JLcto I. - Štev. 48.
.m za Irsr in Gorico 50 stotink
fer"T
		
j,Goriški list izide vsako sredo ln soboto zjutraj. — Uprava uredništvo v Gorici, Corst* Verdi štev. 47 - Telefon štev. 292 Oglasi se zaračunavajo to ceniku. - Račun pri Cassu di Risparmio Gorica.	(iorica, dne 18. oktobra 1944.	| La mesto Gorica in Trst: posamezna številk« t.5* iir, polletna na-■ ročnina 26.— lir, celoletna 52.— lir. — • Izven mesla Gorica in Trst: j posamezna številka 1.— lira. polletna naročn. 47.— lir. celoletna ‘JO.-
Te dni je minulo dve leti, odkar je pod krogljo zahrbtnega komunističnega zločinca na svojem stanovanju v Ljubljani izdihnil zadnji slovenski ban dr. Marko Natlačen. Ime tega moža na Goriškem ni bilo neznano, saj je bil celo naš ožji rojak, doma iz Manč v Vipavski dolini in pred prvo svetovno vojno se je rad vračal v naše toplejše kraje, dasi je živel pretežno v Ljubljani, kjer je dosegel eno najbolj vidnih mest, kar jih Slovene' sploh more doseči. Toda tudi drugače je bilo življenje dr Marka Natlačena tesno pove zano z utrinom goriškega jav nega življenja, čeprav se dr Marko Natlačen seveda n1 mogel uveljavljati v javnem slovenskem življenju na Gori škem. Kdor pa je vedel za Natlačenovo delo na katerem koli si mestu, bodisi da je b'.l predsednik oblastne samouprave ali ban, torej vrhovni državni nredstavnik v Ljubljani, ta je poznal tudi vse o-gromne zaslufie. ki jih je imel dr. Natlačen za Goričane, zlasti za one naše rojake, ki žive v Ljubljani. Tudi drugače mo-ramo^teti dr. Natlačena kot svojega moža, saj toliko, kolikor je on storil za slovensko kulturo, za blaginjo slovenskega naroda, ni mogoče zlepa primerjati z delom kakega drugega moža, edina, ki bi se dala z niim po zaslugi meriti sta dr. Korošec in dr. Janez Ev. Krek. Ako je bil dr. Natlačen torej zaslužen za slovenski narod, je bil zaslužen tudi za del tega naroda, za go^ riške Slovence.
Zločinci, ki so oktobra 1942. streljali na dr. Natlačena, so dobro vedeli, na koga so naperjeni njihovi zahrbtni streli. Dr.' Natlačen se po 1. 1941., ko so Italijani okupirali Ljubljano, takorekoč sploh ni več u-dejstvoval v javnosti, ni imet nikakršnih konferenc, udeleževal se ni niti nobenih sej, svoj čas je skoraj povsem posvetil svoji družini in pa razgovorom s svojimi najožjimi prijatelji, ki so bili sami slovenski znanstveniki.
Vendar so videli komunisti v tem možu veliko nevarnost za svoje podtalno gibanje. Dr. Natlačen se je sicer umaknil i» javnega življenja, toda komunisti so vedeli, da je vedno pripravljen vrniti se vanj, kadar ga bo narod poklical. In to je tisto: narod bo vedno potreboval takih mož, kakor je bil dr. Natlačen in teh mož se hočejo znebiti komunisti. Tako so v Ljubljani ustrelili profesorja dr. Ehrlicha, tako so pobili voditelje slovenske vse-učiliške mladine, tako pobijajo po deželi predvsem slovenske župane, slovenske duhovnike, slovensko inteligenco. Narod je treba oropati njihovih voditeljev, njihovih pravih svetovalcev, potem, ko bo narod podoben čredi zbeganih ovac brez pastirja, potem bo čas za komunistične voditelje in kolovodje, da sami prevzamejo vodstvo nad izmučenim ljudstvom, čas, ko ustvarijo tako zvano »diktaturo prole-
bojiščih vedno hujša vihra
Srditi boji ob izlivu Salde * Boji za Beograd ob t^Oifavi - Od Apeninov do Jadranskega morja
Gorica, 17. okt. 1944.
Zadnja nemška vojna poro~ čila govore o naraščajoči srditosti napadalnega delovanja vseh sovražnikov. Zapadna, vzhodna in južna fronta so v najhujšem ognju. Na severu boji niso tako hudi, vendar pa sc jih tudi ne more smatrati za lahke. Na zapadu napadajo sedaj Angloamerikanci na ze-
lo	široki črti. Od izliva Schel-de, ob Mosi, na jugu Genne-pa, pri Aachenu, Luneville in Epinalu, predvsem pa pri Re-miremontu nastopa sovražnik z vso silo, s katero razpolaga in meče v boje tudi došle rezerve. Navzlic temu pa se boji neznatno premikajo od že
znanih krajev. Poročila — m ne le nemška — govore o vedno istih krajih, kar znači, da je obramba kos vsem napadom. VIL amerikanska armada je s pomočjo nomožnih tujerodnih čet poizkušala vdreti v Lotaringijo in zavzeti važne prelaze Vogezov, kar se ji pa ni posrečilo. Malenkostni krajevni uspehi te armade niso v nikakem razmerju z ogromnimi izgubami, ki jih je morala i’irpeti pri tem poizkusu. Največ je zanimanje vlada za po« tok bojev za posest Aachena.
Io	je naravno, ker bi posest tega mesta značila za Anglo-amerikance precejšnjo prestižno pridobitev. To bi pa tudi bilo vse. Saj vsakdo danes ve, da posest enega mesta v sedanji vojni ne pomeni mnogo. Vendar nemška bramba hrabro brani tudi to mesto, za katero so Angloamerikanci že dosedaj žrtvovali ogromne množine vojnega materijala in moštva. Da značijo boji za Aachen precejšen neuspeh za zaveznike, je razvidno iz dejstva, da so sedaj začeli bombardirati tudi tiste dele mesta, kjer ni nemških postojank, kar je čisto navaden izbruh jeze. Zgodovinsko mesto kronanj je že utrpelo velikanska opustošenja, ki so bila povsem nepotrebna, ker ne morejo na noben način vplivati na potek bojev za mesto. Kvečjemu dajejo ta opustošenja večjo prostost hrambi, ker ji ne bo treba jemati obzira za ruševine
tarijata«, reci najbolj krvavo strahovlado nekaterih samo-pašnih komunističnih, od bratske krvi rdečih komisarjev. Prav zato je komunistična stranka zahtevala glavo dr. Marka Natlačena, da vzame našemu narodu še zadnjega moža, ki mu je ostal zvest v najbolj bridkih urah njegove zgodovine, moža, na katerega sc je ljudstvo vedno obračalo — in ne brez uspeha — z zaupanjem.
Zakaj dr. Natlačen je bil v resnici to, kar so mu rekli na Kranjskem in Štajerskem: ljudski ban, guverner bivše Slovenije pod Jugoslavijo, ki je v resnici čutil s potrebami ljudstva. Ogromno je bilo delo, ki ga je dr. Natlačen opravil v dobi svojega nad petletnega uradovanja. Pod njegovim vodstvom je Slovenija
in nastopiti z vso silo. Ameri-kanske čete, ki se bližajo mestu z vzhodne strani, so v hudem boju z nemškimi četami. Tudi letalstvo posega v boje za mesto Aachen z vso silo in tolče po dobavnih oporiščih nasprotnika v okolici mesta.
Med tem pa pada »V 1« še vedno tuleč na London in predmestja.
Izdaja Romunije in Bolgarije je povzročila, da je bil nemški položaj na južnem Balkanu resno ogrožen. Zato je nemško vodstvo sklenilo, da umakne svoje čete iz najbolj ogroženih krajev. V smislu tega načrta je bila izpraznjena grška prestolnica. Tsto-tako zapuščajo nemške čete otoke na Egejskem morju in Peloponezu. Kakor je bilo pričakovati, se je v zapuščenih krajih takoj vnel srdit boj med grškimi komunisti in nekomunisti. Južna predmestja Beograda so pozorišča zelo resnih bojev, posebno ob Moravi. Istotako krvavi so boji ob Tisi, med Szegedinom in Csongradom in v pusti pri Debrecinu. Vendar pa so vsi sovjetski napadi na teh točkah ostali večinoma brez bistvenega uspeha. Sovražnik pritiska na prelaze Dukle in Cziroka. Na srednjem delu vzhodne fronte so najvažnejše vojne akcije pri Seroku. Na severu se vršijo boji za Me-mel in Libavo. Na skrajnem severu pa se borijo nemške čete, da preprečijo poizkuse obkoljenja.
V	Italiji napenja sovražnik vse svoje moči, da doseže za-željeni prodor. Četudi razpolaga z veliko premočjo, posebno na odsekih na obeh straneh ceste Firenze - Bologna, so se njegovi poizkusi povsod izjalovili. Tudi na jadranski fronti ni nikjer napredoval. Male, brezpomembne infiltracije ne motijo splošne slike t<> fronte. Ta fronta kaže znake absolutne stabilnosti in to moti zelo račune zaveznikov, ker navzlic vsem dosedanjim u-spehom niso še prišli do nika-kega odločilnega uspeha, do. čim so vsi od njih samih določeni termini že zdavnaj po-
premagala silno gospodarsko in denarno krizo, dr Ni tlačen je dal graditi vodovode in električne centrale, saj je bila v teku petih let sk v aj vsa Slovenija elektrificirana, dr. Natlačen je giadil :n izpopoln jeval slovenske šole, vse, od najmanjše do naj višje, do vseučilišča, ki ga je znatno izpopolnil. Sodeloval je pri -jstano-vitvi Slovenske znanstvene akademije, torej naj /išjega znanstvenega zavoda, veljavnega tudi za goriške Slovence. Skrbel je za reforme na sodrd-nem polju, on je takorekoč odpravil brezposelnost v Sloveniji, skrbel je "sa varstvo o-trok in mater. Ne moremo v tem kratkem članku našteti vseh Natlačenovih zaslug za slovenski narod, toliko jih je bilo. Toda zanje ve narod, ki se je pred dvema letoma str-
tekli. Nočemo s tem staviti hipotek na bodočnost — ugotavljamo le dejstvo, ki ga nihče ne more zanikati. In dokler bo tako, bo zmaga ostala le — privid ... (v.r.).
Nova madjarska vlada
Budimpešta. Sestavljena je nova madjarska vlada, ki ji predseduje ministrski predsednik in namestnik državnega upravitelja Franc vitez Szalai. V vladi so predvsem zastopane stranke pu-ščičastega križa, madjarska na-rodnosocialislična stranka in Im~ redyieva stranka.
Državni upravitelj Nikolaj lior-thy je izdal proglas, v katerem ukazuje, naj se madjarsko ljudstvo in vojska honivedov dialje borita, tako, kakor zahteva vojni položaj in kakor pristoja slavi maidjarske armade.
Iz Berlina poročajo da je za posledicami poškodb, ki jih je dobil na glavi kot vrhovni poveljnik neke nemške armade na. zahodu, umrl generalni feldmaršal Rommel. Rommel je eno najbolj slavnih imen med nemškimi •vojskovodji, posebno znan je. bil ;z časov svojih vojnih pohodov iz Čire najike proti Egiptu in je tedaj le malo manjkalo, da rii zasedel Aleksandrije, glavnega egiptovskega pristanišča. V> ogromni premoči in pa dejstvu, da so savojske armade že tedaj odpovedo'a-lino tvorile izdajalske vrzeli, gre pripisovali t, d« Ronunelov načrt tedaj ni uspel. Voditelj nemške države je tedaj poslal resnično sposobnega vojskovodje na druge fronte.
Za Goriško pa je osebnost maršcla Rommela zanimiva še iz drugih oz. rov. L. 1917. ko so združeni .Nemci in Avstrijci pri: Pobaridu napravili znani predor, je bil ravno tedanji stotnik (kapitan) Rommel tisti, ki je s svojo četo prvi udrl skozi tedaj nasprotne italijanske čete in tako prebil savojsko obrambno črto nai goriških tl . ti. To opsuje Rommel sam v svoji znani vojaški knjigi »Die Infanterie mar-schiert«.
Kot vojskovodja in kot junak se je generalni feldmaršal Rommel nedvomno za trajno vpisal v zgodovino.
Sovjetski varnostni biol? in mi
Zadnji dnevi so prinesli nekaj več jasnosti o pohotnih zahtevah Sovjetov. Ti so stavili zaveznikom svoje zahteve. Vsakdo, ki mi popoln političen a-nalfabet je moral iprii čitainju o teh zahtevah uvideti, da so iste pravzaprav naperjene proti zaveznikom samim. Varnostni obroč, Id ga zahteva Sovjetska) zvezai zai svojo državo bi morale razen drugih tvoriti države: Finska, Poljska, Ogrska, Slovaška, Rumu-nijav Bolgarija, Jugoslavija in Grčija razen drugih, Idi še morajo prlM na vrsto. Torej baš države, ki so neuradno tvorile imfluenčno cono anglosaških držav, kjer je angloainerikainski kapital nemoteno gospodaril in ki so bile najvažnejše izhodno tržišče an-gloamerikanskiega gospodarstva v Evropi. V normalnih razmerah bi te zahteve izzvale v ponosnem Albi on u o-šabno reakcijo in morda celo grožnje in Amerika bi takoj začela s sestavljanjem črne liHtie z imenikom vseh sovjetskih industrij in napovedala vsaj ekonomsko vojno. V normalnih razmerah — toda razmere sedaj niiso nikakor normalne. Sicer bi po anglosaški propagandi opevani položaj na za-padni fronti upravičeval skoro še mogočnejši nastop obeh zapadnih velesil, četudi je Sovjetska njih zaveznica. Človek bi jima prisodil vsaj n (»kaj be-sed v tako važni! zadevi. A temu ni tako. »Dailo Mail« — ponosno glasilo Angleške trabandiira naravnost Rusiji, ko Skoro vzhičeno povdarjai pravičnost sovjetskih zahtev in celo trdi, da te ne smejo in ne morejo vznemirjati Amerike iin Anglije. Tu nekaj ni v redu.
Naj bo tako aM tako — nas morajo zaniimia/bi zahteve same na sebi, četudi
nil ob krsti tega velikega moža in ga spremil na njegovi zadnji poti.
Nam, Slovencem na Goriškem, je dana sedaj prilika, da se tudi mi poklonimo spominu našega velikega rojaka in vzglednega slovenskega voditelja. Njegova smrt pomenja za nas hkrati svarilo, kaj nameravajo komunisti z vso slovensko inteligenco, sploh z vsemi Slovenci, ki pošteno mislijo, seveda, kadar bi prišli do oblasti. Toda to se ne bo zgodilo in se ne sme zgoditi. Dovolj je žrtev, od katerih je bila ena največjih smrt dr. Natlačena. Komunisti so nas sicer res oropali velikega voditelja, toda dovolj smo močni, da smemo reči: kadar pade mož, stopi na njegovo mesto drugi!
ne vključujejo še tukajšnjih dežel, vsaj z ozirom na dosedanje zemljepis* ne pojme ne. Jasno pa je, da rlasom teh zahtev postajajo naše dežele vsaj sporno ozemlje, ko bi res prišlo, do tega, da bi se moralo tem zahtevam zadostili1. Vključene ali ne pa bi naše dežele morale v prihodnjosti igrati prav nehvaležno vlogo blazinice med svetovnimi velesilami. Sicer ni preveč razumljivo, zakaj in proti komu je naperjen zahtevani varnostni obroč sovjetske' zveze. Proti Nemčiji pač ne, ker hi' Nemčija v slučaju realizacije tega načrta ne obstojala več, drugih držav, ki bi zamogle« tudi iz dalek* ogrožati Sovjetsko zvezo v Evropi sploh ni, razen ako se vzame baš Anglijo in nje zaveznike. Kakor se vidi je Stalin precej dalekoviden, četudi nii baš potrebno preroško razpoloženje, da se nekoliko pogleda v neizbežno nujnost bodočnosti. Katere dežele pa naj bi tvorile varnostni obroč zapadnih velesil, ki bi jiin moral biti ravno tako potreben, kakor Sovjetski.
0	tem se molči. >Vzemi! Kar bo tebi ostalo bo naše!« — To je vsekakor vtis, ka ga vzbuja tozadevno obnašanje zapadnih velesil napram Stalinu. Na vsak način pa bi glasom sovjetskih za«, htev naše dežele morale postati bistven ded varnostnega obroča zapad-nega ali vzhodnega sistema. Kar bi pomenilo brezpogojno popolno uničenje teh dežel in nemožnost zopetnega vstajenja, ne po vojni, ne nikdar več. Če so rane, ki jih je tem deželam zadala sedainja vojnas strašne in je tipanje nai skorajšnje ozdravljenje pičlo, hi uresničenje sovjetskih zahtev zadalo vsemu smrtno rano. Ozemlje na meji dveh svetovnih sistemov, katerih dotik že radi same logike povzroča nekak kratki stiik, je obsojeno in zanj ne more bit.ii regiitve, tudii. ako bi se pri tem rabil še sistem takozvanega.
nevtralnega pasu«. To je neizpodbitno dejstvo in na, to dejstvo morda na* šii sovjetski pomagači niso še mislili. Ali pa so mislili in so hladnokrvno sklenili, žrtvovati to zemljo enemu ali drugemu sistemu.
Toda nekaj se svita. Daleč je še ta svit, a sivita se. Kje, bo razumni človek že sam zamogel razumeti. En zaveznik skuša drugemu požrešnežu odvzeti vsaj grižljaj. Zaenkrat se gre Se za razmeroma ponižne grižljaje in še ni' hudega. Zato je svit še majhen, to' da kmalu bo apetit Sovjetov zadel zaveznike na zelo občutno mesto. Na srednjem vzhodu so še dežele, ki po logičnem razniotrivanju dosedaj stavljenih zahtev spadajo tudi v varnostni obroč Sovjetske zveze, o katerih pa Stalin iz previdnosti še ni govoril. Ker angleški imperij namreč niso le Indije im druge podvržene dežele^ temveč ravno in baš varnostni obroč, katerega svet skoro slutil ni in ki sedaj začenja tvoriti snov sovjetskega varnostnega obroča. — (ojec).
Strun 2.
.noRKKI LIST«
Štev. 48.
Vesti z vsega svela
PARTIZANI HOČEJO V ŠPANIJO Madrid. Lisii objavljejo uradno noto, ki žigosa spletke bolj-ševiških elementov v južni Franciji ter na špansko-francoski meji in ki javlja, da je že prišlo do spopadov med uporniki in španskimi obmejnimi zaščitnicami. Nota pravi dobesedno:
»Darovi živil, ki smo jih hoteli poslati preko Rdečega križa z več tovornimi avtomobili stradajočemu belgijskemu prebivalstvu, so morali prestati zaradi nemirov, ki so jih v južni Franciji povzročili med drugim rdeči španski emigrantje. Rdeče tolpe pod poveljstvom dveh iz državljanske vojne proslulih elementov j nastopajo na ozemlju Saint Jeana | de Pied du Porta, Oelroni, Viel- j le, Buja in Toulousa ter so po- j novno vdrle na špansko ozemlje, j španske obmejne čete so vrgle tolovaje nazaj ter popolnoma obvladajo položaj na meji. Za njimi stoje večji oddelki, ki so odločeni, da se vsakemu nadaljnjemu invaziiskemu poskusu rdečih tolp najostreje upro. Španska vlada je poleg teh varovalnih ukrepov ponudila generalu De Gaullu vso podporo, da odtetrani te upornike.«
Po 63 dneh hudih pouličnih bojev,
v katerih je bila porušena večina Varšave im je padlo nekaj deset tisoč ljudi, so poljski uporniki prenehali z odporom in sprejeli nemško ponudbo, da se jim dovolijo pravice vojnih ujetnikov. V nemško ujetništvo se je z vsem svoiim glavnim stanom podal tudi poveljujoči uporniški general Komorovski-Bor, katerega je poljska vlada v Londonu malo poprej imenovala za vrhovnega poveljnika vseh poljskih oboroženih sil. Sovjetski tisk, ki je generala Komorovskega že prej neusmiljeno napadal, je postal še srditejši in mu očita izdajstvo, ker ni počakal sovetske vojske in se priključil, da bi ga seveda potem poslali na drugi svet po zgledu katYnskih žrtev.
V	Združenih državah je umrl
nekdanji republikanski predsedniški kandidat Wendell Wil!kie. Dobil je zastrupljanje krvi, zaradi
česar mu je odpovedalo srce. Willkie je zadnja leta opravljal razne posebne politične naloge po naročilu svojega protikandidata Roosevella.
Izostanek odločilnega uspeha
na zahodnem bojišču, katerega je angleški ministrski prddsednifk Churchilli inapo)ve-dal za oktober, je angleško prebivalstvo močno razočaral. Vlada je morala ljudstvo potolažiti z obljubo, da bo izvedla velike socialne preosnove. Delovni minister Bevin je poklical tisoče delavstva za popravljanje razbitih hiš in za odstranjevanje ruševin.
Sovjetske letalske sile
so zasedle finsko letališče na otočju Aalanda ob vstopu v Bolniški zaliv med Finsko in Švedsko.Otočje je bilo do sedanje vojne demilitarizirano. S teh letališč imajo sovjetska letala komaj petnajst minut poleta do švedske prestolnice Stockholma.
KOMUNISTIČNE INTRIGE
Milan, 16 okt. Brzojavna agencija »Universal« je zvedela iz Runa, da je vložilo odposlanstvo italijanske komunistične stranke pri komunističnem veditelju vlade Togliattiju formalni protest zaradi nedavnih imenovanj diplomatskih zastopnikov Badoglieve Italije v inozemstvu. Komunistično odposlanstvo je opozorilo, da so pričelj diplomati, ki jih je imenovala Bonomijeva vlada, svojo kariero pod fašističnim režimom in da taki možje ne morejo dobro zastopati nove Italije v inozemstvu. Komunistični vodja Togliatti je zagotovil odposlanstvu, da bo protest takoj ijroči Bonomiju.
Postopanje komunistične stran-
ke je zbudilo baje v vladi resno krizo, ki vsekakor ne bo edina, ki so jo povzročili boljševiki. To bo trajalo tako dolgo, dokler ne vodo povsod zastopali »nove« »primernejši« ljudje po Kremlje-vih željah.
Obsežno mobilizacijo bolgarskih sil
pripravlja sovjetski maršal Aol-buhin, ki je tudi poveljnik bolgarske vojske. Turški listi pravijo, da bodo na novo mobilizirane bolgarske sile potrebne za trajno zasedbo grške Tracije in Makedonije, ki ju Angleži in Ameri-kanci prištevajo h Grčiji ter k Jugoslaviji, za kar se pa Sovjeti ne zmenijo in se ravnajo po svojih načrtih.
V	Italiji se mudi
sovjetsko delavsko odposlanstvo, ki so ga komunisti in komunistično pobarvane »demokratske« stranke slovesno spreieli. Komunistični voditelj Togliatti je prosil sovjetsko pomoč za Italijo, vodja
sovjetske delečj^eiie je povedal, da *je prišel v Italijo zato, da bi dobil stotisoče delavcev, kate-terih v sovjetskih tovamaih krvavo potrebujejo. Itaijanski kmetijski minister Gullo, je napovedal ureditev kolhozov v Itaiji.
Te dni je prevzel posle prefekta v Turinu Emilio Grazioli, dosedaj prefekt v Bergamo, nekdanji fašistični zvezni tajnik v Trstu in potem dalj časa- visoki kdfnisair v ljubljanski po krajini. [ <
V Parizu so prenehali izhajati časopisi Ot>vre, JVIatin, Petit Parisien, T.ntramigeanit in Pariš Soir. Tudi, lista Temips in Journal des I lebaits ne izha jaita več. Pač p« izhajajo Framctiireur Conubat, La France L:ibre, Le Front national, od starejših listov pa izhaja j vojaški degaullovski Figaro, Le So > j in L Auve, Iti je gla.-ilo krščanskih ko- j munistov a la Edi Kocbek. Lista Po- j putaire (socialistično) in Humanitd j (komunistično glasilo) pa prednjačita pred vsemi, tlumanitž je bil nekoč rasitoo&no urejevan, preštudiran propagandni dnevnik. Zdaj je spet vstali, da pomaga širiti rdečo revolucijo po raz-bičaini Franciji.
Proslava Gregorčičeva stoletnice
Gorici
Dejstva in ugotovitve
Bilanca 15. septembra
Po enem mesecu lahko trezno presodimo kakšen učinek so imeli divji komunistični pozivi na predajo, kateri je bil postavljen zadnji rok 15. septembra.
1. Mnogi dihurji, ki so se delali nacionalne, nepolitične, nepristranske, so pokazali svojo barvo in so šli v hrib. To so razni dr. Čermelji, dr. Prevci itd. Naša okolja so se spet izčistila.
2. Sredinci, ki so še koncem avgusta trdili, da so na tihem vsi »domobranci«, če to ne, pa vsaj »četniki«, so jadrno stopili v stike z gozdom in začeli nova pogajanja za sodelovanje. To je spet pojasnilo njihovo umazano vlogo.
3. Domobranci so ostali isti kot prej. Le neznaten odstotek je zapustil njihove borbene vrste. Udarni bataljoni pa so v odgovor na ultimatum pokazali v blestečih zmagah na Dolenjskem in Notranjskem moč svoje pesti in voljo svojih src.
Realizem Edvarda Kardelja
V	času popolne prijaznosti I nad skorajšnjo zmago komu- i nizma, je Edvard Kardelj,
»desna roka maršala l ita« na zborovanju rdečih aktivistov na fin način dal vedeti in slu- , titi težave, ki še čakajo ko- , muniste.
Dal je vedeti tudi, da obstoji nevarnost, da komunizem izgubi vse sadove tri in pol letne borbe za rdečo revo- | lucijo. Zato je oznanil, da zmaga nad okupatorjem no pomeni počitek, ampak z a-č e t e k vsenarodne bit-k e za zavarovan je pri- i dobitevtriin polletne \ borbe.« Torej končna zma- \ ga je še daleč!
Povedal je tudi, da na odločilno pomoč iz tujine ni kaj dosti računati: Če bomo hote-
li	našo domovino dvigniti iz ruševin, bomo morali v pvvt vrsti mobilizirati naše lastne sile.«
Dotaknil se je kočljivega vprašanja sodelovanja z zavezniki in jako zadržano izrazil bojazen, da bo njihova obnova in gospodarska pomoč nudila zavesje »reakciji«
»... notranji sovražnik ... si bo skušal ustvariti svoje pozicije na področju gospodarstva in obnove.«
»Zunanje politični faktor bo igral važno vlogo v celotni naši politični liniji.« In ta faktor se lahko še zelo spre-
meni. Vojske namreč še ni konec. »Ni dvoma, da obstoje še v svetu reakcionarni mračnjaki, ki bi nas radi utopili v žlici vode, ki bi radi pomagali našim domačim izdajalcem.« Kaj če se ti »mračnjaki« razgibajo in dobe vpliv?
Zato pa zmaga ne bo tako zelo lahka. »Pred nami se bodo nakopičile brezštevilne o-bjektivne težkoče pri graditvi in obnovi naše domovine, v gospodarstvu, v državni upravi, v zaščiti reda in miru.« Torej tud: v primeru zmage komunizma, računa Kardelj na brezštevilne težave, ki jih lahko s pravim imenom imenujemo lakota, pomanjkanje prometnih zvez, nered in zmešnja va. Da rušiti je lahko, a graditi je težko!
Nato je pozval Kardelj, kot pred tedni Cene Logar komuniste
k budnosti, kajti mednje se je vtihotapila zaspanost. naveličanost in topost;
k enotnosti h kateri pozivajo le tisti, ki se čutijo razcepljene in v razkroju;
k samozavesti, ki jo med gozdnimi razcapanci ni in je ne bo;
k iniciativi, ki je še v vsaki tiraniji in tudi v ko- \ munistični zamrla.
k hitremu vzpostavljanju reda in miru.
Zato pa nov boj za o h r a -n i t e v pridobitev revolucije. To ni več revolucija, ki divja, to je že konservativnost ki ohranja!
(Podatki po »Sl. poročevalcu« 15. sept. in »Part. dnevniku« 24. sept.)
Ministriz Snoja pa ni bilo !
Kot se čuje, obljubljenega obiska ministra Snoja ni bilo. Kakor je napovedal, da bo prišel Snoj reševat domobrance k izvršilnemu odboru OF. Kidrič je v svojem brutalnem odgovoru na Kuharjeve pozive pojasnil, da je Izvršilni odbor OF pristal na Snojev obisk, povedal pa je tudi, da je Snojeva edina naloga ta, »da zavedenim domobrancem pove, da predstavlja njihovo edino rešitev njihova predaja z orožjem vred Narodno Osvobodilni Vojski« (Sl. Po ročevalec, 15. sept.)
Snoja pa potem ni bilo in ga menda tudi ne bo.
Domobranstvo pa se rešuje samo, s postopnim, neusmiljenim trebljenjem komunizma, v čigar popolnem uničenju je naša edina svoboda in rešitev.
V
Spričo sedanjih težkih razmer «e ie zdelo, da se bo proslava velikega našega pesnika Gregorčiča morala omejiti le na posebno izdajo »Goriškega lista«. Z veseljem smo ugotovili, da so krogi slovenskih vernikov tudi drugače dostojno proslavili ta soominski dan.
Msgr. Brumat se je pri deveti maši pri sv. Ignaciju v svo em govoru primem o oddolžil spominu velikega budliteilja narodne zavesti med' goriškimii Slovenci. Odgovoril je na vprašanje, ali ;e bilo prav, da je duhovnik pesnik tako silno podčrtaval domovinsko ljubezen iz sv. pisma in življenja svetnikov je dokazal, da so se vsi sveti duhovniki vseh časov zelo odlikovali v ljubezni do svojega naroda. In temu se ne smemo čuditi, saj ravno vera nam daje najzanesljivejšo in najtrdnejšo podlago za pravo, narodu zares koristno domoljub e. Ljubezen do narodai izhaija pač iz najvišje zapovedi ljubezni in še posebej iz četrte zapovedi, ki nam narekuje, da moramo ljubiti starše in vse, kar je z njimi v zvezi.
V	svo;ih izvajanjih je prišel do trditve, da je duhovnik že po svojem poklicu, ako ga vestno izpolnjuje, najodličnejši narodnjak in da je zato nujno vsakdo, ki ovira duhovnika pri njegovem poslanstvu, narodni škodljivec. Spodbujal je vernike, maii vsi v lepem sodelovanju z duhovniki, ki Boga in n;egove večne zakone branijo, delamo na to, da bo naš narod globoko veren, pošten, izobražen, omikan, srečen na tem in na drugem svetu. Ob koncu so verniki s pridigarjem molili za večni pokoj pesnikovi duši, ki je tako hrepenela po miru.
O, da bi ti, mladika mila,
nevihto tudi ulolažila,
ki burno hruje med ljudmi,
ki v srcu strastno nam besni,
da meni vsaij bi jo umirila!
(Oljki)
*
V	nedeljo zvečeT pa je bilo v krogu dekUiške Manične (družbe zelo lepo predavanje o Simonu Gregorčiču, ki se ga je udeležilo poleg številnih družbenic tudi precej prijateljev družbe, med njimi vsi Iriie naši stolni kanoniki: msgr. Valentinčič, msrg. Novak in msrg. Brumat. Govoril je morda največji ljubetelj Gregorčičeve poezi:e o. župnik Mirko Maora, 'ri s*- zdi. na ima Gregorčiču zelo sorodno srce. Tudi in je dorna iz »planinskega raja«, nedaleč od Gregorčičevega doma. 2e prej smo vedeli, da zna vsega Gregorčiča na pamet, nismo pa vedeli, da ga zna tako toplo in- lepo podajati. Iz njegovih ust so prihajali Gregorčičevi verzi kot ovetje, ki je pravkar vsklilo iz pesnikovega srca. Udeležencem se Gregorčič še nikdar ni razodel v tako sočni lepoti kot ta večer. Govornik :e 'podal najprej kratek oris pesnikovega živ'ienia. Skora’’ vsp-’< življenjski podatek je osvetlil s kakim Gregorčičevim verzom.
Nato je predaval v štirih odlomkih najprej o Gregorčičevi ljubezni do domače hiše in vasi, nato o njegovi ljubezni do ož;e domovine »planinskega raja« polem o njegovi nepopisno topli in blagi ljubezni do širše domovine Slovenije, ki jo je ljubil kot goreče jubeč ženin svojo najslajšo nevesto in končno o pesnikovi 1’ubezni Ho P>ooa in večne domovine. Prav ta velika ljubezen do Boga, ki je izhajala iz mje-gove žive vere, je vlivala v pesnikovo dušo tisti balzam, ki je preprečil, da bi vedno melanholični in otožni Simon zapadel bolezni, ki jo imenujemo pesimizem, kateremu pa Gregorčič nikdar ni zapadel, čeprav je večkrat prav živo občutil svoje lastne, svojega naroda in vsega sveta bolečine v tujini in solzni dolini tega sveta. Ob koncu je predavatelj prosil poslušalce, noj
se odzovejo pesnikovemu povabi!” v p"?™ »Mojo srčno kri škropite« in naj vsepovc^d širjo Gregorčičeve poezije, naj se jih uče na pamet in skušajo ob njih dvignili sebe in svoj narod k plemenitosti, ki je tako zelo odlikovala Gregorčičevo pristno slovensko srce.
Jasna, izklesana in topla beseda predavatelljeva je poslušalce vse prevzela in zlasti ko je deklamiral razne daljše in krajše pesnitve, se je marsikatero oko orosilo od globokega ganotja. Verzi, ki so nam priklicali v spomin, kako silno bi Simon Gregorčič trpel, ako bi doživljat današnji križevi pot slovenskega naroda in porodne bolečine njegove svobode, po kateri je tako hrepenel, so nas kar pretresli. Pesmi, ki jih je deklamira, ie tudi zelo duhovito komentiral in podal zlasti dekletom silno dragocene migljaje za življenja lepo in srečno pot. Posebno jim je polagal na srce ljubezen do svojega kmetskega ljudstva, do domače hiše, zvestobo v vseh rečeh in ljubezen do poštenega dekliškega življenja, ki je veselje in ponos naše domovine.
Med posameznimi odlomki predavanja, ki bi želeli, dai ga je podajati na vrhu Triglava, da bi ga ^lišala vsa slovenska zemlja, sxa nastopili tudi dve družbenioi, ki sta zares vzorno podali tri daljše deklamancije: Domovini, O nevihti in Romanco. Obe, Mirjam Zagrajska iz Gorice in Meri Bajc iz Cola sta s svojimi deklamacijami pokazali, kako je Gregorčič tudi njima pel iz srca. Druge mladenke, ki so deklamacije poslušale, so sklenile, da bodo tudi same odslei bolj pazno prebirale Gregorčičeve poezije, se jih učile na pamet in jih ob raznih prilikah podajale.
Ne smemo pozabiti, da je dekliški zbor Marijine družbe lepo zapel več dvo in troglasnih pesmi, ki so dale prireditvi še slovesnejši značaj in jo dvignile v nekako prisrčno akademijo, ki je nudlila udeležencem lep pesniški in glasbeni užitek.
Lepo zaokroženo prireditev je na povabilo g. predavatelja zaključil dekliški zbor, ki je zapel pesem na Gregorčičevo besedilo: »Mojo srčno kri škropite«.
Tajništvo slovenske gimnazije v Gorici
poziva vse gg. profesorje, ki žele biti nastavljeni na slovenski gimnaziji, tla vložijo prošnje do 24. okt. 1944 na zgoraj imenovano tajništvo.
Tajništvo slovenske ljudske šole v Gorici
1)	o z i v a vse gg. učitelje, ki žele biti nastavljeni na slovenskih mestnih šolah, da naslovijo svoje prošnje na tajništvo do 24. t. m.
*
Tajništvo slovenske ljudske šole v Gorici
naznanja da se vrši vpisovanje na slovenski ljudski šoli od 15. okt. do 25. okt. v dopoldanskih urah.
Redni pouk se prične 26. oktobra s šolsko mašo pri Novem sv. Antonu ob 9. uri. Pouk bo naslednji dan.
T ajnik.
OPOZARJA SE, da moraijo po določilih postave psi po ulicah in sploh vseh občinstvu odprtih krajih nositi nagobčnik.
Prepovedano je voditi pse v javno prostore, tudi če imajo nagobčnik in tudi če so privezani na vrvico.
Kršilci bodo kaznovani po predpisih zakona.
Župan: Coronini.
»Ju ~	».
!Z GORICE IN
Goriški Slovenci za svoje reveže
Naš urednik je te dni obiskal tajnika nove dobrodelne ustanove »Socialna pomoč«, ki že nekaj časa sem posluje v ulici v. Seminario 10 in podpira revne slovenske družine. Z njim je imel razgovor, ki ga tu objavljamo.
1) G. župnik. Slišim, da <;o-riška pisarna »Socialne pomoči«, ki jo Vi vodite, pripravlja nabiralno akcijo med goriškimi Slovenci za zimsko pomoč ubogim in obubožanim rojakom. Ali nam morete ob tej priliki povedati kaj več o tej zbirki, o programu in dosedanjem delu?
O, to je pa lepo, da se ;udi »Goriški list« zanima za >So-cialno pomoč«. Hvala za 'o pozornost! Omenili ste našo nabiralno akcijo. Ta se je že začela, vsaj za goriško mestno občino. O našem programu n delu pa — evo — Vam odgovora!
Socialna pomoč je prva in doslej edina karitativna (dobrodelna) ustanova na Primorskem in hoče sredi tragedije, ki jo preživlja naš narod, vjiti vsaj kapljico olja v njegove pekoče rane. To je njen samaritanski program, da podpira vojne oškodovance, begunce, družine internirancev, vojnih ujetnikov ah pogrešancev, sirote, onemogle, dela nezmožne, bolnike in končno reveže na splošno. Kajpak veljajo naše podpore, ki niso stalne, le zares revnim in potrebnim, v kolikor jim ne zadostujejo drugi stalni dohodki, ki jih že uživajo, ali zaslužki njihovih lastnih rok. V ta namen Socialna pomoč nabira sredstva (denar, obleko, obutev, posteljnino itd.) pri imovitejših Slovencih, da lahko pomaga siromašnim. Nadaljnji namen naše pisarne je tudi nuditi moralno pomoč slovenskemu prebivalstvu v obliki raznih intervencij (t. j. posredovanj) pri j upravnih oblasteh in uradnih j socialno skrbstvenih ustano- i "vah.
Naše dosedanje delo... Nabrali smo že znatne vsote denarja. Drugi posel je bil ta, da smo nabrana sredstva razdeli-
li	v obliki individualnih in deloma tudi kolektivnih podpor pomoči potrebnim prosilcem. Nad 100.000 lir smo že razdelili revnim družinam v Gori- i ci, vse drugo pa je šlo prosilcem z dežele. To drugo delo -delitev podpor - je zaradi točne kontrole potreb sicer zamudno, toda bolj prijetno oct Prvega — nabiranja sredstev. Pozanimali smo oblasti (in jih še bomo) za izboljšanje in razširjenje socialnega skrbstva. Opravili smo tudi precej individualnih intervencij (za posamezne osebe)
Za ugotovitev potreb seda- j nje zimske pomoči in za bodočo obnovo domovine je So- ! cialna pomoč opravila prepomembno delo v tem, da je zbrala že obilo dragocene statistike o žrtvah in škodah, ki sta jih povzročili vojna in revolucija v slovenskem delu po-kraiine,
2)	G. tajnik, iz vašega poročila vidim, da socialna pomoč opravlja ne samo prepotrebno karitativno delo, ampak^uspeš-no zelo važno kulturno poslanstvo. Kdo pa ima glavne zasluge za njeno ustanovitev in pri vsem tem njenem delu?
G. urednik! Zasluge in za-služnike pa naj piše Bog! Ker j je znano, da je priznanje,
hvaležnost na tem svetu najredkejša cvetlica, mi ljudje iz »Socialne pomoči« sploh ne ! iščemo, marveč ta čas raje | raziskujemo in popisujemo bedo našega ljudstva in mu jih po svojih skromnih močeh s karitativnimi akcijami lajšamo. Mislim, da tako najbolj konkretno in pozitivno dela mo za blagor domovine. Vpra šanje zaslug ima veljavo kje ' drugje, na pr.: v vrstah OF. Tam je med terenci, rajonci ■ in gori nazaj do samega IOOP ena sama zagrizena tekma za ’ zasluženje in — premoženje, i
V	»Socialni pomoči« pa se o zaslugah še nismo pogovarjali, j Za »Goriški list« in njegove ! bralce, oziroma za primorsko ! ljudstvo sploh, bodi povedano ' k vašemu vprašanju le to, da j imajo vse glavne in postranske ' zasluge pri »Socialni pomoči* v Trstu in Gorici samo tiste i vrste ljudje, ki jih komunistič- ' ne troblje iz gozda klevetajo za izdajalce in jih OF preganja kot najhujše sovražnike in izkoriščevalce ljudstva. Naše novo izdajstvo in maščevanje nad nehvaležnim narodom je zdaj to, da v »Socialni pomoči« pomagamo siromašnim Slovencem.
3) To pomeni, da vodijo »Socialno pomoč« resnični, ,
| r esebični rodoljubi. Kaj pa | ali delate pri delitvi podpor j kake razlike z ozirom na po- | litično opredelitev posamez- i nikov?
\ pisarni »Socialne pomoči« ' ne preiskujemo ne barve ne mišljenje prosilcev, marveč j nudimo pomoč nepristransko po načelih krščanske dobro- : delnosti kateremu koli Slovencu, če le dokaže potreb-nost.
4) Pa so se vendar komuni sti že obregnili ob »Socialno , pomoč«, če sem prav poučen. ' Ali je to res?
Pa še kako obregnili! OF je »Socialni pomoči« posvetila poseben celo ilustriran letak. Sinoči sem ga dobil v roke. Rečem vam: imeniten je. Bil bi kar primeren vložek za pustno komedijo. Sijajno za- ! bavo nam je prinesel v ta tu- ! robni čas. Risba na njem predstavlja grozne pošasti s puškami in rožnim vencem, ki v pisarni »Socialne pomoči« s cekini kupujejo slovenske duše. Besedilo na njem pa roti slovenski narod, naj za božjo 1 voljo ne hodi več prosit pod- 1 pore, češ, da se mora vsak i podpiranec v zahvalo vpisati i v Belo gardo, podpisati izjavo proti O F in ne vem še kakšne čarovniške zakletve. Zdaj pa, mili 'slovenski narod, če hočeš verovati tej umetnini tolovajske budalosti, nikar ne hodi več prosit podpore k »Socialni pomoči«, marveč ogibaj se [ naše pisarne nekaj kilometrov i na daleč, da ne boš pogubljen. Morda hoče OF s tem nesramno lažnivim letakom preplašiti naše podpirance tako, da bodo še denar nazaj prinesli in bo tragedija naše dežele še boli komična. Veliki gospod vA uran, doktor in tovariš, organizator OF na Primorskem, zvodnik našega ljudstva, moj nekdanji prijatelj, ki nikdar pomanjkanja ni okusil, ker je zaradi zasluženja in premoženja svojega očeta študiral za narodni denar, naj bi namesto pisanja pamfletov rajši poskrbel, da se meni vrne moj pisalni stroj, ki mi ga je njegova OF poleg drugih reči pred le-
Kezgovor s tajnikom »Socialne pomoči" if. župnikom Žerjalom
tom dni ukradla, da sedaj na njem pisari svoje gnojne možganske izrodke proti »Socialni pomoči«; kajti v naši pisarni bi stroj služil bolj plemenitim namenom. Letak pa je, to moram priznati, najbolj smrdljiv proizvod komunistične norišnice, kajti z njim hoče OF revežem preprečiti pomoč. Kaj ne, tovariš Wilfan: »Vse za narod, vse za ^eveže in potrebne! Živel socializem!«
6) Vidim, da vam tegobe časa še niso uklonile duha. Go tovo imate v »Socialni pomoči« kake načrte za bodočnost. Ali jih smem vedeti?
Moja navada jc, ua ne govorim o r.acrtih, dokler jih ne izvedem. Zato dovolite, da vam odgovor na to točko dam pozneje. V zameno vam rajši povem eno svojih želja, in prosim, da jo objavite. Ta moja želja, oziroma želja vseh pristojnih delavcev v tržaški in goriški »Socialni pomoči« je, da bi slovenski kulturni delavci (t. j. bolj po domače in bolj splošno: vsi šolani ljudje) v naši deželi oziroma sploh vsi pametni ljudje malo bol j pomagali pri sestavljanju statistike, ki sem jo prej omenil. Ta stvar ima namreč velik socialni in kulturni na tudi gospodarski pomen. Druga želja in prošnja na je kajpak ta, da bi vsi, ki kaj zmorejo, čim obilneje prispevali v dobrodelni sklad »Socialne pomoči«. Kajti po-
trebe so silne, finančnih sredstev pa ni.
7) No torej še eno vprašanje! Na koga se v prvi vrsti zanašate, ko boste za zimo potrebovali nova finančna sredstva?
V	prvi in zadnji vrsti se zanašamo na radodarnost tistih Slovencev, ki jim je sreča obvarovala dom in imetje. Za enkrat stavim upanje na imo-vitejše slovenske družine v Gorici in po važnejših dosegljivih občinah, kakor so Ajdovščina, Vipava, Idrija, Kanal, Sv. Lucija, Tolmin, Kobarid, Bovec. V teh »oazah« je nekaj prav zavidljivo dobro založenih ljudi. In prav ti so od vojne nič ali najmanj prizadeti, zdi se pa, da so doslej tudi najmanj darov položili na žrtvenik domovine.
niška planota pripravlja račune
Irupla nedolžnih žrtev razmrcvarjena v jazbinah - Razkrinkani vodiMj hribovskega VOZ-a
Nič manjša ni pravica prizadetega do pritoževanja od pravice slehernega do življenja. Tako je tudi nam edina o-bramba in zadoščenje, telesnih ter duševnih težav, ki jih prenašamo pod OFarskim jarmom, pritožba. S pritoževanjem pokažemo narodu in vsemu svetu, da obsojamo ' vsu početja sleparske OF in da pomagamo tudi mi s temi sredsv n k vstajenju poteptanega naroda, ker skrbno zasledujemo in beležimo korake in vsa početja tistih par odstotkov med nami, narodnih izrodkov, za katere je račun že pripravljen.
Pred časom smo površno poročali, o neizbrisnih sledovih bo’ jševiškega divjanja po naši, zločincem prepuščeni planoti, za katerega bi bil v prvi vrsti odgovoren, že znani Dugar, ker je tudi sam, na partizanskem sodišču v Čepo-vanu priznal krivdo šestih žrtev od 19tih mu očitanih. Zaradi njegovega živalskega značaja, moramo priznati, da je ta zločinec bil le krmilo OFar-skega voza, na katerem mogočno sloni hinavsko tihi, ponižen, sočuten, solzavi kot krokodil partizanski Juli-Lipi-čar Alojz p. d. Kopič iz Dola pri Kalu, ki nosi zagotovo odgovornost ostalih 12 prejšnjemu očitanih nedolžnih žrtev, katere ležijo razmrcvarjene po raznih jazbinah v okraju.
Da je to pravi satan, skrit v angelski obleki, so nam priča njegovi lastnoročni podpisi raznih dokumentov Kalsko-Kanalskega rajona. Kako in kje ie sloviti Banjški VOS — o priliki hajke stresel te nam važne listine, bomo interesi-rancu dodali v opombo pri končnem računu.
Vse kazenske ukrepe, vse druge važne rajonske odredbe, katerih posledice čuti naš kmet in naš narod na lastnem telesu, od tega skoro nepoznanega zločina in zajedalca, podpisanega s partizanskim i-menom »Juli«.
Zaman se skriva za delom, od njega odvisnih terencev. Da je to velik mož, so nam priča tolovajske organizacije in gibanje še za časa Bado-ljevcev, ko je v sporazumu predsednice, lastne soproge, odobril in potrdil, če tudi na zahtevo dobro znane vlačuge Pavle Tomaževe iz Gomilni-ce, Avguština Mešelovega iz Zabrda in par drugih teren-
| cev, ponesrečeni atentat na župnika Stnakota Žerjala, ki ; je bil pripravljen med Gomil-nieo in Brezovem.
Poglejmo okrog njega, kdo so ti ljudje, pred katerimi trepeta ves okraj? Izprijeni zastareli samci, pohlepneži, la-komneži in očetje družin v katerih se sliši razsajanje, jok, pijančevanje, kletvina in zmerjanje. Samo o ljubezni in molitvi tam notri ni sledu. Saj bi bilo čudno, če bi se v takšnih družinah vzgojil pravi rodoljub. Česa moramo upati od župana Andreja Maverja iz Kala, saj je delo vsega njegovega življenja do razpada Italije, v podzemeljskih jamah. Zaradi pijančevanja in slabih družinskih razmer mu ni rodilo toliko, da bi se mogel v letu privoščiti teden dni počitka. Od kje pa ima, ko je že več ko leto dni brez dela, toliko dohodkov? Od kje so živila, od kje denar, da se ga po današnjih cenah pogosto »gospod in gospa« prav pošteno nažvižgata? Ubogi kmet! Nič ni čudnega, če so to starši divjega zločinca, 16 letnega Emilija, ki je na zverinski način vzel življenje zajetemu domobrancu Štruklju iz Kanalskega Loma. Z zlomljeno nogo in brez hrane ga je pet dni vlačil po gozdovih in mu pred smrtnim udarcem po glavi še po trikrat nalomil obe roki.
i udi Petra Mournovega iz Korna ne sme narod prezreti, saj si je z njegovo hrabrostjo in zločinstvom nad lastnim narodom, ki ga je izkazal pri pokolju slovenskih fantov v Črnem vrhu, pridobil dopust v nagrado.
Račun se pripravlja tudi za tiste požrešneže, ki prežijo izza grmovja po cestah na mimo gredoče ženice in jim iztikajo iz nosilk do zadnjega jajca, namenjenega v Gorico v zameno za drugo potrebno blago, ali za prehrano, pa naj si bodo ti lenuhi, Tončič iz Levpe in Medved iz Krasa na Levpski cesti, ali Tabor, Str-garč, Fure, Špelč in Pust iz Banjšc na Banjški in Grgarski cesti. Vsa ta raja do sedaj o-menjena ne trpi nobenega pomanjkanja, tem ni treba, da nosijo in prinašajo blago iz Gorice, saj so hrami naših kmetov njihova last.
Vsa planota kliče in prosi Boga, da bi narod vse te iz-vržke, ki ne poznajo gorja, nagradil ne le z dopustom kot
partizani, marveč z odpustom iz človeške družbe.
Kako po vrhu vsega tega gorja, naša reč živo klije, nam je zopet pokazal miting ali veselica preteklega tedna na Vrhavču pri Kalu. Po končani igri »V BORBI«, se je prikazala na odru precej marljiva terenka Humar Angela in dobesedno objavila, »sedaj bo Tržaška brigada zapela v italijanščini, Trst je naš«. Ker je med navzočimi bilo največ takih, ki italijanščine ne razumejo, prepuščamo rešitev vprašanja našim zavednim narodnjakom, ali so ti razteneni ušivi osvoboditelji zapeli, Trst je vaš, ali njihov?
Hribovec.
Z GORIšKK PRFFFKTURF.
Za vodjo goriške prefekture in vršilca tozadevnih dolžnosii je bil v začetku oktobra imenovan' g. dr. Ruchmiiller, dosedanji mestni kuraior.
OSEBNA VEST
Inšpektor slovenskega narodnega zbora polkovnik Kokalj je bil včeraj sprejet pri goriškem nadškofu, ki je ob tej priliki podelil njemu in njegovim vojakom apostolski blagoslov.
*
DUHOVNIŠKA IMENOVANJA: preč. Anton Krapež je imenovan za župne-, ga upravitelja v Črniče, preč. Friderik Škaraibot za kaplana v čmiče, preč. Albert Mare za kaplana v Cerkno, preč. Artur Zaletel za župnega upravitelja v Štamdrež pri Gorici, preč. E-freni Mozetič, za župnega upravitelja v Vojščico, preč.. Vincenc Črnigoj za župnega upravitelja v Kostanjevico na Krasu.
NESREČA Z BOMBO. — V soboto 14. t. m. se je v Šlandrežu ponesrečil trinajstletni Marij Devetak. Hotel je potegniti iz bombe varovalko in jo vreči v daljavo, pa mu je eksplodirala v rokah in mu razmesarila levo roko in poškodovala desno oko, da revež nanj ne bo več videl.
ŽICA ZA VINOGRAONIPE. — Pokrajinska zveza poljedelcev v Gorici bo v prihodnjih dneh razdeljevala ma, le koMCine železne pocinkane žice za privezovanje trt. Prošnje je treba na-stavi iaiti na zvezo.
PREMOG ZA KUHINJO. — Za kuhinje, ld nimajo plina se bo razdeljevalo po (50 kg premoga in to 30 kg v kosih in 30 kg koksa. Razdeljevanje se bo vršilo pri dosedanjih podjetjih proti odrezku D izkaaniice aa kurjavo. Kdor bi, se pa hotel poslužiiitii sainio koksa se lahko obrne na mestna podjetja,.
POŽAR. — Včeraj ob 16. uri je začelo iz neznanih vzrokov goreti v kleti hiše štev. 4, v viia Carlo Porta. Hiša je last barona Formentini. Požar j ’ bil kmalu udušen.
Vesti iz Trsta in
"pumo.	SdomnJcz
Prejeli smo naslednji značilni dopis:
Vedno čitam z velikim veseljem Vaš list, ki po tolikem času zopet izhaja na naši slovenski zemlji. Zavidam vse slovenske Goričane ki imajo tam slovenske šole, in se tako lahko učijo slovensko pisati in čitati. Sami ne vedo kakšno veliko srečo so si s tem pridobili. Tukaj v Trstu, je vedno kot je bilo minule čase, sama rada bi vedela, če so vsi Slovenci izginili ali izumrli; ker verjetno bi lahko tudi tu* kaj ustanovili slovenske tečaje, tako da bi se lahko mali in odrasli materinega jezika naučili, saj je nam v sramoto, če ga le površno poznamo. Edino, kar tukaj slovenskega imamo, so knjige in časopisi. Najljubši mi je Vaš časopis in zato sem se odločila Vam pisati teh par vrstic, oprostite če ie napak polno, ampak, kar znam to sem se sama naučila; zato še enkrat ponovim, bi bila jako
vesela če bi tudi tukaj ustanovili slovenske tečaje, in bi tako vsi lahko spoznali lepote našega jezika. — Tržačanka.
'Pismo, s VjiclSo.
Takega življenja kakor ga imamo na Kruševci zadnje leto od poloma Italije, nismo imeli menda že stoletja. Ne čutimo se varne ne življenja ne imetja. Strah, kaj bo jutri, nas mori. Koliko vasi in hiš imamo že požganih, ljudje pa razpršeni na vse vetrove! Naši očetje, sinovi in možje morajo v hosto, mnogo jih je že pobitih. Žalost se je naselila v naše duše, toda vdanost v u-sodo in upanje, da se morda kmalu obrne na bolje, nas malo tolaži. Nimamo pa korajže si sami pomagati. Ne upamo se niti zavpiti svetu, kako trpi. mo in povedati svojih misli. Molimo in prosimo, da se nas ^og kmalu usmili in odvrne to strašno šibo od nas.
Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgalnico, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom ? Če niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znano upo-rcbljati.
TRŽAŠKI RADIO O SIMONU GREGORČIČU
Poleg našega »Goriškega lista« se je spomnil stoletnice rojstva Simona Gregorčiča tudi tržaški radio v svoji nedeljski slovenski uri. Enako so se spomnili tega jubileja razni slovenski časopsii. Posebno lepo prilogo mu je posvetil ljubljansko »Jutro« in upamo, da bomo v kratkem poročali o lepi prilogi v »Slovencu«.
POSLOVNI ČAS TRGOVIN
V	TOSTU
Za poslovalnice v Trstu je določeni nov delovni čas. Trgovine z žiivili in drogerije morajo biti ob delavnikih odprte od 8 do 13 ter od 15 do 18, cvetličarne pa neprestano od 8 do 18. Ob nedeljah morajo biti mlekarne in pekarne odprte od 7 do 12. Druge
trgovine se morajo odpirati bodisi ob 8 ali ob 9, zapirati pa vse ob 18.
SIMFONIČNI KONCIiRTI
V	TRSTU
Dirigent Rudolf Mora It ie priredil v gledališču Verdi vrsto simfoničnih koncertov. Izvajala se je 5rueknerjeva 4. simf., Mozartova 45. simf., Straussov Don luan, III. Beethovnova simfonija (junaška), Moztrtova 39. simf. (labodji spev), Straussov Till Euienspiegel in Beethoivnova 6. simf. (pastoralna). Mojstrska izvedba je žela vsestransko priznanje. Tržaška jesenska glasbena spzona, je kakor vidimo, bogato založena s prvovrstnimi koncetri.
GOSTOVANJU KOZAKOV
Prejšnji četrtek so v gledališču Rossetti nastopili donski, kubanj-ski in tereški kozaki s pestrim programom, sestavljenim iz plesov, narodnih oesmi v /borih in solo. Predstavo so radi velikega zanimanja naslednji dan morali ponoviti
LJUDSKO GIBANJE
V	mesecu avgustu in septembru je bilo na tržaškem občinskem uradu zabeleženo sledeče ljudsko gibanje: porok 173, rojenih živih 256, mrtvih 340, priseljenih 142, izseljenih 183.
Jerzy Žula^ski:
48
l/la
sre6rni o6li
Mamtai je samo poslušala in ni spregovorila besedice. Samo na njenem skraja zaprepadenem licu so se zrcalili zapovrstjo strah, obup, potrtost in odpoved.
Od jugaj so že bobneli prvi gromi prihajajoče nevihte... Marta pa je sedela nema.
Ko sva nehala in jo je Peter pobaral, ali je zdaj voljna, da vzame enega naju, je vprašanje na pogled preslišala. Šele ko jo je vprašal v drugo, se je zdrznila in dvignila glavo, kakor bi se prebudila iz sna. Gleda* la je v naju, malto pa je prišlo iz nje zamolklo, trudoma:
»Vem, vama ne gre za Toma, a. vendar... Prav imata.;; Za Torna — storim — vse....«
Vzdihnila je krčevito im umolknila.
»Krasno!« je vzkliknil Peter. »Razumela je! »Torej,« je pristavil in se nagnil k njeij, »katerega naju imaš rajši?«
Stail sem zraven njega in jo gledal. Obrnila se je vstran, gotovo jo je prelagal stud, a obrzdala se je ie tisti
Gospodarske vesli
SVETOVNm ^'nDRODUKCUA DUŠIKOVIM GNOJU.
Svelovna potrošnja umetnih dušikovih gnojil se je gibata pred vojno na višini nekaj nad 2 mi-liioria ton. V sedanji vojni je glede na uporabo dušika za oboroževalno industrijo potrošnja precej narasla, in sicer v taki meri, da bo kapaciteta sedanjih naprav za povojne razmere prevelika. Dr avam, ki so pred vojno izvažale dušikova gnojila, povzroča mnogo skrbi plasti okol-nost, da so v Zedinjenih državah, v Španiji in Kitajski, ki so prej uvažale največ dušikovih gnojil, zgradile velike nove tvonnice. Na Kitajskem so vrh tega v pokrajini Kansu odkrili velika ležišča visokovrednega solitra, ki je1 naravno dušikovo gnojilo (ta ležišča cenijo na 5 milijnov ton). Zedinjene države so leta 1939. pioizvajale le 424.000 ton dušika in so s tem krile komaj dve1 tretjini potrošnje. V zadnjih letih pa so zgrtdili 6 tvornic za sintetične dušikove spojine, tako da sedaj proizvojajo 1.2 milijona ton, kar znatno presega predvojno potrošnjo. To bodo po vojni v enaki meri občutile vse1 držtive, ki so prej izvažala dušik v Zedinjene države, zlasti pa bo to občutil Čile, od koder so izvoziti mnogo naravnega solira. Strokovnjaki cenijo, da bo znašala po vojni produkcijska kapaciteta vseh proizvajalcev dušikovih spojim 6 milijonov ton, kar bo tudi pri občutno povečani potrošnji v kmetijstvu znatno presegalo potrebe.
ODDAIA KOSTI SE JE V NEMČIJI
po uvedbi posebne premije zvišala za 50 odstotkov. Zato so uvedli tudi premije za oddajo starega papirja, dobi po 5 izkaznic, s katerimi more kupiti zavoj ) pisemskega papirja. Podjetje, ki odda 50 kg starega papirja, pa dobi nakaznico, s katero more kupiti 500 listov pisemskega papirja za pisalni stroj ali 5 kg za-vojnega papirja.
POVEČANA PLOVNOST RENA
O načrtu za podaljšanje plovnosti Rena od Basla do bodenskega jezera poroča obširno letno poročilo švicarske zveze za plovnost Rena do Bodenskega jezera. Priprave za izvedbo tega načrta so daleč napredovale in so z Nemčijo le še pogajanja o podrobnosti glede zajezitev in hidrocentral, ki se bodo istočasno gradile. Z deli bodo začeli takoj po vojni. V načelu ie odklonjena misel, da bi se za kritje znatnih gradbenih stroškov neposredno obremenjevala plovba. Švicarska zveza bo svoje delovanje razširila tudi v smeri proti Dunavu. Zgradila naj bi se tudi vodna zveza med Renom in Du-navom. Ustvaritev take zveze bi znatno olajšala uvoz blaga iz balkanskih držav. Dunav bo potem poslal važna prometna ži-
la tudi za švico, enako kakor Pad in Rhona po predvideni zgraditvi potrebnih vodnih zvez.
MADjAKrmA oii
INDUSTRIALIZIRA
Madžarski statistični urad objavlja najnovejše podatke o razvrstitvi madžarskega prebivalstva po posameznih poklicnih skupinah na podlagi zadnjega ljudskega štetja iz leta 1941. Ti podatki nazorno potrjujejo razvoj Madžarske iz agrarne v industrijsko deželo. Leta 1930 je bilo še 47.3% prebivalcev zaposlenih v kmetijstvu, leta 1941 pa samo še 44%. V istem času se je delež prebivalstva v rudarstveni industriji povečal od 34.9 na 37.6%.
DELOVNA OBVEZNOST
NA HRVATSKEM
Poglavnik je podpisal zakon o zaposlitvi na Hrvatskem, ki daje državi pravico, da razpolaga z delovno močjo vsakega posameznega državljana v interesu držav. — Hrvatska vlada je sestavila načrt ustanovitvi obrtne banke za področje vse hrvatske države. Banka naj bi podeljevala kredite obrnikom in malim indu-strijcem.
Za gospodinjo Zdravje v sadju
Kljub težkim časom nam je jesen prinesla svoje bogate sadove in nas vabi, da se okoristimo z njimi. Vsakdo ve, kako zelo zdrava hrana je sveže sadje. Za nekatere bolezni zdravniki celo predpišejo zdravljenje s sadjem. Posebno pride za to v poštev grozdje; a ludi drugo sadje, kakor jabolka in hruške, ni nič manj dragoceno. Uživale saia je predvsem koristno za pospešitev prebave in za čiščenje črevesja. Iz ostankov hrane, ki ostajajo po raznih kotičkih, se razvijajo strupeni sokovi, ki prehajajo v kri in odtod v vse organe. Zdravljenje z grozdjem je zelo primerno za protin, obolenje na ledvicah, dihalih in pljučih. Kdor hoče shujšali, naj nadomesti večji del nor-normalne hrane s sadjem, predv-vsem z grozdjem. Če pa dodamo normalni prehrani še grozdje, se bo naša telesna teža dvignila. Za uspešno zdravljenje s sadjem pa jc treba narediti določen red. Lahko nekaj časa jemo po večkrat na dan samo sadje (naj-pi ej v manjši količini, pozneje pa od tri do štiri kilograme dnevno), ali pa si določimo za to nekatere dni v tednu. Lahko pa tudi nadomestimo zajtrk, kosilo ali večerjo s sadjem. Z zdravljenjem s sadjem dosežemo predvsem dvoje:
Pospešitev delovanja črevesja Zr.redi velike količine celuloze, ki jo vsebuje sadje. Za ljudi, ki imajo zelo občutljiv želodec, se priporoča kuhano sadje, ki prav tako učinkuje na črevesje.
Drugi učinek je, da se vse telo temeljito izpere z obilno tekočino, ki jo vsebuje sveže sadje. Za vsakega človeka je prijetneje ako
uživa sadje, namesto da bi zaužil odgovarjajoč Količino vode. Poleg tega pa vsebuje sadje mnogo \iiaminov in rudninskih snovi, ki nadomeščajo snovi drugih hranil. Sadne kisline razkužujejo usta in zobe.
Zdravilsie rastline z naših it at in vri tv
. Naše. gospodinje so si letos za zimo bolj ko kdaj prej priskrbele mnogo zdrajvdtoih rastlin dobro vedoč, da domača z,Jraviifcu pri lažjih obolenjih včasih praiv tako pomagajo, kakor kemični pripomočki). Pq travnikih in vrtovih so natrgale zdravilne rastline, jiii posušile na soncu in skrbno spravile za simo. Da jim bodo te rastlin« še bolij prav prišle in bodo zanesljivo vededei, pri kateri bolezni jih smejo uporabljati, navajamo na tem mestu najbolj analne zdravilne ra: t li ne in njihovo uporabo.
lirnun uporabljamo predvsem za čaj, ki bi ga morali piti, če smo pre» hlajeni ali na pljučih bolni Cvet in liste, ki smo jih poleti posušili na soncu,. nekaj časa vremo in pijemo potem po večkrat na dan po pol skodelice čaja. Sveže rmanovo liste je zelo dober nadomestek petršilja. Pride-jamo ga raein/im juham.
Trpotec. Vse vrste trpotca so zdravilne, najbolj pa tako imenovani suličasti trpotec, kL se loči/ od drugih po ozkih, suličastih listih. Najbolj uspešno ga uporabljamo za čaj, kii posebni, koristi, če nas bolii vrat in kašljamo. Če toi čaj večkrat na dan pijemo, nam ublaži kašelj in očisti grlo.
Kamilice. Med vsemi' domačimi pripomočki so kamilice najbolj znane, Posebno zdravilno je cvetje, ki ga pa morauno za zimo pra vili no posušiti na zračnem, v senci ležečem prostoru. Čaj iz kamilic pomaga, pri bolečinah v trebuhu, krčih im vnetjih. Otrokom jei nenadomestljiv. Mnogi ljudje uporabljajo čaj iz. kamilic tudi v boju proti nespečnosti. Kamilice so tako zdrave zato ker vsebujejo eterična olja. Da to olje ne izpuhti, kamilic ne Sinemo predolgo kuhati, temveč jih moramo stresti v vreilo vodo, potem pa pustiti da samo nekaj trenutkov vro.
Melisa pomaga živčno bolnim, zlasti bi jo pil morali uživati oni, lu trpt za migreno alii imajo srčno napako. Navadno jo uživamo kot čaj, in sicer vzamemo 20 gramov posušenega listja nai en Miter vode.
Lapuh raste na močvirnatih ilovnatih travnikih, ima živo rumen cvet in ogromne kosmate liste. Čaj iz teh listov je posebno zdravilen pri vnetju vratu in trdovratnih kaltarjih. Na e» liter vode vzamemo 20 gramov posušenih listov in dobro prevremo. Potem pijemo zjutraj iin zvečer po eno skodelico tega čaija. Lapuh je tudi v vsakem premem čaju, ki ga prodajajo v lekarnah, saimo da je tam pomešan z raznimi drugimi zdravilnimi rastlinami.
Preslica, M raste na vsakem vrtu, je posebno zdravilna za one, ki bolehajo na ledvicah in imajo bolečine pri izločanju se’ča, pomaga pa tudi pri
i	žolčnih kamnih. Čaj ne sme biti premočan posebno če ga dajemo otrokom. Na eno skodelico vzamem o približno dva grama posušene preslice. Preslico uporabljajo gospodinje tudi za čiščenje posode.
Jabolčni krogljicki
Naredi navadno kvašeno testo, ga okoli in dodaj pretlačenega kuhanega-krompirja in če moreš tudi malo maščobe. Testo naj nekaj časa vzhaja, potem ga razvaljaj za '/■, cm debelo in razreži na kvadrate, katere polni z dušenimi, osladkainimi jabolki ki jim primešaš malo drobtin in cimeta. Napolnjeno kvadrate zvij v obliki rogljičev in jih dalj shajati. Peci jih na omaščenem petoadu.
Odgjuerni urednik. Or. Milan Komar - Gorici
trenutek in se ozrla po naju. In spet, spet se mi je zazdelo, da je njen pogled za hip obvisel na meni, pogled zajete, uboge srne, ki moleduje in usmiljenje....
Vsi kri mi je iz srca navrela v možgane.
Tudi Peter je moral ujeti tisti pogled, zakaj prebledel je in se obrnil k meni z izrazom nekakšne strašne u-pornosti.
Marta je planila v silen, dolgo brzdan jok, vrgla se je na tla, se v strašnem krču zvijala in ponavljala venomer:
»Tomaž! Moj Tomaž! Moj dobr\ predragi Tomaž!«
Klicala je mrtvega kakor v pomoč pred živimi.
Peter je postal nestrpen.
»Kaj bi besedili!« je dejal. »Žre banje!«
Bilo mi je, da bi se uprl. Dušilo me je. Oblaki so prevlekli že polovico nebai Ned morje se je pobliska-valo.
Matli Tom, ki je videl mater v solzah, je zavekal tudi sam.
»Marta...«
»Martam, sem ponovil in se rahlo dotaknil njenih ramen.
»Proč, proč!« je vpila. »Gnusila se mi oba!«
»Žrebajmo!« je navijal Peter.
Ozrl sem se. Stal je za mano, sl :ska-
joč v zaprti dlani krajca dveh robcev.
»Kdor potegne vozel, jo vzame.« Z glavo je pokazal nanjo, ki je še vedno ležala na tleh.
V	inanii se je dogajalo nekaj straiS-negai V glavi mii je billo začuda jasno, celo miren Sem bil, samo sape uii je zmanjkovalo, kakor da mi je, kdo zavalil goro na prsi. Gledal sem v Petrovo dlan, v oči me je zbodel krajec, ki je bil na enem meistu malce odtrgan... Spomnil sem se tistega drugega prizora na Morju nalivov, ko nam je bilo žrebati o — smrtii..,, In zdaij smo žrebali za — ljubezen...
Peter se je vznemiril.
»Vleii!« je vzkliknili.
Pogledal sem ga<. Obraz mu je bil spačen, njegove oči so me prebadale. Takoj senn razumel vse. Če potegnem žreb, bom moral na mestu ubiti tega človeka, saj bi me drugače ubil ei>. Nehote sem' segel v žep po orožju. A kaj, če potegne žreb on? Kaj potem? Ali boru dovolj močan, da se odpovem tej ženski, čeprav vem, da je vse skupaj odločil slučaj? Ali se mu ne bom kdaj kasneje uprl?
čelo se ml je orosilo.
Da sem vedel, ali je Marti kaj več zame kakor za Petra, ne bi bil Čakal žrebanja.
Taiko pa...
Saj je pravkar rekla : Gnusita se mi obai... Oba!
Ali naj sežem po nasilju, ubijam tega človeka — ali naj se u kloni m slu-čaju?
Ozrl sem se v Marto. Ni več jokala, tiho je sedelai iin strmela na daljno morje, kakor da je pozabila, da stojiva nekaj korakov od nje midva.
Strašno, brezdanje, bolestno usmiljenje me je obšlo do te ženske. A prešlo je že naslednji trenutek in žb sem znova segal po samokresu in z blaznimi pogledom izbiral, koga naj ubijem: Petra, Mario, sebe ali Toma, ki, je postal, ne da bi se tega zavedal, povod njenega trpljenja.
Po tem neznanskem živčnem napo-nu se je v inenoii mahoma vse sesedlo. Ostala stn le še ponos iin benzibrižnost. Odprl sem dlan, ld se je že oklepala samokresa.
»Vleci!« je malone zarenčal Peter.
»Ne!« sem odsekal z vso odločnostjo.
»Kaj?!«
»Ne bova žrebala!«
Ni vedel, kaj to pomenit Naslednji hip je že* segel v žep in zaslišal sem škrtanje petelina njegovega- samokresa. Potemtakem je bil tudi on r.a-red. Nisem se motil. Bliskovito sem ga zgrabili za roke. Usločil se je, zvijal v železnem stisku mojih pesti-. Iz oči mu je zijal obupen strah.
Zaslišal sem presunljiv Martin krilc. Prvi/ hip se mi je zdelo, da je v njem nekaj vzdrhtelo, neka/j, kar bi lahko
bilo radost, naito pa nne je obšlo: boji se za Petra, Ozrl sem se vanj. V očeh sem mu bral onemoglo, obupno sovraštvo. Tak je bil, ko da čaka smrti. Nasmehnil sem se in stresel glavo.
»Ne, to ne, kaj še! Vzemi si jo!« sem dejal in ga spustil.
Onemel je od začudenja. Zmedeno je izbuhnal oči, nato pa se je prisiljeno nasmehnil:
»Ti si plemenit, da, hvala ti... Kar je prav, je prav.., Mlajši sem. od tebe, torej je stvar v redu... Toda,« tu je znižal glas, »toda ali mi daš besedo, da nikoli1 — nikoli...«
Spet je pokazal z glavo proti Marti.
Pogledal sem mu naravnost v oči.
»Da, vem, ni potrebno... Hvala ti, ti si...« je hitel kar je mogel.
Nepopisen stud me je navdal. Peter se je opotekel, bnmil in stopil proti Marti... V njenem pogledu je bilo brezmejno zaničevanje in sovraštvo. Obrnila se je stran, ko je opazila, da jo gledam.
»Marta, usoda me je' izbrala za tvojega moža,« je rekel Peter.
»Vem.«
To je rekla s skrajno brezbrižnostjo.
»Marta...«
»Kaj?«
»Nevihta prihaja...«
»*Vidiim...«
(Nadaljevanje sledi.)