' r rz večji alomaki dnevnik^^ v Združenih državah Velja za vse leto - . • $6.00 0 Za pol leta.....$3.00 * Za Ne« York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo ieto $7.00 TELEFON: CHeltea 3—3878 NO. 304. — ŠTEV. 304. GLAS NARODA m List slovenskih .delavcev v Ameriki. rfiter ed m Second Claw Matter September 21, 1903. at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1870 ^^The largest Slovenian rj the United States. I Iwued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 29, 1934. — SOBOTA, 29. DECEMBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XLTT. ZDRUŽITEV JUGOSLOVAN. FAŠISTIČNIH ORGANIZACIJ MINISTRSKI PREDSEDNIK JEFTIČ JE ODSTAVIL BEOGRAJSKEGA POLICIJSKEGA NAČELNIK \ Štiri fašistične skupine so se združile v "narodno-gibanje". — Dr. Marušič je vodite j Bojevnikov — slovenske fašistične organizacije. — Lazare-vič, ki je bil strah in trepet vseh nasprotnikov Aleksandrovega režima, je moral iti. — Proces proti atentatorjem. NRA nima pravice določati cen BEOGRAD, Jugoslavija, 28. decembra. — Vlada ministrskega predsednika Jeftiča se je danes iz-i ebila ene najbolj močnih osebnosti, kar jih je bilo poleg kralja in vojnega ministra Zivkoviča v Jugoslaviji. Beograjski policijski načelnik Lazarevič je bil odstavljen. Lazarevič je bil strah in trepet vseh, ki so le količkaj nasprotovali režimu kralja Aleksandra. Na tisoče in tisoče oseb je poslal v Glavnjačo, strašno, trdnjavi podobno kaznilnico. Jeftič ga je zato odstavil, ker je bil Lazareveč baje v prvi vrsti odgovoren za izgon Madžarov iz Jugoslavije. Madžare so pričeli izganjati baš v času, ko se je mudil Jeftič v Ženevi ter nastopil kot to-žitelj proti madžarski vladi. Lazarevičeva odredba mu je napravila dosti neprilik. Precej se govori, da bo dobila Jugoslavija faši-. .. , ...... . v | 1 pv . . . . , . . .. v i srcei umrlo v bolnišnici, .stično vlado. Prvi korak v tej smeri je bil zavrsen s j (i(,|f) 11(M- žalostne mat združenjem vseh fašističnih organizacij. j in žene rule pri mrličih v Napram temu gibanju Jeftič še ni pojasnil svojega stališča, zdi se pa, da mu ni nasproten. Danes se je izvedelo, da je bivši ministrski predsednik Nikola Uzunovič nevarno zbolel. ŽELEZNIŠKA KATASTROFA Lokomotiva, ki je vlekla delavski vlak, je eksplodirala. — 16 oseb je bilo ubitih, 43 jih je bilo ranjenih. Powelton, W. Va., 2S. dec. Ko ,jr vlak peljal .''.»)<> nmjner-jev na drlo, je eksplodiral kotel lokomotive in l(i delaivcev je liilo takoj ubitih in 4*> ranjenih med njimi ."> smrtno nevarno.. Eksplozija je stresla tnalo naselbino in ko se je razkadila para, so bili mrliči in ranjenci raztreseni 1<>0 jardov naokrog. Kričanje ranjenih je bilo SERUM PROTI OHROMELOSTI Novo zdravilo se je popolnoma obneslo. — Baje je tudi iznajdeno zdravilo proti spal n i bolezni. Pittsburgh, Pa., 2S. decembra. — Xa zborovanju Aitie-j AVSTRIJSKI NACIJONALISTI R0G0VILIJ0 Avstrijski naziji so kričali: 'Doli s Hitlerjem V Vaška lepotica ni hotela plesati z Avstrijcem. Bad Aibling, Nemčija, 2S. de- ZNAČILNA RAZSODBA ZVEZNEGA SODNIKA V KANSAS CITY KANSAS CITY. Kans., 28. decembra. — Zve- zni okrajni sodnik Otis je zavrnil prošnjo vlade, da bi Sutherland Lumber Company prepovedal, da bi t-mela cenejše prodajati les, kot pa določa NRA. pravilnik. Svojo odločitev utemeljuje sodnik Otis naslednje: K011- "" «'• * ^ It w t itll II a 1 1 1 e ~ I --O J--— — -——J —'J —■' - ' »v _____. . . • i • i- 4 i i>, i vi i; • ,-,;gres po ustavi nima niti pra- nean Asociation tor the Ad- Cembra. — Had Aibling je bil . . 1 .... 1 . . . .... ... i .... - vice sam določati cen, niti vancement of Science je dr. x sredo zvečer pozoriser ve- , , , ■ , - ii • i» i- • v t 11 L'iiii'«> i o.-.n .. ♦ predsedniku dati polnomor za Maurice Brodie iz New \orka bkega pretepa med _'.>() avstr. ' rp . 1 , v i ... , i,,,,;;..,,.,,.;; • .. , t- to. laka pravicai niti ne ob- poročal o velikem uspehu, ka-' lwjoimrji in med vaščani. V jU.KaKS1. pravici^niti nc ; i • i t,,,,,, k:i t? 'stoji pod ttostavninn dolocba- terega pričakuje od novega se- " pretepu je bil en Bavarec j • ubit, več pa jih je bilo ran je- 'm1' po katt*rih J* urejena trgo- ivina med posameznimi državami. Vsled take pravice i>I bilo ruma, ki je bil preizkušen že na mnogih bolnikih. Dr. Bro- die je poročal o serumu proti Policija je zaman skušala? . . . . . -i- i- - , i i . • v ,».: + : ♦ . i.: ■ , - - .vsako svobodno tekmovalne v otroški paralizi (ohromelosti) «sta\ iti pretep, ki se je pričel ( J in o novem serumu proti spal- v ueki gostilni, katero veeiuo- cenah izključeno. AVashingtonski i*- ii- i e • -ii • , vi i,,., i-.,:.; i - •• ! ashingtoiiski juristi bodo mogoče shsati dalee okoli m ni bolezni. < >ba seruma so v pr- , ma obiskujejo a\ strijski nazij-!, ,, . , '.. . . , . . . .. . , v ,. .. ... L,i • i, „„ * o i \:ii- • i to odločitev najprej prourava- druzme delavcev, ki so komaj vi vrsti preizkušali na živalih, ski begunci. Had Aibling je;.. , J 1 .... ,.,. , , - i i ,• . , ' i i .i: . i 4 •• i „ • j Ii, l »redno se bodo odločili za od sli na delo, so prihiteli' na« na tudi že na ljudeh. 1 Vedno pa oddaljen od avstrijske meje !. ' . . . . . . - <, .v . . e..mi, io ,«;i; i kak nov korak, toda priziv krai nesre<'<». bo serum izroceu v s|»losno u-'s«,,,1° nillj. . . .1 . . " ■ i - . I 1 il'f kt I « t ( I TI 1 L* i t \ ' 1 > ti I On I T t* I Iti \ rf 1") liiajnerjev je bilo takoj ubitih, Ki pa je kmalu |>o uč- en* mr- tvašnici bolnišnice Montgomery. Zvezni in železniški uradniki preiskujejo vzrok eksplozije. Vlak, ki je last Elkhorn Pi-nev Coal Company, se je na' phiji ter ima dru^t svoji vožnji zanjikrat ustavil, od prvega, toda oba obere nuijnarje. Strojevo- dja in kurjač sta bila ubita injskujmo, ali pa jn»samezno pri-kui BEOGRAD, J ugoslavija, 28. decembra. — Nov korak za združenje štirih posameznih jugoslovanskih fašističnih organizacij, katerih vsaka zahtev i _ ... iii i » l-i | kurjačevo truplo je obležalo j šl jugoslovansko korporativno državo, je bil storjen < -evl jev i1»1 ubila mater in dva njena goslovanska (hrvatska in dalmatinska) akcija, bo- j S|Mv"/IVeIn v.»zu, takoj za h>-sanski Zbor in srbsko kmetsko gibanje, kateremu, komotivo, je bilo 1(H) tnajner-:e načeloval dr. Lijotič. jjev. Lokomotiva je bila vržena k t r v- ! i it . nazaj in razbila voz. iNova rasistična stranka bo zaprosila za dovolje- j _ nje, da se politično vdejstvuje. Najbrže bo ministrski predsednik Jeftič to organizacijo razvil v svojo stranko. Novi minister za socijalne zadeve, dr. Dra- višnjevega orla li- X. J., nastojiila tudi Mrs. Anne stu 4 4 Sam Francisco ('aH Bul le- Lindbergh, mati otlvedoneua t"11'"- otroka. Pričala bo proti H. K. 1 "prava lista je odpustila u-1 Hauptmannu. Vse napeto pri-rednika Dean S. .Jenninjrsa, ki j čakuje, kaij bo izpovedala, pravi, da je bil odpuščen, ker j Včeraj je bila v bivšem je delovali v neki časnikarski Lindber^hovem domu, odko-orairanizaciji. Vsled te.ua je La- der je bil odveden otrok, zbra-bor Board zahteval, da 4kCall na pestra družba: Lindbergh, BUlletin** Jcimin-sa nazaj j otrokova pestunja Betty Gnw, sprejme v službo, kar pa je | ki j0 dospela iz Škotske, polite isti in zastopnik: državnega pravilnikovega j pravdnika. Ponovno so si o- je bil iznajden v posluževala j>a se New Yorku. |ci vr-li na i^a je nekai 1" Doli s Hitlerjem: bližnjem i bolnišnica v Bakerst'ield, Cal. | se branili s kozarci in in kakor pravi dr. Brodie. jezicami i"n nastal je splošen pre-serum dosegel, da otroci nisoltep, v katerem so udrihali po bili sprejemljivi za paralizo. Dru.iii serum proti paralizi pil je bil iznajden v Philadcl- sestavine erumai se bosta bodisi zelo zlagata a v j >oštev pri stali paralizi*. razi icn ill v v- ALBANSKI UPORNIK OBLEGAN RUSKO-ROMUNSKA POGODBA Bukarešta, Romunska, 27. decembra. — Rusko-romunska niešami komisija, ki je imela svoje seje v Ti^hiui na roinun- Boograd, Jugoslavija, 2S. decembrai. — Poročila v inozemstvo o revoluciji v Alba-nji so bila pretirana. Ta poročila imajo'svoj izvor v osebnem sporu med bivšim pribočnikom kralja Zoi^a, Mučareni Barjaktarjem in sedanjim no- ^laivali s stoli in miznimi no-i^iimi. Xo raz uma, glede otvoritve j telefonske in brzojavne zveze PARIZ, Francija, 28. decembra. — Sodnijska med Rusijo in Romunsko, ki je obravnava proti tovarišem Vlade Gjorgjeva, mo-i^,lIjJ prekinjena leta 1918. •l i l - a i i j-r i Telefonskai zveza bo za se- nlca kralja Aleksandra in rrancoskega zunanjega , . . , ,r . . ■' m m i -v ('a.l otvorjena samo me«l Mo- ministra Louisa Barthou-a, se najbrže ne bo price-1 s^vo \n Bukarešto preko Ivije- la pred majem. Obravnava se bo vršila v Aix. Iva. Vscaka dežela bo trpela .{stroške za delo v svoji deželi. Bivši zunanji minister Joseph Paul-Boncour, ki( Rtlvno tako je tudi bilo poje zastopnik jugoslovanske kralj ice-vdove Marije godeno, da se zopet zgradi ie vložil obtožnico, pod katero bodo atentatorji so- nio«f minut je bilai ubita ena o-seba, in v vsakih sekundah ranjena ena oseba. LAVAL BO ŠEL V PARIZ ni spor, toda v Albaniji se prav lahko zgodi, da postane iz o-sebnega spora politični spor. I Pariz, Francija, 28. decem-J bra. — Zunanji minister Pier- _ ^ Ire Laval bo najbrže v ponede- jljek odpotoval v Rim na važ-Moskva, Sovjetska Unija, no konferenco z Mussolinijem. 28. decembra. — Tukaj se jelprej j0 |)ilo ugotovljeno, da začel proces proti morilcu Le-i]JO fjflvai v Riin po pi0. onidu Nikolajevu, ki je umoril [biscitu v Posaarju 14. januarja. Paul-Boncour posebno zahteva, da preiskovalni sodnik skuša dobiti pojasnilo o neki skrivnostni j Oblasti so jo do sedaj iskale v Parizu, Dieppe J komisarja ^^^^^^e^rši mladi blondinki, ki je baje prinesla v Francijo oro-j ^erl|nu» Aix..in Marseillesu, kakor tudi v Avstriji, j pr0Ves!straži 2000 mož rdeč -ž je, katerega so se posluževali morilec in njegovi j Švici in Italiji. Vse pa, kar je bilo mogoče dognati j armade. tovariši. Preiskovalni sodnik in policija zatrjuje, da glede nje, je samo to, da se piše Absatz. , Danes se je izvedelo, da jej tc ženske do sedaj se ni bilo mogoče najti. Do sedaj! NOVA OBMEJNA BITKA gledali obednico, kjer je bila pred edvedbo zbrana družina, in sobo, iz katere je bil odveden otrek. Kot priča proti Hauptmannu bo baje nastopil tudi John Hughes Curtis, ladjedelec iz X or folk, Va., ki je dolgo časa vlekel Lindbcrgha zai nos, češ, da je v zvezi z odvajale i. Sodišče je Curtissa obsodilo, nato pa suspendiralo obsedbo. Plačati je moral le tisoč dolarjev kazni. Curtissovi izpovedi ne pripisujejo posebne važnosti. Flemin^ton, N. J., 28. dec. Steklenica etra, ki je bila mij-dena v garaži Bruno Ricliarda Hauptmanna, bo mogoče po-'jasnila najbolj zagonetno stvar pri odvedbi Lindbergh o v ega otroka, namreč, kako da otrok ni prav nič zakričal, ko je bil odveden. Tudi posteljna odeja ni bila razmetana in je izgledalo, kot bi otroka dvignila iz postelje ljubeča roka. Ako je Hauptmann v resnici odnesel otroka, tedaj je najdena steklenica zadosten dokaz, na kak način je izvršil svoje dejanje. Z etrom je bilo mogoče omamiti spečega otroka, ne da bi se prebudil. Eter naglo omami človeka in še posebno majhnega otroka in se kmalu razduši, tako ga že malo po uprabi nikdo ne more zaduhati. Addis Abeba, Abesinija, 28. Ker mora preiskovalni sodnik izvršiti še mnogo1 ;,Uo. devetnajst že-1 decembra. - Nepotrjena po- i_ • j i i 11 ~ v ji »DID j | leznicarjev v Omsku, ker Jim, rocila javljajo, da so se pri je samo brezdvomno dognano, da je bila neposre- ^aznega dela, pravi Paul Boncour, da s sodnijsko|je oblast dokazaia protirevolu- j Gerlogubi zopet spopadli abe- dno v zaroti tudi ženska. ~^ -------I ,. . ........ obravnavo ne bo mogoče pričeti pred majem. cijonarne spletke. sinski in italijanski vojaki. Obe skupini sta imeli precejšnje izgube. S tem se je napetost med Italijo in Abesinijo še povečala. • - ' ' JI ▲ A OD A' NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 29, 1934 PuhUohad bf 4JYIMC PCBL18HIKO COMPANY (A Corpora tka) Ll HWKHI, Inu and iddren of ibora officers: Now York City. N. f. GLAS NABODA Zo lnooeoutro it celo loto $7.00 Z« pol let«....................fSJfO SaliacriptioD Yearly ffl.00 Advertisement on Agreement "QIm Nirod«" triuj« t—.ki dan bfgag nedelj In praznikov. _ OovUi bres podplat ln osebnosti sa ne prlobčujejo. Denar naj se bligoroU ihAlijoil po Money Order. Pri ipremomb! kraja naročnikov, prosimo, da m tudi preJtojeblraliSCe nananl, do bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York« N. Y. t: CHebeo S—1878 IZ &TABEGA V NOVO LETO Nii dnu slehernega človeka vedno tli vsaj drobna iskrica upanja. Velika mor je Mana s to iskrico človeku, sa.j življenje hi^i poleg svojih lepoit, tudi take shrani, ob katerih hi se moral človek zgroziti do konca in obupati, ako ga ne bi vzdržala njegova, čeprav se tako skrita vera, da nekaj mora priti in da nikoli niso časi in ni svet tak. da ne bi moglo biti kdaj boljšo. <'lovek ne ve, kaj naj prfle, kaj naj si prav za prav želi, toda to mora priti in je že na poti. Danes, jutri morda čez en mesec, morda čez leta, pride pa zanesljivo. To ve sleherni. Ni ga takega črnogleda ki ni bi na tihem vsaj malo upal v izboljšanje sveta. Na dnu človeškega srca skrito upanje se živo vzbudi na Silvestrov večer, ko človek pričakuje one ure, v kateri napravi čas novo koleno in dlhaja staro leto kakor izrabljena cunja z vsemi razočaranji her prihaja novo mlado leto, nedolžno kiakor novorojen otrok. Saj vsi vemo, da je tudi to leto le neznaten delček večnega časa in ne vemo točno, kaj prinaša- Kot otroci so ra-dujeano samo th>ba*ih klarov novega leta in morda še priti -ji.jemo temnim prerokom, ki že groze: "Nič dobrega ne prinaša to leto!" Saj si mislimo: "Kaj ne govore tako, kakor mislijo, saj se tudi sami vesele le dobrega v novem letu!" Ni i ram dano, da bi mogli le za treuotek naprej točno vdleti, kakšno bo, morda je to naša sreča, toda veselimo se pa le vsega neznanega dobrega. S smehom, z radost jo, z dobro besedo in dobro mislijo je pozdravljeno vsako novo leto. Mladina liapne svoje mišice in Idvigne glavo ter bi najraje z vriskanjem in z zastavami pozdravila novo leto. Onim v srednjih in resnih letih se upre pogled nekoliko v preteklost in napravijo bežen pregled, morda celo številkami podprt, na preteklo leto in napravijo sklepe z i prihrtluje ldto, ki naj jbi jih varovali napak in neprijetno-.št i v preteklosti, starci pa p rem i si j o še zadrti ji konec sladke bodočnosti, ki jim je še dan in le malo od njih se zave, da je tA kratka bodočnost prav za prav že sedanjost. Ne izpolni se vse, kar človek pričakuje od novega leta in marsikaj prwle, česar človek ni pričakoval. Saj je res, da so prav vsi dogodki v človeškem življenju nekoliko u. mazani o(i vsakdanjosti, (Toda okrasilo jih je pričakovanj :. Na pričakovani sreči pa je vedno najlepše tisto, kar da človeku zavest, da srečo že ima. Na konju je v resnici najlepši povodec, s katerim se človek konja drži. In obratno: na nesreči je najljubše ono, klar človeka Šele zdrami, da je nesrečo Idoživel. Ni rana že nesreča sama, bolečina šele napravi nesrečo. Zato pa tudi izostane za človeka toliko sreč, ker se jib ljudje ne zavedo, ker so te sreče prišle in se jih je človek počasi navadil, da jih sploh ne loči od vsakdanjosti in zato je človeštvu prihranjenih toliko nesreč, ker niso vse tako občutne. Saj vemo vsi: novo leto bo riajbolj bogato vsakdanjosti. Toda ratdujmo se vsaj onih sreč, ki jih bomo v novem letu prav gotovo doživeli, čeprav se (bojimo tiAii zla, ki z isto zanesljivostjo prihaja, vendar pa uplajmo, da ne more biti takšno, da bi nas strlo. Pod mu je pogorel. 9. decembra okrog 6. zjutraj je nenadoma izbrnlmil požar pri posestniku Jožefu Mo-harju na Krki. Ogenj je izbruhnil na podu, ki je pogorel i vso krmo in slamo vred. Goreči pod se je sesul na klet in j« bilo posestniku zaradi tega uničenih tudi mnogo poljskih cov. Skupna škoda zna-rog 9000 Din. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina V Italijo V.1 ne po- KDO BO SODU ATENTATORJEM Pariz, 15. decembra. Po razsodbi Lig«' narodov o ki "ivili soodgovornosti madžarskih oblasti prihaja sedaj na vrsto tudi sodba proti onim, ki so bili več ali manj slepo o-rožje v rokah glavnih voditeljev zarote proti kralju Aleksandru in Jugoslaviji. Kvot Lige narodov in svetovna javnost so izrekli moralno obsodbo, naloga sodišč je sedaj, da izrečejo tudi *o materija I no obsodbo. Na prvem mestu ho sodilo marseillsko sodišče, v če-gar zaporih so trije pomagači kraljevega morilca, trije izdajalci svoje domovine, trije plačanci nepripatcljev Jugoslavije, ki pa se jili danes vsi odrekajo. Toda Pospišil, Rajič in M i jo Kralj niso edini, ki jih ho zadela roka pravice. Poleg njih morata priti na zatožno klop marscillskega sodišča tudi glavni voditelji zarotnikov Pavel ič in njegova desna roka Kvaternik, ki sta še vedno pod zaščito Italijan, oblasti. Vprašanje njune izročitve še ni končnoveljavno rešeno, ker je doslej izreklo svoje mnenje samo italijansko apelaeijsko sodišče. ne pa še italijanska vlada. Končna odločitev je v rokah italijanskih političnih o-blasti, predvsem vlade odnos-no Mussolinija. Poleg teh dveh banditov pa mora priti na zatožno klop tudi Perčevič kakor tudi oni zločinci, ki jih še skrivajo Italijani in Madžari, v prvi vrsti Gustav Perčee, Je-lič, Mike Budak in še nekateri drugi. Nobeden izmed njih se ne bi mogel odtegniti roki pravice, ako se ne bi s podporo gotovih krogov skrivali na tujem ozemlju. To vprašanje pa bo v kratkem popolnoma razčiščeno. Tudi jugoslovanska sodišča bodo morala izreči sodbo ijad enim izmed zločincev, ki so ne-posredno zapleteni v marseill-ski zločin. To je dr. Andrija Artukovič. Francocka vlada je že sklenila, da tega zločinca izroči jugoslovanskim oblastim. ki imajo z njim tudi še druge starejše račune. On ima pred vsem na vesti tako zvano liško pobuno. Po mnenju pariških sodnih krogov pa so jugoslovanske <>-blast i pristojne tudi za sojenje marseiliskim zločincem Raji-ču, Pospišilu in Kralju. C'i m bi jugoslovanska vlada zahtevala njihovo izročitev, bi francoska vlada o tem sklepala. Vendar pa je to vprašanje nekoliko komplicirano. Vsi trije so izvršili zločin na francoskih tleh. Zato bi jim morala soditi francoska sodišča. Ker pa gre za umor suverena prijateljske države, ki je prišel v Francijo kot gost in ker smatra francoska zakonodaja umor suverena za navaden zločin, in ker vrhutega ti zločinci odgovarjajo tudi še za razna druga kazniva dejanja iz prejšnje dobe, izvršena na jugoslovanskem ozemlju, zaradi katerih bi jih francoske oblasti morale izročiti, ako bi ne izvršil marseillskega atentata, ni izključeno, da bi jih francoske oblasti na zahtevo jugoslovanskih oblasti brez nadaljnjega izročile peni pogojem, da se jim POZIV! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mnogo jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so ihas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. UPRAVA "G. N." \ THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. sodi obenem tudi za marseill-ski atentat. Pa tudi če bi francosko so- vozil od nasprotne strani, za-vozil naravnost v Vrhovnikov avtomobil in tako je prišlo do d išče sodilo marseiliskim zlo-! kolizije, v kateri sta bila oba činceni, bi jih morala franco- avtomobila tako rabita, da ju ske oblasti po obsodbi* ne gle-{ ni več mogoče popraviti. S regie na njen značaj izničiti ju-sča v nesreči pa je bila, tla ni goslovaiiskiin oblastim zaradi niti Vrhovnik niti voznik dru-prejšnjili zločinov, izvršenih v gega avtomobila dobil lievar- Jugoslaviji. To je nekako sli-čen prime i*, kakor je primer Matuške, ki so mu najprvo sodila avstrijska, nato pa še madžarska sodišča. Pospišil bi moral odgovarjati za umor direktorja zagrebških "Novosti* Tonija Šlegla. M i jo Kralj in Rajič pa za sličue druge zločine, ki jili imata na vest:. Francoske oblasti završujc-jo sedaj preiskavo. (ilavno i^'adivo je zbrano pri marseill-skem sodišču. Ko bo preiskava končana in ko bo prispelo gradivo, ki ga pričakujejo še iz inozemstva, bo določeno, kje in kdaj se bo sodilo marseiliskim zločincem. nili poškodb. Vrhovnik je bil obrezan po obrazu — najres-nejša je rana nad .desnim očesom — vendar je vesel, da ni bilo hujšega. Tekom zadnjih par let je že .'$."J-krat prevozil pot med rhicagom in Sira bane, pa j«1 bila to njegova prva neziroda. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČC SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — John Sterlc iz Baton, N. Y., je dobil iz starega kraja poročilo. da mu je umrla mati, stara 0.*» let in <> mesecev. Rojena je bila v Hlepčem pri Velikih Laščah. — Michael Vrhovnik, predsednik nadzornega odbora S. S. P. Z., ki je začasno nameščen v glavnem uradu S. S. P. Z. kot pomočnik, je bil v avtomobilski . nasreči, ko se je za ,božične praznike vračal k svojim domačim v Strabane, Pa. Nesreča se je pripetila blizu Delphas, Ohio, 200 milj vzhodno od Chicaga. Neki avto, ki je stal na cesti, je povzročil, da je neki avtomobilist, ki je pri- mi»im».i.nniiimumnn.jtin!a 171 Naravnost iz vimu*- V IJHU ne k vam- Stara vi- f 111V na le petindevetde- I set centov (95r) salona. Pošljite znamko za tri cente (3c) za popoln seznam in cene. Slovensko - Angleška Wine Co. P. 0. Box 467 Long Beach, California ŽENO VRGEL IZ VLAKA Čuden konec ženitovanjske-ga potovanja in medenih tednov je prišel na dan po nesreči, ki se je pa srečno iztekla. Mesec dni je tega, ko so našli na železniški progi blizu Londona mlada zakonca na povrat-ku z ženitovanjskega potovanja. Sama sta pripovedovala in tudi vse je kazalo, da sta padla iz vlaka. Njune poškodbe niso bile težke in žena je tri dni po nesreči celo povila zdravega fantka. Naenkrat so pa oblasti zvedele, da nesreča ni bila tako nedolžna, kakor se je prvi hip zdela. Moža, Ilarryja Ive po imenu, so zaslišali, pa se mu je začel jezik tako zapletati, da je končno odkrito priznal, da je vrgel ženo iz vlaka. Pri tem je pa izgubil ravnotežje, da je še >ani padel za ženo. Mož je pravil, da je bi) prisiljen poročiti M*, ker bi bil sicer krst prej nego poroka. Žena je hotela vse utajiti, ko -o ji pa povedali. da je mož svoj greli odkrilo priznal, mu je prigovarjala, naj svoje izpovedbe prekliče. Mož bo seveda kaznovan. DR. KF.RNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo KNGLISn SLOVENE READER STANE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 'WEST 18lh STREH'. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobit* koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno «* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjši štroške. m Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TBT PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zaaotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovala SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. CO. Yes svet-se je zgražal, ko je čital poročila, da so v Braziliji požgali oziroma pometali v morje milijone in milijone vreč kave, ker so se kapitlisti bali, da hi cena temu produktu ne padla. Torej raje v peč ali v morje s kavo. nego bi jo dali revežem na razpolago. Ves -vet se je zgražal ol> poročilih. tla so prtMlIan-Uiin n-ničili v Ameriki na stotisoče ton žita, samo da so mogli obdržati veletrgovei cene na primerni višini. ln ljudje so nejeverno zmajevali z glavami, ko si> zvedeli, da je ameriška vlada obljubila t'armerjem znatne nagrade, če bi ne posejati gotove množine žita in če hi zredili manj prašičev. Vse to se zdi ljudem neču-veno in nepojmiljivo. Toda sličue novice se množi* od dne do dne. Stavim, da se bo marsikateremu rojaku za i skrila solza v očesu, ko bo prečit a I naslednjo brzojavko iz Pariza: — Francoska poslanska zbornica je danes (17. decembra) sprejela predlog za stabilizacijo vinskega trga. Pridelek vina je bil letos izredno velik. Ker je pretila nevarnost, da bo cena vinu padla, bodo 14 milijonov litrov vina (tri milijone sedemstotisoč galoii) kemično preparirali ter ga zmešali z gazolinom in bodo to mešanico porabili za pogon motorjev in za drugo kurivo. Oče je presenetil hčer, ki se je poljuhovala s fantom. Strahovito je vzrojil in vrgel t'anta čez prag. — Jaz te bom naučil — je renčal, — jaz te bom naučil poljubovati mojo hčer . .. Onkraj praga se je fant oju-načil in mu jo zabelil nazaj: — Ah, saj me ni treba učiti. VA\ se mi, da je popolnoma zadovoljna, če jo polju hiijem tako kakor znani. * Neki ameriški gospodarstvenik je te dni ugotovil: — Meti kapitalom in delom ni nobene bistvene razlike Kapital in delo sta kot dva bratca, ki počivata v isti postelji. No, če se vzame, res počivata oba v isti postelji. S tem pa ni rečeno, da mirno počivata, ker se neprestano no počivat, ker se neprestano prepirata in tepeta za odejo. * V državi Arkansas se je moral zagovarjati pred sodiščem nekdo, ki je v prepiru in pretepu usmrtil svojega nasprotnika. Državno pravdništvo je predložilo porotnikom: dva velika žeblja, pištolo, žago in puško. In državno pravdništvo je reklo porotnikom: — S tem o-rožjem ga je obtoženec usmrtil.' Zagovomištvo je pa predložilo porotnikom sabljo, gnojne vile, revolver in britev ter zatrjevalo. da je bil s tem orožjem oborožen nasprotnik obtoženca. Porotniki so odšli v posvetovalnico. Pet ur jih ni bilo nazaj. Ko so se vrnili, jih je vprašal sodnik: — No, ali ste se sporazumeli? Ali ie obtoženec kriv ali nedolžen? Načelnik porote je odvrnil: — Nak, glede njegove krivde ali nedolžnosti sploh nismo razpravljali. Edini smo le toliko, da bi vsak rad dal pet dolarjev, če bi .videl ta boj. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 29, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. E. 1L ESKICQVE ItllX DI-: LA s K It X A .- DOM \ -ak vcn-r, če ju j«* vodila pot mitno zalog«- |H»hištva, sta ogledovala zaročenca z velikim zanimanjem ono spalnico. Želja po nje posesti ju je bila tako prevzela, da si nista mogla ve«"* misliti drugačnega doma za svojo ljubezen. Široka postelja, udobni naslanjači, mehke blazine in Irskečoča se ogledala t j«* minula v >amoti in y,al«»>ti brez blaženosti odrešujoč«- ljubezni — ustnvila pre I razstavnim oknom in -i misli-la: "ti, ko bi mu tu čakale roke pogumnega, poštenega moža!" lian pozneje seje ustavil tam i udi on, čigar starost je sličila bolj oktoberski trti nego aprilski roži, in si šepeta!: '<>. ko bi me lu čakale roke lepe, dobre Žene!" Tretji dan j • vprašujoče pogledala nanj iri čeprav ji ni videl preveč lep, vendar -e ji zdel pošten in zve>t. Tudi on j«- premotril njeno postavo. Nič lepote na njenem prijaznem obrazu. V prejšnjih letih ne bi se bil zadovoljil ne on in lie ona. Toda sedaj... "K»i boš legla, bom sedel v naslanjač poleg in ti bom čital iz najlepših knjig...*' "To že ne bo dol>ro. Kakor hitro bi zaprla oči, bi me mogel ti zapustiti m iti v kino ali k svojim prijateljem. Vi, go spod in gospodar, morate biti prvi, ki leže k počitku in jaz bom sedla v naslanjač poleg vas in vas gledala ter vam pripovedovala zgodbe, dokler ne boste zaspali kakor dete-" Oba sta bila otroka, ki sta, kadar nista spala, sanjala z odprtimi očmi o najrazličnejših doživljajih, o nedoživetiii dogodkih, ki sta jili želela doživeti in ki sta si jih — proti običaju—medsebojno pripovedovala, preden sta jih doživela. In bila sta preverjena, da jih bosta doživela. Saj sta imela vse razen denarja. Toda — tudi t<» bosta dobila. Pičlo odmerjeni, da ne rečemo majhni, so bili prihranki, ki jih je mogel utrpeti »kot bančni nameščenec. Skromen, da rečemo reven, je bil dnevni zaslužek, ki si ga je mogla s svojimi urnimi prsti iztipkati iz pisalnega stroja. Toda hotela sta še več dela i i in bolj štediti. lil kdo ve.. . Delala sta in štedila. In zgodil se je čudež. Neki dan sta seštela svoje glavnice in ugotovila, da jima manjka le še par zlatnikov. Se dva meseca — in spalnica ho njuna last. V njunih mislih je bila ž.» davim njuna last. Vzljubila sla pohištvo, ki je okvirilo srečne ure njune bodočnosti, kakor »la bi bilo priča družinske zgodb«*, ki vsebuje uajtajiiejše zadeve in najčistejše radosti družinskega življenja. Saj bo vendar tudi varno pribežališče v uran trpljenja in nesreče. Par zlatnikov. Samo nekaj bi jih morala še priložiti. Končno ji je rek«'l neki večer: — "Jutri." In oba sta hotela še enkrat — zadnjikrat — sanja- ti pred razstavnim oknom trgovine s pohištvom. Sla sta tja — spalnice ni bilo več v razstavnem oknu. Sicer je bila razstavljena spalnica— toda ta -iii bila 4 njuna". Stopila sta v trgovino. '"Gospod," sla vprašala poslovodjo, "kje j«' spalnica, ki je bila še včeraj razstavljena."' — "Spalnica.' Prodali smo jo. Snoči sta jo kupila «lva mlada poročcniea.'* Pogledala sta se z brezmejnim razočarAnjem. Poslovodja je prijazno pripomnil, da lahko da napraviti prav tako, če želita. "Ne, ue hvala." Drugo, prav tako?... ('emu? ba ,ie obvladovala ist;. . misel: da jima je usoda vzela j dom, preden je bil njuna last. Prihodnji dnu se zaročenca i nista sešla. Naslednji dan prav tako ne. In drugi dan potem tudi ne. ln nikoli več. PRIZOR Z JEZERA MICHIGAN IJr'lJ.IJ UJ'f 'i'.!!' mm " • ' ■ ' v >\ .., ' ■ ■ ; m na katerem se je pred kratkim potopil tovorni parni k "lletux CortVsa posa«lka, "J") mož, j«* bila rešena, pi i reseva nju se je pa smrtno pnosrečil John Dipert, član obrežne straaže. Tovora ni I »i lc> mogoče rešiti. PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE LEPE ESKIMKE Pustolovščin je na svetu mnogo, celo v krajih večnega snega in delu jih ne manjka, t) tem priča tudi burno življenje eskimske lepotice Kile, morda najbolj privlačne ženske sve-ta. Nam si je težko misliti, da bi živele v krajih večnega snega in ledu ženske «'ksotični!i čarov, po svojih izrednih u-speli ill pri moških najbolj občudovan«' ženske sveta. Nepremagljiva privlačnost lepe Eskim-ke Kile je civiliziranemu svetu znana s pustolovskega poleta Američana BiHa Storra, ki se je napotil nedavno z letalom proti arktični obali Kanade. To je bil prvi polet v te kraje, iz katerih ni bilo več povratka, kajti pogumni letalec se je na prvi pogled zagledal v le] »o Eskimko, zaljubil se je v njo iu sklenil ostati v polarnih krajih. Kila je bila rojena leta 1001. v snežni koči v Kanadi in po- slala j«* sirota že s tremi leti. Poglavar njenega plemena jo je vzgojil in ko ji je bilo 14 le;, jo je podaril za ženo Eskimu Aivallijakn. Zakon pa ni bi! srečen. Premlada žena je kmalu zapustila svojega moža in se vrnila k svojemu dobrotniku. Zagledala se je v drugega Eskima Tikpaka in se z njim kmalu poročila. Njena izredna lepota je očarala in premotil i nekega oženjeiiega Eskima, da jo je hotel ugrabiti Tikpak'i, kar je dalo povod za ločitev zakona, čeprav Kila baje ni bila sporazumna z ugrabiteljem. Tretji uiož lepe Kile je bil lovec Tadjuk, ki jo je odpeljal daleč k uiti smatrali za dokaz, da je Kila ob-edena. Zato so se je hoteli odkrižati. Kila je preživljala težko čas«1, t<>da njeno trpljenj«- ni trajalo dolgo. V polarne kraj«* j«* prispel Američan William Bezoii, zagledal se je v lepo Ženo, zvedel je. -larne kraje Bill Storr in se za-gleilal v lepo Kilo. Tudi on nastavlja zdaj zver«'in pasti ia išče zlato, doma pa vzgaja lepa Kila malega potomca. - BiH Storr j«* zadovoljen, da je de-seti mož lepe Eskimke. Na njeno preteklost ni ljubosumen, pa tudi bodočnosti se ne boji, ker ni praznover«*n, kakor so Eskimi. aeiiita Dansa lil .j-'' Že dolgo Žl-Vel v Parizu, lam j«- bil večkrat kaznovan zitradi sleparij in izsiljevanja. ( »'lih lel j«' živel na račun n<-ke pn niožn«' dame. od kalere je dobival -klejiii ume riti jo. To je ti;'ii sioril, svo/.o žrtev je pobil s kl;idi\oni. i n ril je pa tudi s\ ojo i»*»-n-tno n. i t«*r, *ki jo je vzdržt val z d< n;u'-j«*IU svoje ljubice. Po grozili zločinih je pobegnil /. letalom v Belgijo. Wd<'I je. da bi ga Uelgija izročila Kram-iji zara-di umorov in da bi prišel pod giljotino. Obenem je pa zveth i. da mor«* biti za umor v B«*lgi-ji, kj«'r ni smrtne kazni, obsojen samo na težko ječo in da bi ga v tem primeru ne izročili Franciji. Zato ji'sklenil poiska ti v Belgiji tretj«> žrtev. Izbral se je katoliškega duhovnika v Luettichu Hauta, ki je i>il nekoč njegov spovednik. Prišel je k njemu pod pretvezo, da se hoče zopet izpovedati, in ga j«' ustrelil. Po umoru se je sam javil policiji. Morilca zagovarja znamenita pariška odvetnica (Jarconova. ki dokazuj«', da jo KNJIGE VODNIKOVE > fiti.< (t i "< i i. — za leto 1935 n h-, — Onim, ki so jih hili i/asfom \>n po-'(>!ti.< X-opelje pred oltar. Naenkrat si j<' pa premislil, čeprav sta i^a Luisa in njena mati vsa leta podpirali in čeprav je bil pri njima skoraj vedno na hrani. Kar lia tibeui jo je hotel zapustiti in mislil je, da bo s tem stvar opravljena. Fant ]>a ni poznal Luise in njene matere. Zapuščena nevesta je takoj vložila tožbo in zahtevala sto tisoč odškodnine za moralno, pa tudi za gmotno škodo. Sodniku je zatrjevala, da je bil Albert pri nji najmanj ■"><) krat na večerji in na obedu. Kar solze so ji zalile oči, tako ji je bilo hudo pri srcu, da mu je dajala jesti in da ji je tako grdo poplačal dobroto. Končno je prišel do besede tudi obtoženec in povedal, da je zato zapusS 1 svojo zaročenko, ker j«' njena mati strastna kadilka. Vedno je prisluškovala njegovim pogovorom z zaročenko in zatrjevala je, 'da se po poroki ne bo ločila od svoje hčere, ln tako se je u-radnik bal, da bi porabila tašča najmanj polovico njegove skromne plače. SAMOMOR PRED OPERACIJO. A' medicinskih, krogih je zbudil veliko pozornost samomor znamenitega budimpeštan-skega ginekologa prof. Viljema Taufterja. A* starosti 84 let je napravil z revolverskim strelom konec svojemu življenju, ker se je zbal operacije. Ze dalj časa je bolehal za težko boleznijo v črevesju, ki bi se dala odpraviti samo z o-peracijo. S težavo so ga njegovi prijatelji pregovorili, da bi se dal operirati. Čeprav je v svoji (iO-letni praksi izvršil nešteto operacij, je trdil, da si ne more predstavljati samega sebe na operacijski mizi. In tako je izvršil samomor tik pred o-peracijo, ko so ga za trenutek pustili samega. IJLAG SPOMIN 5. OBIJ3TMCE S .MKT i L.I l' BIJ ENEGA SOPROGA OZ. OČETA JOHNA 2USTA kateri nas je zavedno zapustil dne 29. decembra 1929. Tvoja britku smrt, ueiuuloiupstljivi sopro« iti oiv, nam je zadala najhujši udarec. S srci jKiluih tu^e mislimo na To sleherni dan. Žalujoči: FRANCES ŽL-ST, soproga, JOŽEF, sin. -...... MARY in IVANA, h,Vri; pet vnukov. Moon Run, Pa. • • _> . . . ...... ^ . : / ' N "GLAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 29, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. ML GORA LEZE.. ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. POGLED NA RAZVALINE HOTELA KERN •u — Kaj. ali si tako tekel gori v breg? — S predpasnikom mu obriše znoj z obraza. — Tako truden izgledaš! — Ne, ne, mati! Nič ni hudega. — Matej se ohren k sestri. — Dober večer, punca! Vrona mu molče poda roko. Na očeh mu je videla, da se je nekaj zgodilo; pred stariši pa se ga ni upala vprašati. Matej pa ni prej odnehal: mati je morala v posteljo. — To bom že napravil, kar boste zamudili! — pravi in prične delati. | Matej in sestra opletata ob ograji vitre, očetu pa sta ' prepustila lažje delo: da je prinašal vitre in jih obrezoval. Ko I se Milici odstrani, da bi prinesel novo butaro viter, vpraša | tiho Vrona: j — Ali se je kaj zgodilo? Matej prikima. — I'dan ti jo je hotel. Pa sem ubranil. In tedaj je spoznala. Vrona prestrašena molči. In Matej gre očetu noproti. da mu vzame z ranic težko butaro. 14. Jutro je prineslo tako solnčeii in moder dan, kot bi že maj prišel čez hribe. X vsako uro se je po pobočju umikal sneg tja gori proti pečini, t cz vse meje in obronke so šumeli srebrni potoki v dolino. Samo na pobočju drsečega hriba ni lesketal noben snežen potok in voda ni šumela. Zato pa so se doli v dolini valile naraščajoče množine vode iz podzemskih Jiodniko\ Lore, so preplavile ceste in pokrile prostrane travnike .-. pokom in blatom, ki so ga požrešni valovi i z] »odjedali v notranjosti hriba. Ljudje, katerih njive so bile v nevarnosti, so že zgodaj pričeli z delom in so kopali jarke, da bi po njih odtekala voda. Samo na ]>osejanih Porčclerjevili njivah, ni bilo nikogar pri delu. Ob osmih, ko je veliki hlapec prinesel svojemu go-s|M>darju sporočilo o nevarnosti, ki preti njivam, je bil Pur-t eler še v postelji. Komaj se je mogel zdramiti. — Pojdi po Mateja! Ta bo že vedel, kaj je treba napraviti! Tako pravi in se v postelji obrne, da bi pet steklenic tirolea, ki ga je ponoči v krčmi pri igri izpil, izpuhtelo z šumeče glave. Okoli pol enajstih se zbudi in se prične jeziti zaradi zajtrka. Ko pride iz svoje sobe. je bila miza pogrnjena in ravno hoče stara dekla oditi iz sobe. — Seveda! Na vse zgodaj zopet stara baba! Kje pa je žena ? — Zunaj na polju pri delavcih. — Pametnejše bi bilo, ako bi gledala, da so moje stvari v redu. — Poglejte, vendar na mizo! — Saj imate vse! — Kaj pa da! — godrnja Purčeler. — Kje pa je mali? -7— Gospa ga je nesla k sosedi. — To je najnovejša moda! Kot ne bi bil otrok doma najboljše preskrbljen. Ko Purčeler pije kavo, žveči kračo in popije jajca, se mu v megli dvigne v mislih dogodek preteklega večera. — Saj ve, da tako ne mislim in da sem takoj nato zopet najboljši mož. Seveda to nikogar ne, briga. Najmanj pa hlap-i;i \ t;< nvtte v Havre i:< \ v Ot-iMja 3. Januarja: Maj»*stic v Cherbourg 11. januarja: Bremen v Bremen '2. januarja: < 'b.unp'ain v Havre Viiltaiiia v Trst 16. Januarja: Washington v Havre 25. januarja; Kur pa v Bremen BerettKaria v Cherbourg 26. januarja: Bafayett«- v Havre 30. januarja: Manhattan v Iluvre 2. februarja- I 'ha.niplail) v Havre K. x v Ceitoa 6. februarja: Olympic \ Chrbourg 9. februarja: j Bremen v Bremen t lic fl<- France v Havre | 13. februarja: I' «.111.•
  • yinpic v Cherbourg 23. februarja: C"1 amplain v Havre 27. februarja: M mhattun v IU1 vre Bi x v Genoa Tisočaki so mu dišali. ze ; brez prek i 11 jen ja dela je druž-| nega Nasarauovega mlina ba, ki je največja razpečeval-1 Radomljah Ivan Xastran j k a mleka, priznala medna rod- [ kupil na borzi ; 110 bratovščino kot zastopnico1 i za kolektivna pogajanja v. družbinimi delavci. Raz vazale i 111 drugi delavci, ki so vključeni v pogodbo, dobivajo dobre plače ter žive v ugodnih delavskih razmerah. Družba prihodnje leto ne bo znižala plač, pa naj bodo razmere take ali take. Oni razvažalei, ki razvažajo mleko na drobno, dolu $37.50 na teden ter dva in pol odstotka komisije; oni, ki ga razvažajo na debelo, dobe po iz Banata in potem zala- -'V' n?j Počaka do jutri, da pre-z moko Ljubljano in ve. j «krbi denar. Ko je meilteni po- izvedo val, je tujec brez sledu izginil s svojimi duplikati tovornih listov, ki so bili seveda — ponarejeni. Orožniškc poizvedbe niso mogle odkriti nobenega sledil za njim. A' kamniškem okraju je \merica,' ]<> razvita mlevska industrija Veliki valjčni mlini lah. v Radomljah, v Šmarci itd. dobivajo pšenico naravnost gajo z moKo i^jumjano 111 vt lik »lel Slovenije. Lastnik zna-J vj jej .1 vagone bana- ! skc pšenice. ki bi morala biti natovorjeiia nekje v Banatu. ; Kmalu po sklenjeni kupčiji se je oglasil v Xastranovem mlinu pri knjigovodju Lovšinu' prodajalec iz Banata /. dupli-j kati tovornih listov, češ, da je pšenico že odposlal in da je morala že dospeti 11a postajo j v Jarše. Bil je preprosto oble-i cen, neprisiljenega vedenja in P«> j po vsem videzu pravi tip vojvodinskega Nemca. Prosil je, da bi 11111 izplačal 40,000 I)in za pšenico, ki jo je dobavil No-' I od običajnih postajnih žigov. 1 Razlika je bila samo v ovalu, j ki je bil bolj okrogel kakor o- v J)omža-^M< a-'no* '•,ov*in 111 hotel tujcu izplačati visoke vsote, dokler ne dospe blago, povabil pa ga $44..>0, delavci na jardili pa po j stranoveinu mlinu. $32.50. Bordeiiova družba j«' priznala svojim delavcem pravico do kolektivnega barantanja. Pokazala je odkrito željo sodelovanja z delavskim gibanjem ter stremljenje po sporazumu med delavcem in delodajalcem. Družba se je odzvala pozivu predsednika Roosevelt a, naj zavlada v deželi v tej dobi poskusov industrijalni mir. Borden's Farm Products Company je tudi v tem j »ogledu prva kot je bila že v neštetih drugih pogledih. Tako na-primer prednjači v čiščenju mleka ter v varnem in uspešnem razdeljevanju. Pogodba med družbo in delavsko unijo je bila podpisana prejšnji teden v Mecca Temp le. Družbo je zastopal Harry A. Cronk, predsednik Borden's Farm Products Company, delavstvo pa Michael A. Casual, podpredsednik mednarodne bratovščine. Mr. Cronk je imel zelo značilen govor, v katerem je rekel med drugim, da ga veseli, ker je bil sporazum tako gladko dosežen in tla so takšne uravnave največji pripomoček k uspešnosti 4New Deala'. Družba se je s tem odzvala nujnemu pozivu predsednika Roo-sevelta za sklenitev industri-jalnega miru. Bordensova družba naj bo vsem drugim sličnim industrijam za vzgled. Knjigovodja Lovšin ni imel nobenega povoda sumiti o kaki nameravani goljufiji. Mlin dobiva vsak teden vagouskt pošiljke pšenice in ta način računavanja in plačevanja je prav običajen. Duplikati tovornih listov si bili videti povsem pravilni; opremljeni so bili z vsemi žigi firme in železnice, iz katerih je bilo razvidno, žar, a okrog pol treh zjutraj so jim prihiteli na pomoč tudi 110-0},_. vomeški, lci so bili pa že med ! potjo obveščeni, da je ogenj zadušen in vsaka nevarnost odstranjena. BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c r s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. giaiaiaiamiaigia^^ Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globiu 6 inčev. — Visok Je 10 lnčer. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED 12.50 ONI. KI IMAJO PLA0ANO NAROČNINO ZA GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČJE. GA DOBE ZA — Nevaren razbojnik pod ključem. Kranjskim orožnikom se je 17. decembra posrečilo prijeti znanega tatu in razbojnika 3o. letnega Cirila Bregarja, doma iz K ob a pri Velikih Laščah, po poklicu lesnega mauipulanta, ki pa je že dolgo brez posla in je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan. Ko so kranjski in radovljiški orožniki izvršili hišno preiskavo pri nekem posestniku na Velikem llribu pri Kranju, so zalotili pri njem Bregarja. Čini je orožnike opazil, je zbežal na pot 1st res je, nato pa skočil skozi okno in bežal. Orožniki so jo ubrali za njim, vendar se je beguncu posrečilo ]>o begniti v bližnji gozd. Ves dan so ga orožniki zasledovali, proti večeru so ga pa zalotili pod da, ki ga je zagrešil z dvema mostom čez Kokro, ki vodi iz maskiranima razbojnikoma 5. Kranja v Huje. Čini je za- maja okrog treh ponoči na go gletlal orožnike, je skočil v vo- stilničarko Frančiško .Ta k št do in hotel na drugo stran Ko- tovo v Robu. Razbojniki so kre, a orožniki so se pognali | klicali: 44Denar ali življenje!*' za njim v vodo in ga sredi re- in zahtevali, da jim gostilni-ke prijeli. čarka izroči .*?(),tMM) Din. Ker Bregrtrja zasledujejo zara- jim je dala samo .'$(HI Din, češ,