudi v obrokih. Zadruga je pa v zadružnem zboru dne 27. decembra 1888 sklenila, da je sprejemnino zvišati na 5 gold. VII. Gosp. zbornični svetnik Makso Krenner poroča Uzrok temu je, da zdaj malone vsak vzame obrtni če tudi nima toliko, da bi mogel davek plačevati. o pravilih delovršbenih bolniških blagajnic tvrdke: stav Czap, G. Tonnies in Avgust Drelse*. Gu list, Taki obrtniki delajo navadno dolgove ter tako ne sami sebi, ampak tudi drugim delajo škodo, ki dobe zelo težko pomočnike. Ko bi se sprejemnina povikšala na gold., opomogla bi si zadružna blagajnica ter bi si pravilih delovršbene bolniške blagajnice tvrdek Gustav Czap pravi gospod obrtni nadzornik, če tudi delavci v tvornicah za izdelovanje netilnega blaga v obče navadno manj mrjo, vendar pri večkratnem, natančnem nadzorovanju Gustava nego pri drugih industrijah, da se marsikdo premislil vzeti obrtni list. Czapa ljubljanske tvornice za izdelovanje netilne še prigodilo kar Po zadružnem sklepu glasil bi se dotični odstavek lavcih te delovršbe blaga upravičevalo trditi, da pri de-nastopajo večkratne bolezni ali pa . tako: „Vsak član, ki na novo vstopi v zadrugo, posebno bolezenske oblike. Glede na to niso v pravilih mora plačati 5 gld. sprejemnine, katera se sme s pri- določene zboljšatve o visokosti dajatev bolniške blagajnice volitvijo zadružnega načelništva plačevati tudi v obrokih." nikakor nevarne. " ■ ' - w » ■ Ces. kr. okrajno glavarstvo ne priporoča potrditve premembe § 4., ker so mali obrtniki večinoma ubogi in še sedanjo sprejemnino teško plačujejo. Ako se povečala, bili oega lista, in to prisiljeni izvrševati obrte brez obrt obrtnikom in tudi zadrugi nič ne Koristilo. Skoraj se sme soditi, da s tem povekšanjeoa hote dosedanj sprejemnino člani zadru kateri so plačali i zabraniti, da bi drugi ne mogli malo njimi tekmovati. Odsek se je s stvarjo natanko bavil ter se prepričal, da je v celem sodnem okraju radeškem obrtnost Kar se tiče obeh drugih bolniških blagajnic, tvrdke / o i .i:« A. Drelse in livarnice in strojarnice Gustav Tonnies, niso odnošaji teh delovršeb taki, da bi bilo treba drugače urediti dajatve dotičnih blagajnic, nego so te dajatve urejene pri drugih delovršbenih blagajnicah ljubljansko. M M" Ker je odsek trdno preverjen, da bodo rečene bolniške blagajnice mogle izpolnjevati svoje dolžnosti, zategadelj predlaga: Zbornica blagoizvoli naj v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade priporočati potrditev teh treh pravil Predlog bil sprejet plačuje nad 4 gld. 20 kr. pridobitnega mala in cela zadruga šteje le malo nad 110 članov, od katerih le eden davka, blizu 30 po 4 gld. 20 kr. in okoli 80 pa po gld. 10 kr. brez doklad. Iz tega se lahko sklepa, da ni pričakovati velikih obrtnikov, ampak le malih, ter sprejemnina, katera bi VIII. Gospod zbornični svetnik Janko Kersnik po- 0 ■ t ' . . 11 ' * w" roča, da je c. kr. deželna vlada poslala trgovski in obrtniški zbornici pravila delovršbenih bolniških blagajnic: parnega mlina kranjske obrtne družbe v Ljubljani; tvrdke Janesch ? tvornica za usnje; Kleinmayr Bamberg v Ljubljani. presegala davek nad dvakrat, bila bi vendar previsoka in bi v resnici ovirala nastop novih obrtov. To bilo Pravila za delovršbeno bolniško blagajnico parn mlina kranjske obrtne družbe v Ljubljani priredila na pa tudi krivično, ako bi dosedanji člani štirikrat manj prošnjo družbe same z ozirom na plačevali, nego pa novi. 30. marca 1888 ; 51. zakona z dne drž. zak. št. 33, c. kr. deželna vlada. Odsek se torej ne more sprijazniti s premembo Ker so ta pravila v smislu določil zakona od 30 marca pravil in nasvetuje: „Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade izreče v zmislu tega 1888 j drž. zak. št. 33. sestavljena , nima odsek nič proti njim. poročila. u Predlog je bil sprejet. O pravilih za tvrdki »Janesch" iu „Kleinmayr iu VI. Gospod zbornični svetnik Iv. Baumgartner po rpča o pravilih delovršbene bolniške blagajnice tvrdke: »Albert Sainassa v Ljubljani." Po izjavi gospoda obrtnega nadzornika presezajo dajatve blagajnice res, da ono Bamberg" izrekel se je obrtni nadzornik, da ustrezajo zahtevam zakona. Z ozirom na to nasvetuje odseK: Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. de« želne vlade izreče za potrditev teh treh pravil. u mero, ki je določena v in zakona za bolniške Predlog je bil sprejet. blagajnice, vendar visokost v pravilih določenih prispevkov IX. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgaitner ne bode v posebno nevarnost za delovanje blagajnice. poroča, da gleda na pravila delovršbenih bolniških bla- Nasproti temu da malo mrjo delavci Samassov de- gajnic papirnic v Goričanah in Medvodah, potem v Vev- 246 čah, katera je c. kr. deželna vlada poslala zbornici v izjavo, predlaga obrtni nadzornik, da se potrde, ter ute- dolini. Se hujše razsajal je potok Eeka v Podlipoglavski meljuje ta predlog s tem, da se, kar se tiče dajatev Tu je pokončano in posuto polje, vničeni so blagajnic, ni uvelo nobeno določilo, katero ovirati njih delovanje. pridelki, posuti travniki in njive, nevožna postala je utegnilo cesta, tako Odsek , da je promet pretrgan. Največja škoda pa je prizadeta kolikor do sedaj znano v Besniški dolini, pritrjuje tej izjavi ter predlaga. »Slavna izrekoma v spodnjem delu spadajočim k ljubljanskem zbornica naj blagoizvoli v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade priporočati potrditev obeh pravil, bil sprejet. okraju 5 U pa huio poškodovan je tudi višji Litiji, Predlog je spadajoč del te doline. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o pravilih pomočniškega zbora tistih pomočnikov ki so v delu pri zadrugi ^Edinost" na Vrhniki, in pa o pravilih za bolniško blagajnico te zadruge. Zadnja pravila se ne ujemajo z določili zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33. in zakona z dne prila 1889, drž. zak. št. 39 torej tudi odsek ne more priporočati, da bi se ta pravila potrdila dokler se ne premene tako, kakor zahteva omenjeni zakon Pravila pomočniškega zbora pa so pravilno sestav lj na in odseku je določilo sprejelo to omeniti da se v 4. črka da dva pomočnika izvoliti zastopata pomočniški zbor v zadružnem zboru in da to posebno z ozirom na to, ker na podlagi potrjenih pravil zadruge »Edinost" tudi zadružni zbor obrtnikov voli le dva zastopnika v pomočniški zbor. Odsek torej nasve- c. kr. tuj » Slavna zbo naj v svojem poročilu do deželne vlade javi, zakaj ne more priporočati da se pravila bolniške blagaj potrdila, in zakaj priporoča potrditev pravil sprejet. pomočniški zbor .4 Predlog je bil (Dalje nasled.) Naši dopisi. Iz Ljubljane — Vremenske nezgode, veliko škode. Mnogo krajev kranjske dežele zadela je po nevihti minulo sredo dne 24. julija huda nesreča. Mnogo poljskih pridelkov je popolnoma vničeni h, pokončane so ceste in pota, po vodi je splavalo več rodovitnega polja, mnogo ga jo razkopanega, mnogo je posutega s peskom in kamenjem in porušenih je več poslopij iu oduešenih po vodi več mostov. Tudi ljubljanskega močvirja veliki del je z današnjim dnevom že celih osem dni pod vodo, večina poljskih pridelkov kakor krompir, fižol, ajda in zelje je vničenih, drugi pridelki so zelo poškodovani, tako da je tudi posestnik močvirskega polja tudi letos zopet sila sila teško poškodovan, v mnogih slučajih dejan na beraško palico. Kolikor nam je do sedaj došlo poročilo, segala je največja nevihta od Postojne sem preko Cerknice, Planine, Borovnice ob izhodnem gorovji ljubljanskega moč- turšico in deteljo, je preplavila in posula ter Prav nadrobna poročila so nam na razpolaganje o teški nesreči in velikanski škodi v Besniški dolini: Tu je povodenj brez sledu odnesla 4 mostove okrajne ceste, tretjina okrajne ceste v dolini za uro hoda skopana je za meter in več globoko, ostali del pa je tako izpran, da ni za vožno. Struge in kolesa malinov in žag so odnesene, odnešene so zaloge lesa in dilj, več svinjakov in steljnic, vsi malini in žage dejani so na suho, pri nekoliko hišah porušili so se deli zidovja. Besnica zapustila je na več mestih svoj vodotoč in teže po razdejani cesti. Polje s prosom, ovsom, fižolom, krompirjem, jaro ržjo, večinoma vničila Besnica ležeče travnike in njive posuli so pa s peskom in debelim kamenjem na mnogo mestih po na debelo pristranski studenci, ki so v tej priliki narastli v hudo dereče potoke. Vsa dolina kaže podobo razdejanja. Revščina je velika, izdatna pomoč silo nujna • i - * Hudo prizadeti iščejo pomoči pri oblastvih: pri c. kr. vladi, pri deželnem odboru in pri drugih dobrotnikih,, ker sicer nimajo ob čem živeti. Kakor se nam poroča bil je načelnik Dobrujnskem županom g. Korbarjem, kmalu po nesreči med prizadetimi, ta ponedeljek pa je šel tudi g. deželni višje na nižjih bregovih i okrajnega cestnega odbora g. A. Knez z glavar s cestnim načeluištvom v Besniško dolino, kjer sta vse nadrobno ogledala ter vkreuila, da se zgradba tukaj odnesenih mostov in popravljanje OKrajne ceste takoj prične, da bode posestnikom mogoče svoje ne po vsem pokončane poljske pridelke spraviti. m Včeraj ogledal si je g. deželni glavar z načelnikom členom odborovem močvirskega Odbora g. Trtnikom in pa r r vi g. J. Tomcom, povodenj La eni strani močvirja Goric, Bevk, Blatne Brezovice, Sinje Gorice do Vrhnike. preko Voda, še včeraj dan po nalivu, globoko stoji čez velik del močvirskega polja, ie pri najvišjih preplavljenih njivah se je voda deloma umaknila, pri nekaj nižjih prikazujejo se vrhovi vtopljenega ovsa ali turšice, voda je zelo razgreta. Pri tej priliki ogledal se je iz pre ves gnjil in hudo pljavljene njive vzet krompir, ki je smrdi, prav tako kazal se je vničen fižol, katerega je sajenega zelo veliko in pa ajda pri tej je izrekoma velika škoda, ker je mnogo zgodaj sejane (prašuice). virja, čez Ljubljano, in doli čez Lipoglav in Besnico na Litijo. Cerkniško in Planinsko polje je zopet vse pod V gornjem delu močvirja videti je preplavjena vodo, v zadnjih vaseh Borovniške doline ni samo zelo obilna tretjina do polovice tamošnjega močvirja. Posest- poškodovano polje, temveč 80 razkopana tudi pota, izrekoma v vaseh Brezovica in Sabučevo. niki, imajo deloma škode od 500—1000 gld., nekateri še mnogo več, so obup ne vedo kam si pomagati * 247 ako se osuševalna dela pri močvirju ne prično nemu-aoma. Po sedanji povodnji prizadeta škoda opisala se bode na drobno. — Zahvala koroških Slovencev, slovenskim državnim poslancem. Danes došla je državnemu poslancu dr. Poklukarju v roke s Škocijana Podjunskem na Korošcem od odbora podružnice sv. Cirila in Metoda za Žkocijan in okolico vsled sklepa občna zahvala sloveu-skim državnim poslancem, iz katere se glasi odlomek: — da spoinimo prijetno dolžnost hvaležnosti, smo pri tem shodu enoglasno sklenili, naj odpošlje odbor naše podružnice najsrčnejšo zahvalo in popolno zaupnico slovenskim državnim poslancem, ki so nas stiskane koroške Slovence v državnem zboru tako možato in neustrašeno zastopali, kazoč vesoljnemu svetu velike krivice in zatiranja, ki jih moram) koroški Slovenci dan na dan pretrpeti od naših nemšso-liberalnih nasprotnikov. Zahvaljujemo se toraj z ginjenim srcem za Vaše krepko zastopanje ter Vas ob enem tudi ponižno prosimo, da bi blagovolili tudi še za naprej ostati naši zagovorniki. V blagem spominu si hočemo ohraniti veli-kovredni trud naših dobrotnikov iu vrlih slovenskih sosedov ter bratovskih pomočnikov. Bog blagoslovi Vaš trud in Vaše delo! — Dvorni svetovalec Lind, ministerski poročevalec o obrtnijskem šolstvu prišel je včeraj v Ljubljano. Danes si je v spremstvu g. ces. svetovalca Murnika sel ogledat glavno cerkev v Kranji. — Za predsednika komisije v pogozdovanje krasa t ' , l I f L l^r j i J - ) _ • 4 v ' l • na Kranjskem imenoval je gospod minister za poljedelstvo deželnega glavarja Kranjske dr. Poklukar-ja. — Župnik Stanko Šranc v Ratečah pri Škofji Loki, — vedno jako odločen narodnjak umrl je na-gloma minuli ponedeljek večer v starosti 68 let ter bo jutri zjutraj pokopan. Naj v miru počiva! f m J ' m * ' a?" 1 j ■ v — Vodovod ljubljanski. Ze približno dva mesca so razkopane in s šuto nakopičene ceste in ulice ljubljanske, ker se po njih pokladajo cevi za vodovod. Vsakdo sprevidi, da se to delo mora zvršiti in potrpi. To da podjetnik tega dela ima delovanje sila slabo vredjeno* Kopačev najame si podjetnik mnogo in grape po cestah so »kopane urno; vse drugače počasnejše pa delajo oni, ki pokladajo, stikajo in zalivajo cevi. To ima posledico, da so najpotrebnejše zveze prometa po več tednov zaprte, ker skopane grape odprte čakajo povprek vsaka nad 14 dni in ko so cevi vložene zopet dolgo traja preden se zasujejo. Tako se je godilo po Dunajski cesti, prav tako na Velkem trgu, na Poljanah in v Gradišči. 9 Sedaj je Cojzov graben, Emonska cesta in večidel Rimske ceste zopet zravnan, samo pod Gabrom in v Soteski preko Klemeačičeve hiše do konca Pajhelnove čaka zopet grapa skopana že nad teden dni in vendar se ne gane roka in ne prst, da bi se ta primeroma kratka zapreka uvažanji in izvažanji iz Ljubljane na južno stran odpravila. Pa tudi za življenje ljudi je tako stanje ne-varno. Zdi se nam, da bi bila vendar le dolžnost mest- nega magistrata, tako — nepotrebne zapreke in sitnosti odstraniti in pa naloga policije, ako treba 8 kaznijo prisiliti podjetnika, da zdravju in življenju ljudi nevarne zapreke, kar pred odpravi. Skrajni čas je, da magistrat poseže 8 krepko roko v to šušmarjenje, kakoršno bi se celo na kmetih gotovo ne trpelo! Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Odhod cesarjev v Berolin odločen je za 10 dan avgusta, sicer pa vkljub negotovemu položaju miruje politika. Na Dunaji bival je zadnje dni en sam minister, tudi ministerski predsednik odpeljal se je v Išel in ker je tam cesar sprejel njega in ministra Falkenhayna v celo uro trajajoči avdijenci začelo se je ugibati, da namerava vlada sedaj sama v roko vzeti poravnavo politične pravde na Češkem. Ali je kaj na tem, pokazalo se bode kmalu. Včerajšnja uradna „Wiener Zeitung" objavlja imenovanje dosedanjega deželnega maršala za Češko kneza Jurja Lobkovica. V Radaun-u poleg Dunaja umrl je te dni admiral-namest-nik grof Bombelles načelnik dvora ranjcega cesarjeviča Rudolfa nagle smrti, malo tednov pred, dvorni svetovalec Weilen, ki je vredoval cesarjevičevo knjigo. Zadnje dni bival je tu potujoč v Petrograd knez Črnogorski s svojo rodbino k poroki svoje hčere z velikim knezom ruskim, katera bode dne 7. avgusta. Z Dalmacije. — Delovanje deželnega zbora v Zadru je v polnem teku: večina volitev je potrjena, lahoni z Bajamonti-jena na čelu je pripravljena ugovarjati in nagajati pri vsaki priliki, toda hrvatska večina in vladni zastopnik jim ne ostanejo dolžni ničesar, temveč nemudoma pobijejo slabo osnovane napade. Vse kaže, da zborovanje ne bode trajalo dolgo. Bosna in Hercogovina. — Skupni finančni minister Kalay opotoval je okraj Travniški in je dospel včeraj v Serajevo. Ob enem potuje po deželi tudi general Apel, o čegar priljubljenosti v teh deželah jo le en sam glas hvale. Videti je, da je Rusom prijazno gibanje na Srbskem to potovanje storilo potrebno. Nemška. — Cesar je še vedno na potovanji iu je bil v ponedeljek s cesarico in princi v Wilhelmshafen-u navzoč pri slavnosti blagoslavljanja nove zastave za drugi pomorski batalijon. Popoludne bilo je slavnostno plavanje v basinu pritišja, katero sta si cesar in cesarica ogledavala z vojnega parnika „Mars.u Z Rima došli brzojav naznanja, da ministerski predsednik Crispi namerava vsled došlega mu vabila začetkom septembra mesca nemškega kanclarja obiskati v Friedrichsruhe, » Od druge strani se čdje, da je čas že določen, v katerem potuje cesar v porenske dežele. Vsled povodenj, katere redoma teško škodujejo zemljo saksonsko, na- 248 merava minister za poljedelstvo baron Lucius hitreje Število otrok ob koncu šolskega leta, oziroma po doveršiti vredjenje teka reke Oder in napraviti ka- stanju z 15. avg. t. in sicer eale v njenem višjem teku To se sploh smatra za 80 dolžni šolo obiskovati, t. * vspeh potovanja ministrovega po poplavljenih okrajih. Francoska. Minulo nedeljo vršile so se volitve v okrajne zastope, pri katerih je obetala stranka Bou-langer-jeva, da za kandidata postavi svojega načelnika Boulangerja v 135 okrajih. Kolikor dosedaj znan izid teh volitev kaže, je pač konservativna stranka nasproti republikanski pridobila 27 sedežev. Od znanih 1421 dečkov in deklic, ki stoje v starosti med dečkov in deklic, ki šolo obisku-primorski p. n. gg. voditelji naj zapišejo vsakdanje učence posebej in ponavljavne posebej). prvi vrsti prosimo slavna šolska voditeljstva, da jejo in 14. letom; (Kranjski in nam blagovoljno naznanijo Vse premembe, ki so se ali z ozirom na zavod sam ali glede učiteljskega osobja na njem vršile od 1 volitev spada k republikanski stranki 751 izvoljencev, konservativni 487, ožjih volitev treba 161, Boulanger sam je voljen samo 12krat. Časniki preganjajo sebi in čitateljem čas s tem, da prijavljajo surivnosti sodnijskih preiskav zoper Bou-langer-ja. Temu prijazni listi trdijo, da si je vse zoper Bou- novembra 1888. do sedaj (15. avgusta^ bodo v kratkem še gotovo vršila. oziroma ki se Naj se ne pozabi na učit osobe ki so v tem letu JZ (Vzrok izstopa!) čiteljstva topile Ker se je od več stranij izrekla želj naj šematizem zadržal tudi vpokoj učiteljska osobe, tako prosimo, da se nam naznanijo tudi angerja nakopičeno gradivo vlada naročila pri policiji katera si baj izmislila vse one grozovito čine na katere se opera zatožba. Vse drugače se ve da vladi in republikanski stranki sodij prijazni listi Um del zatožbe vrti se krog trditve, da se je po odstranjenji Boulanger-ja v vojni blagajnici našlo razun imena, karakter in slednja služba ter natančna adresa takih vpokojenih gg. tovarišev, ki eventuelno v šolskem okrožju prebivajo. 4. Tudi če se je znabiti spremenilo kaj glede zadnje pošte itd. itd. drugi vrsti in to posebno prosimo pa vse tiste ovoj Prv* potrdil, eno svota izplač švedskemu stotniku gotovi za 1500 frankov, drugo za 140.500 je po naročilu Boulangerjevim Ridderstod u, za 140.500 častite tovariše in ljubez tovarišice se nahajajo v III. letniku > gled katerih n Pop koledarja" kakoršni se je kupilo delnic „Cercel Militaire", katere je baj . pa Bou- koli napačni podatki, naj blagovolijo nam dotične ne uredništvu pripomoči dostatke tančno obznaniti ter da je popravi > ger obdržal Dalj čiti ka; je svota 138 638 bode Boulanger imel opravi . 90 S., Zel katere ni do Sploh bodemo za vsako dobrohotno opazko in za v^k nasvet hvaležni ter se tudi nj ozirali, ako ne kam so prešli za čas gospodar8t\ njegovega prekorači okvirja, v katerem se nam je gibati Sah perzijski dospel je včeraj v Cherbourgu kjer Ker nam je mnogo na tem da je lastnega poslanstva, pozdravil poseben poobla koledar za slov. učitelj u stenec predsednik Laška skoz tri tedne z publike Carnota noveinbi t beli dan zagleda ^Popotni . že vsaj meseca pač nujno prosimo, da se do- za 1890 Benedk se tični popravki, oziroma podatki dopcšljejo najpozneje u uredništvu, katero se poroča, da se je tam do 18. avgusta t. 1. podpisanem pravami ki Dl oskrbova leta 1885 dno hitrostjo oboroževal in z vsem velikanski vojni pai za puščen v morje di nik „Morosjni". Dne 2. avgusta ako uslugo vže naprej zahvaljuj Maribor, dne 25. julija 1889. odo se ta velikan v morje, da pomnoži laško vojno na medzemeljskem morji. Ptavno tako se hiti Uredništvo »Popotnika Reiserstrasse pri izdelavanji deveterih druzih J nih brodovih se izdelujejo v različnih krajih laškega pomorja, ker se mora 11 že prestarih brodov izločiti iz vojne mornarice laške. Zitim cena v Ljubljani 13. julija 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr banaske 6 gold. 80 kr turšice 5 gold. 30 k sor8ice 5 Pozi 80 kr. g rži 4 gold. 50 kr ječmena 4 gold. 33 kr ovsa 3 gold kr ajd 4 gold. 33 kr 44 kr. ovsa 2 gold Podpisano ureiništvo d a j e na znanje, da prireja Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov IV. izdajo svojega „Popotnikovega koledarja za slovenske učitelje" za 1890. leto. Da se učiteljski osobni imenik Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 k Rrž 4 gold. 55 kr (šematizem) vabimo vse v tej izdaji pospne do neke popolnosti, n. učiteljstvo slovensko k sodelovanju. Oves 2 gold. 60 k 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr. 44 kr. Turš 4 gold. 54 kr Ječmen Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr 1 kil c g F< 1 Odgovorni urednik: Avgust Pucihai Tisk in založba Blasnikovi nasledniki