Žalostcn konec piekocceasskega lstalcn. V ubožno hišo v Čikagi sd spravili zadnnje dni rnoža, ki se je zgTUdil onemogel na cesti. Zdravnik je ugotovil, da trpi neznanec na liudem želodčnem raku in je izstradan. ' Ko je zdravnik vprašal moža po imenu, mu je odgovoril, da se piše \Vil.iam Brock. S ponosom je še povdaril, da je ba5 on taisti Brock, ki je preletel Ocean in je bil ponos mesta Detroit . . . Po teh par hesedah se je spon.ni. zdravnik na vse. Pred njim, v postelji ubožnice v Čikagi je ležal siromak, kateraga je prosiavljala pred _ leti cjla Amerikn.. William Brock je bil prvi, ki se je lotil z letalom »Ponos. Detroita« leta 1928 poleti i: Njujorka v japnnsko pre '...3.co Tokio. Tedaj, v dobi oceanskih preletov je bil slavljen in vkovan v zvezde! V njujorškiluki so ga sprejeli ob' povratku s streli iz topov, 150 vojnih letal je zabrnelo v pozdrav po zraku, ko se je srečno vraCal. Predsednik Zedinjenih držav je pozdravil letalca, kojega zvezda je svetila poleg one polokovnika Lindbergha blesteče po celi Ameriki. Pa Brock je bil revež in ni razumel, da bi si "bil nakoval denarja iz obče slave. Po proteku nekaj mesecev so že pozabili nanj. Da je lah- ko živel, je moral svoje zgodovinsko letalo prodati mestu Detroit. Letalsko šolo, na kateri je podučeval, so eaprli in povrh je W. Brock še zbolel. ZapuBtila ga je cela okoli'ca, Tri dni se je mučil Brock v čikaški ubožnici in nato je umrl. Časopisje je o njegovi emrti poročalo le prav »kronano. Brock je bil rojen v Detroitu, je bil nekaj časa ponos svo•jega rojstnega mesta, a je umrl kot tujec v čikaški ubožnici.