Štev. 1.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
7. januara 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali. opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Dužnosti pred volitvami.
Od volitev je odvisno, kakše bo ravnanje v orsagi: pravično ali krivično. Volitve pa samo tak prinesejo pravično ravnanje, če se zvolijo Pravični, pošteni možje za poslance. Ka se pa takši zvolijo, je potrebno dvoje dužnost zvršiti pred volitvami: dužnost molitve i dužnost dela. Maticerkev vsikdar opomína svoje ovce pred volitvami, naj molijo i pazijo, koga zvolijo. Molitev je pred vsem potrebna. Ta rosi boži bhgőslóv i otopi meče, pa odkrije laži sovražnikov. Molite pred volitvami. Molitev je tisto orožje, štero je vsikdar zmagalo, če je biIo stanovitno. Zato naj zmagajo krščanske stranke, štere želejo svetcko dobro ljüdstvi i branijo njegovo düševno bogástvo i vero, moremo vsaki den moliti do 18. marca, posebno pa te den. Ne pozabite, dobre düše, vsaki den molite za srečen izid dobrih volitev. To je v prvoj vrsti potrebno delo. To delo je dvoje: delo z listi i delo z gučom. Delo z listi sloji v tom, ka Širimo liste naše stranke, predvsem naše »Novine.* Stopite vküp dvoji, troji še Štirje pa si je naročite. Čas volitev je čas noči i tmice. Dober list je posvet v toj temi. Naročite i čtite Novine vsi, vsaka hiža katoličanska i evangeličanska, ki je premožen pa naj nasledüje g. Skafar Jožefa z Beltinec, ki je sam za pet sirot plačao Novine, i naj plača sirotam čtenje, ka je brezverni ljüdje ne zapelajo v svoj tábor. Eden votum dosta vaga, Včási odloči edno "osebo poslanca. Hüdoba ma peneze, podpira svoja dela, pravica je pa sirota bila vsikdar i je še zdaj. Zato ki more naj pomaga sirotam. Sko-pačje ne bodimo. Delo z gučom pa v tom stoji, ka idemo včasi okoli pa pazimo, jeli ne tožijo gde okoli zgrabljivi! vučje, ki bi ljüdstvo saga!!, trgali. Ki more, naj ide okoli i razsveti ljüdi od naše krščanske stranke. Kí ne more iti okoli, naj doma pri sosidah gleda okoli 1 pove kakšo reč za našp stranko. V časi edna reč prinesé celo več glasov, že naprej Opominamo ljüdi, ka de vsakši šo volit.
V našoj Slovenskoj Krajini mo volili dva poslanca. Mamo na računi dva domačiva človeka, ednoga evangeličanca i ednoga katoličanca. Težijo nas vse edne nevole, eden čreveő nas güli, edno ščemo vsi Slovenje: dobro našoj Krajini. Zakaj bi se zato v stranke ločili? Mi vsi, katoličanci, evangeličanci, izraelitje i kalvinci, Slovenje, Madjari i Nemci smo prebivalci edne iste Krajine i mamo edne iste potrebčine, zato mo volili naše domače ljüdi na našoj domačoj delavskoj i Kmečkoj Zvezi.
Spravišča zavüpnikov Kmečke Zveze.
Vsi odborniki kmečkih zvez i drügi naši pristaši vsakoga verevadlüvanja se pozovejo, naj pridejo na naša spravišča. Ta do se vršila:
9. januara, v tork v Črensovcih. Sem pridejo zavüpniki z D. Lendavske, Törjanske, črensovske, Dobrovniške fare, nadale z občin: Odranci, Melinci, Filovci, Strehovci.
10. januara, v tork v M. Soboti. Sem prido zavüpniki z Sobočke, Beltinske, Tišinske, Martjanske, moravske, pueonske 1 sebeštjanske fare.
11. v četrk v Križovcih, za Križovsko, Bedeničko, Domanjšovsko, Nedelsko, Petrovsko, Dolensko i Markovsko faro.
12. v petek, v G. Lendavi, za gračko, jürjensko, jelensko, slavečko, bodonsko i cankovsko faro pa občini Trdkova, Martinje.
Pridite dobri naši možje.
Vodstvo stranke.
NEDELA.
Po treh kralih I. Evangelium sv. Lukača H. God. sv. Drüžine: Jezuša Marije i sv. Jožefa. Dvanajst let star Jezušek pride brez krivde D. Marije i sv. Jožefa na zgübo. Tri dni ga jočič iščeta Dev. Marija i sv. Jožef. Najdeta ga v cerkvi. Jezuša zgübimo po Smrtnom grehi. Najdemo ga nazaj po dobroj povedi.
Trpljenje Gospodovo.
„Ovi vsi, ki po poti pridete, poglejte i vidite, če je bolečina kak je moja bolečina.“ Žal. pes. I. 12.)
Vesélite se grešniki, na te dén žalüvanja (na veliki petek); zmagali ste; vriskajte ti, ra-dtijte se, 1 ponosno zdignite svoje glave; vaš namen se je posrečo. Vi ste s svojim okornim, grešnim življenjom vse mogoče včinoti, ka bi nedužnoga Sina božega z poti spravili, si ž njim slabo djali, ga vrgli, ga vmorili. Zgodilo se je. Hüdobne roke „so ga odpravile z dežele živih‘ (Ie. 53. 8.)
Glejte, jaz ravno zdaj prihajam z Kalvarije 1 vam prinašam zanesljiv glas, ka je pred nebrojnov vnožinov nagi, zapüščen, ošpotao, po trivör-noj boleče] smrtnoj, borbi sa križi düšo püsto. Vanrje povoli, vl brez trüdila? Sté zadovoljni zdaj? Ka bi želeli zdaj ešče več? Ali bi morebit sami radi gor na Kalvarije prišli, da bi oči pasli na toj ptijetnoj igri? Da bi z last-ni mi očmi gledali rane, štere ste njemi, čeravno. nej z lastnimi rokami, odprli? Da bi vidili, kak visi njegovo meso za volo vaše nasladnosti, razcotami? Kak je njegova glava za volo vaše nečimurncsti boleče prebodjena, kak so njegova vüsta zavolo čeméra vaših ogrizavanj z britkostjov napunjena ? Če to želete, ta hodile, jaz vas gorpripelam, da vam spunim želenje.	Hodite,
mi ščemo na Gospodovo goro priti* (Is. 2. 3). Ali jaz ne vem, če vam tüdi ne bo silo joč, če ta gor pridete.
Pomlim, ka sem od kralja Selenkusa čteo ka je on, potom ka so ga ž njegovoga kraljestva pregnali i ka se njemi je ladja razbila, nagi ležao na bregi, kama so ga vrgli valovje,; z najvekšov radostjov so se popaščili njegovi puntali podložniki na to mesto, da se njegovoj nesreči veselijo. Ali kak so opazili, da zapüščena, teško dihajoč, brez obleke, brez top-llne 1 brez vse pomoči leži na bregi goli, nedovedoč so se na takše vsmiljenje genoli do svojega vladara, da so ga gorzdignoli, nazaj na tron posadili i stem jasno posvedočili, da nikdar-ne bi te grozovitosti naredili, če bi pred zvršit-vov spoznali njuvo právo bistvó.
Vüpam se, ka bi vl dnes z svojim králjom ravno to včinoli, če bi se njemi ešče dalo kaj pomagati. Ali, žalostno, njega je na Širokom morji njegovoga trpljenja nesamo vihér zadobišo i v smrtno stiske Spravo, nego on se je potuni i potopo, tak da od njega drügo nej viditi, kak njegovo mrtvo telo. Pa čiravno ste trdoga srca kak navadno, konči edno skuze miloga sočtitja njemi H nete mogli odpovedati.
Ja, vözvllteml.ešče njegovi mantralci šteri so njemi z grobimi rokami žile odprli, meso razdrapan, kotrge iz stav zvinoli, tej so tüdi ravno zdaj prišli dol z gore i so se kak osramočen! ali spokorjeni ljüdje v prsi bili. (Luk. 23. 48) Kak se ne bi zato 1 vl genoli,, da je vaše srce popolnoma ešče nej podiralo? Oj, če vidim, kak se bliščijo skuzé vu vaših očaj, štere mi tolinačijo vaše gojenje, vaše sočütje; le naj vam tečejo neprenehoma; da če- ste ví kda meli pravi zrok za jöč, te ga mate zdaj.
Uradna naznanila.
Razpis nadučiteljskih ino vučiteljskih slüžb
na državnih, občinskih ino verskih šolah v Prekmurji za stalno namestitev. Odlok višjega šolskoga sveta z dne 4 11. 1922. štev. 14776.
Adrijanci: 1 mesti za vučitelja vodjo, Andrejci: 1 vučit. vodjo, Brezavci: 1 vučit. vodjo, Budinci: 1 vučit. vodjo, Dolnji Slaveči: 1 nadučitelja, 1 za vučiteljico, Duga ves: 1 za nadučitelja, 1 za vučitelja, 2 za vučiteljici, Fokovci: 1 za nadučitelja, 1 za vučiteljico, Gančani: 1 za nadučitelja, 1 za vučitelja, 1 za vučiteljico, Gederovci: 1 za nadučitelja, 1 za vučiteljico, Gerlinci: 1 za nadučitelja, 1 za vučiteljico, Koprivnik: 1 za nadučitelja, 1 za vučitelja, 2 za vučiteljici, Kramarovci: 1 za nadučitelja, Krog: za nadučitelja ino vučiteljico, Kupšinci:. za nadučitelja ino za vučiteljico, Kuzdoblan: 1 za nadučitelja, 1 za vučitelja ino 1 za vučiteljico, Mačkovci: za nadučitelja ino vučiteljico, Markovci: za nadučitelja, za vučitelja ino vučiteljico, Melinci: za nadučitelja ino vučiteljico, Moščanci: za vodjo 1 mesto, M. Sobota: za 3 vučitelje ino 1 vučiteljico, Prosenjakovci: 1 za nadučitelja, Radmožanci:	za nadučitelja ino vučiteljico,
Svetahovci: 1 za vodjo, Srdica: 1 za nadučitelja, za vučitelja ino 1 za vučiteljico, Tešanovci: 1 za vodja, Trdkova: 1 za nadučitelja, 1 za vučiteljico. Vidonci: 1 za nadučitelja 1 za vučiteljico, Vuča Gomila: za vodjo.
Pravilno opremljene prošnje trebe vložiti do 31. januara 1923. ha okrajno glavarstvo, šolski oddelek v Murskoj Soboti.
Mesta na verskih šolah: Beltinci: r. k. 1 za nadučitelja, 1 za vučitelja, 3 za vučiteljico, Bodonci : evang. 1 za nadučitelja, 1 za vučiteljico, Bogojina: 1 za nadučitelja, 2 za vučitelja, 3 za vučiteljica, Cankova: za vučitelja, za vučiteljico, Čentiba: za nadučitelja, za vučiteljico, Črensovci: 1 za vučiteljico, Dobrovnik: za nadučitelja, 2 za vučitelja, 3 za vučiteljico, Dokležovje: 1 za nadučitelja, 1 za vučiteljico, Dol. Bistrica: za nadučitelja, za vučiteljico, Fukšinci: za vodjo, Gaberje: za nadučitelja, za vučiteljico, O. Lendava: za nadučitelja, za vučiteljico, G. Slaveči evang: za vodio, G Lakoš r. k: za nadučitelja, Gomilica: za nadučitelja, za vučiteljico, Hotiza: za nadučitelja ino vučiteljico, Ivanci: za vodjo, Ižekovci: za nadučitelja ino za vučiteljico, Sv. Jurij: za nadučitelja lito za vučiteljico. Kančovci: za vodjo, Kapca: za nadučitelja ino vučiteljico, Kobilje: za nadučitela ino za vučiteljico, Križevci evang: za nadučitelja, 1 za vučiteljico, Lipa r. k. Lipovci! Martjanci: ravnotak, Moravci eváng : 1 za vodjo, Odranci r. k: za nadučitelja, t za vučitelja. 2 za vučiteljici, Pečarovci!) r. k: za vodjo. Pečarovci evang: za vodlo, Petišovci r. k. za nadučitelja, 1 za vučiteljico, Petrovci evang: za vodjo, Sr. Bistrica: 1 za učitelja, 2 za vučiteljici, Pertoča: 1 za nadučitelja, za vučitelja, ino za vučiteljico, Puconci evang: za nadučitelja ino za vučiteljico. Tišina: za vučiteljico. Trnje: za nadučitelja, za vučiteljico, Turnišče : 1 za nadučitelja, 2 za vučitelj ino 3 za vučitelice, Velka Polana: 1 za nadučitelja, 1 za vučitelja, 1 za vučiteljico, Velki Dolenci: za nadučitelja, 1 za vučiteljico.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati na kraju! šol. svet (šolski stolec) do 31. januara 1923. (Vsaki ki na srci nosi bodočnost naroda bodisi na tom. bodisi na drügom sveti, naj se poskrbi, ka dobimo dobre verske vučitele f vučitelice. Šolski stolci pazitel S svojimi dühovnikisi pogučite I V krščanske šole krščansko misleče vučitele vzememo samo. Vr.)
2
NOVINE
7. januara 1923.
Prosimo vse, naj pošljejo to prvo številko „Novin“ nazaj, če je ne namenijo obdržati. Ne trebe štemplna gor, samo se na tisti ovitek, v šterom so prišle Novine, gorzapiše: nazaj. To včinite tüdi širitelje! Najraj smo pa, če prosite ešče več Novin, ne ka bi je nazaj pošiljali!
Glasi.
Slovenska Krajina.
Par misijonskih i Srca Jezušovoga kalendarov se dobi ešče v Črensovcih v uredništvi Novin.
Naročnikom iz Lendavskih gor na znanje! Ki želete meti Novine ali M. List, dajte se spisa! pri g. kaplani Berdeni. Svoje liste pa dobite naravnost v tiskarni. Plačajte naročnino v tiskarni.
Marijine Liste „Življenje sv. Martina" za preminoče leto smo ešče pred novim letom razposlali v ništerne fare. Drüge je pa zdaj 'dobijo. Potrpljenje I Gde so ešče ne dali podpore na nje, naj jo dajo. Te eden list nas košta z poštninov vred dvajseti jezero koron, zato ga brez podpore nikomi ne moremo dati. Ki podpore ne da, ga ne more dobiti, samo sirote ga dobijo brezplačno.
Zgübljeno je 11. dec. zaodvečara 100 Din. na poti od Lendave do Beltinec z uradnimi pismami vred. Pošteni najditeo naj to prekda v uredništvi Novin.
M. Sobota. Na narodni svetek so naši „Sokoli“, čeravno v adventi, meli pá veselico. Žalostno pri toj veselici pa je najbole to, ka so svojo kulturo i državotvornost z bitjom potrdili. Gospodje s priimkom Dr. so se bili kak navadni kmečki dečki v pijanosti v krčmi. Čestitamo k toj kulturi!
Samostojni i istina. Trobilo samostojne stranke, „Smetijski List11, piše, ka so Puclini vsi ednoglasno ešče naše stranke pristaši dali zavüpnico. Mi vsi, ki smo navzoči bili slovesno izjavimo, ka je kosmata laži Na Koöarovo čtenje so ž njim vred samo štirje samostojni zdignoli gor prste i dali, ne vemo na koj, zavüpnico, mi vsi ovi, više dvesto možov, smo proti glasüvali z jako glasnimi rečmi. Či tej lüdje istini v obraz vüpajo tak lagati, kak nebi te lagali, kda majo pred sebov nevedoč lüdi.
Želemo blaženo novo leto i vnogo potrplivosti vsem našim dragim vojaki 45 p. polka iz Maribora: Fujz Mirko, Zver Štefan, Smodiš Jožef, Raduha Ignac, Šteiner Ivan, Baligač Martin, Franc Pravdič, Tratnjek Alojz, Kar Štefan.
Matere svojoj deci vojakom. Deca naša, štere je lübezen do domovine z naših prs odtrgala, Poslühnite par lübeznívih - reči. Z najlepšimí navuki, z gorečov lübeznostjov smo vas pűstile od doma i vam na srce navezala: ostanke pošteni 1 Zdaj je prišeo čas, da se vrnete. Željno vas Čakamo vsi, s trepetajočim srcom, a mámo pa edno velko skrb. Ta skrb je naš strah, če ne bi prišli takši domo, kakše smo vas poslale 11
„Paver katoličan“. S tem podpisom „Mrska Krajina“ piše, ka naš poslanec v svoj čaren i kmični tabor zove tüdi evangeličance i piše, ka je on te nikda za pogane meo. Odgovorimo sledeče: Vsaki človek, ki lübi pravico, ne trdi tistoga, ka se ne zgodilo. To potvarjanje je navadna laž. V tabor g. Klekla pa sliši tüdi vnogo evangeličancov, nešteto katoličancov, bogacov tak, kak sirot i tej vsi so ešče nej v pamet vzeli nikšega čarnoga i kmičnoga tabora pri njih. Ta kmica i črnina je v düši „Pavra katoličana“, od te ne vidi svetlobe. „Paver katoličan“ svojim imenom ovadi, ka je ne naš domači človek, Mi ne pravimo katoličan, nego katoličanec. Te „ka-toličan“ je bržčaš iz Preka prišeo k nam i je takši „paver“, ka nosi speglane lače i vodi pisarno, v šteroj puni svoje žepe, a prazni pa našega lüdstva. Ka je te „katoličan“ „Sokol“ ne trebe povdarjati.
Že tretjikrat! „Mrska Krajina“ je že trikrat napadnola katoličanske dühovnike. Komaj je bila deset dni stara, že jih je začnola brsati. Ka so njoj krivi? „Novine“ so deset let stare pa ne najdete v niednoj številki napadov na evangeličanske pastore. Zakaj pa te Markišavčar nje napada? Grdo je v lastno skledo plüvati, še grše pa v tüjo. Znamo, ka vsi pošteni evangeličanci obsodijo te napade.
M. Sobota. V nogo treznih i ugled-nih uradnikov se je izjavilo na pred kratkim v „Novinah“ izišli glas gledoč na za-kotno pijančűvanje uradnikov v M Soboti, da bi je blagovolilo naše uredništvo ime-noma naznaniti. (V činimo po potrebi. Vr.)
Tolvajija. Vkradnoli so v Čöpinci pri Dravec Štefani v 'madjarske vojaško obleko oblečeni tolvaje edno kravo i odegnali prek na Vogrsko. Trdi se, ka so pravi
vogrski vojaki bili. — Jerebic Matjaši iz Gomilic so odnesli iz kleti za tri akova vina i večih mestah v toj vesi so odnešene tüdi kokoši.	*
Zahvala. Državni komisar veleposestva grofice Zichy v Beltincih so črensovskoj cerkvi poklonili dva lepiva jaliča. Srčna hvala v imeni cele fare.
Od ministra prosvete so naš g poslanec pod br. 59/1922. na razna pitanja dobili sledeči odgovor: 1) našim dijakom srednjih šol npso mogli dati podpore, ar ne bilo v proračuni za to kredita. (Za Sokole tüdi nikaj ne bilo v proračuni pa so li dobili v Ljubljani milijon koron. Vr.) 2) Dela se za to, da šole sprazni vojaštvo, i Trdkovi je že spraznile, samo graničarje so še notri i za Popravek šol je Predvideno 260 jezero kron. 3) Šolska oblast meščanske šole še protivi tomi, da bi šolo püstila gimnaziji i se preselila v Dolnjo Lendavo iz gospodarskih, narodnih i verskih (ne »mejte > še. Vr.) pogled ov. 4) Z prekmurskimi vučiteli pri izpiti se milo postopalo, 44 jih je napravilo eksamen. (Več bi jih lehko,če bi se tak postopalo ž njimi kak so to naš g. poslanec prosili. Vr.) 5) Naše domače vučitele so zato premestili, ka bi se slovenski navčili. Cerriija pa zavolo madjaronstva i kommunizma. (Zakaj so pa ne vse ? Vnogi premeščeni so bole znali slovenski kak ne premeščeni. Hvala Bogi, ka je ta krivica pppravljena poprek. Vr)
M. Sobota. Pred Božičom je vmro tű v 33 leti Franc Cőr jako prilüblen krščanski mož, naš veren pristaš. Zapüsto je betežasto ženo i petero drobne dece. Bog njemi dáj večni pokoji
Markišavci. Po Puclovom spravišči v M. Soboti so zalecan! samostojneži pribežali na oddih v našo ves, v krčmo in uredništvo Kühar Štefana. Tü so meli tanač, kak bi razširili protikmetsko svojo stranko. Pucelj minister s svojimi tovariši vred se je tű ešče nekšega drűgoga dela tüdi loto. Na spravišči v Soboti je naimre ne znao angeoskoga pozdravlja moliti i prišeo se je se včit. Guči se ešče, ka je po pravi Jugoslovenski düh tüdi prišeo se, ar se te v KOharovoj krčmi brezplačno Oddava.
Bratonci. Naš „Orel“ je 31. dec. obdržao svoj Četrtletni občni zbor. Oprosijo se i drügi odseki, naj po § 37. „Orlovskoga Poslovnika,“ kem prle zvršijo občne zbore.	'
samo na tenkom zlatom lanceki. šteri njej visi po prsij, ma nekaj skrbno skritoga.
* Ravno Mekla, pa ne za sebe; na dugom platni šivle z zlatimi nitkami, zdaj segne v to, zdai v ono kišto na stoli, iz nje prlvleče biser ali dragi kamen, da ga notri, zapije v platno, kak ravno veli to podoba na platni. Zakaj dela to ?
Mogoče jo hüdi j drami iz tihi) cenj kakša skrb, da telkokrat gleda proti dveram i poslüša, či što pride? Gleda na sunce, gleda na vodno vüro poleg sebe na stoli; že postaja nemirna — gda naednok nešče ppklanka Ina dveri. Gospa pogledne proti dveram. I veselo pozdravi tistoga, šteroga je že dugo čakala.
Mučencov (mantrnikov) sin.
Lepi dečkec pribeži notri veseloga* obraza i komaj ga moremo dobro pogledati, je že pri stoli. Kakšij 14 let je star, ali zadosta visiki za ta leta, lepo zraseo i skoro moške postave. Čelo njemi je visiko i kaže bister razum. Nosi navadno obleko kak rimski mladenci: do kolena dugo robačo (po rimsko preteksto); zlata krtig-lica njemi visi okoli šinjeka. Stari slüžabnik nosi za njim snopek papira z zasükanoga per-gamenta — dečkec je prišeo iz škole.
Lepo je obino i küšno svojo mater i si potem vsede k njenim nogam. Mati ga tihi) gleda nekaj časa, kak či bi njemi štela z obraza čteti, zakaj je “skoro edno vüro prekesno prišeo z šole.
Dečak pa materi pogleda v oči tak živo, tak nedužno se smeječ, da njoj odžene včasi vse skrbeče misli: ,,Ka te je pa dnes zadržalo, predragi dečkec? Vej se ti je pa znan ne kaj zgodilo?
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj. I. Mir.
Krščanska hiša.
Popoudne je, meseca X.,leta 302; vedro je nebo i Vročina pojenjüje, ar se je sunce nagnolo že k ednaki. Prebivalci mogočnoga Rima zapüščajo svoje hiše i se paščijo proti Casarovim i Salustijovim gredam, da bi se prehodil! v ve-černom hladi i pozvediš kaj se je med dnevom prigodilo tű i tam.	.
Tüdi midva, dragi čtevec, se spravi va na pot; pa ne v krasne ograde, nego v nekšo hišo te ščem pripelati na Martovom poli (,,campus Martius" so ga imenüvali rimljani) Martóvo pole se je imenüvala ravnlna na severozapadi nad mestom Rimom i (vodov) Tiberov. V prvij časi) rimskoga gospodstva so se vadili tű dečki vojaški]" stvarij, i možaki so se tam pogučavali o državi i drügij potrebaj. Sledkar so zozidali Rimljani na tom Prostori lepe velke hiše; posebno casarje so dali zidati na njem krasne temple (cerkve za poganske boge), velka gledališča, toplice itd. Gda se začenja naša pripovest, je bilo na toj rávnini že vse puno hiš.
Naša hiša je stala ravno tam, gde je zdaj cerkev sv. Marcela. Bila je velka zidina, kakše so navadno meli Rimljani. Da bo čtevec celo pripovest bolje razmo, njemi bom povedao, kak je bila hiša zidana i kakše je bilo njeno pohištvo; kak ta, takše so bile vse rimske hiše.
Zvünešnje stene so bile brez vsakšega zidarskoga okraska (okinča); jako malo oken ma.
Skoz edine dveri stopimo z vulice v predklet. Tla so napravlena z malij pisanij kamenčkov. S čarnimi kamenčki so na tlej vküp sklali to reč „salve,“ to je zdravo, dobredošeo! Iz predklita pridemo v prvo hišo ali dvor, po rimsko „atrij“. Okoli sten so lepi stebri.
Na sredi mramornij tal skače vö čista voda zdaj više zdaj niže i kaplje nazaj v stüdenec tak da prle poškropi nežne rožice, štere so sklajene okoli stüdenca.
Med stebri okoli sten stoji lepo umetno napravljeno pohištvo; mehke žamatne klopi, okinčane z elefantovimi čuntami i s srebrom, stoli iz dragoga lesa jütrovij dežel, na njij so svečniki, med svečniki umetno izdelane mramornate podobe, pa tüdi drügi kinči iz srebra i brona. Na stenaj okoli visijo slike (kejpi), stare pa itak ešče tak lepe, kak či bi bile včeraj naslikane (namalane).
Namesto dver, štere bi nas pelale v drügo sobo, je viso dol lep čaren prt. Zdignemo prt i pridemo v drügo, ešče lepšo sobo. Tüdi ta ma tla z mramora, i je okinčana z zlatimi po-dobami. Ma lepo okno, zaprte s glažovinov ali drágim kamnom, skoz štero se razlevajo ravno zadnji sunčni traki v hjšo.
Med stebri iz afrikanskoga mramora sedi pri stoli gospa Srednje starosti, mili je njeni obraz; i dosta bridkim spominov iz minoli]- dni se obrazüje na njem. Brez posebne lepotije je njena obleka i se zato ne vjema z bogastvom, štero jo obdaja. Vlasje i obleka i vse drügo na njoj kaže, da je dovica. Nema na sebi dragi) kamenov, (s šterimi so se te kinčile Rimljanke);
7. januara 1923.
NOVINE
3
Iz Murske Sobote. Ne smo šteli v javnost , vlačili te zadeve, pa izvani, jo moramo. Kak je znano, so Sokolski gospodje v Soboti razpüstili kulturno drüštvo nar. Čitalnico i sklenili prekdati celo vrednost tükaršnjemi ,,Sokoli1. Nekaj čitaoni-čarov, šteri so vidili v tom eden najnesramnejših političnih napadov, je napravila pritožbo, štera pa ne bila povoljno rešena. Mogla se je prekdati vrednost »Sokoli1'. Na den prekdajo pa se je bivšim čitaoni-čarom dostavo sledeči letak: Odbor bivše ..Čitalnice v M. Soboti" se brani izvršiti sklep zadnjega občnega zbora, ki je bil sprejet z ogromno večino, ter skuša ugoditi malenkostni manjšini. Da Protestiramo proti temu terorizmu in naučimo gotove kroge spoštovati voljo večine, sklicujemo za četrtek 14. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu Dobray sestanek vseh čitalničarjev. Vsled nujnosti in važnosti zadeve je Udeležba vseh čitalničarjev potrebna. Pridite vsi gotovo 1 Sklicateljí: P. vuček, P. Turk. Podpisala ino pozvala sta ga je dva odbornika čitaonice ino štela na te način javno nahujskati občinstvo proti ostalim gospodom, Šteri šo dobro vidili kama spadne to lepo premoženje. Teva dva gospoda, vučitelja po pozvanji, sta tak grdo ino niskutno nastopila s tem pozivom, da za njeva nega več mesta med nami ino tanačivamo njima, naj potrete svoje jopice pa se nej pobereta ta, kama njiva že dugo gonimo. Višji šolski svet pa prosimo naj Ie endnok neha pošilati se takše ljüdi. .
Za bivše notariuše, da bi dobili svojo penzijo, so naš g. poslanec pali poslali prošnjo v Belgrad. Za odgovor se ponavlja stara pesem. Pokrajinska uprava t načelnik slovenski ministerstva znotrašnjih, zadev se Jáko trüdila, da kem hitrej prido do svoje penzije,, a finančni minister dela teškoče, nešče dati penez, ar je prej pogodba ešče ne sklenjena z Madjarskov.
Pohvalo je višji šolski svet g. Rado Jurka, šolskoga nadzornika v M. Soboti. Dnes dva tjedna je to pomotoma vöostalo z našega lista.. Kak Čüjemo, do g. nadzornik šli v pokoj.
D. Lendava. Na Štefanovo se je Poročo v našoj rim. kath. cerkvi g. vučitelj Jožef Birsa iz Trsta z gospodičinov Vilmov Hartmanovov. Čestitamo!
Vmro je v Balatonalmadiji na Vogrskom 29. dec. bivši ugleden meščan i občinski oskrbnik v D. Lendavi Óriáš Jánoš v 81. letni starosti.
Sv. hištvo je skleno g. Krist Jani vučiteo v Trnji z gd. Sterbat Matildov v Čakovci jan. 4. Mladomi pari obilno božega blagoslova želemo.
Beltinci. Invalidi dolnjelendavskoga okraja majo pri nas pri Cigüti 14. januara popoldne ob 2. občni zbor. Računi do se prekdavali i zvoli se novi odbor. Pridite invalidi.
Država.
Kak se skrbi naša vlada za dühovnike. Dr. A. B. Jeglič ljubljanski püšpek so pred Božičom okrožnico poslali svojim vernikom, v šteroj je prosijo naj z milodari podpirajo dühovnike njihove püšpeki]"«. To pa zato, ár je naša vlade z demokratskim! j samostojnim katoličanskimi ministri z Dr. Kukovcom, z dr. Žerjavom i Pucljom ne štela niti te najpotrebnejše plače zglasati za katoličanske dühovnike^ Vnogi Kranjski dühovniki sp skrajnom! siromaštvi ispostavleni, da ne morejo niti po siromaškom Živeti. I liberalni listi z „Mőrszkov Krajinov" vred se slinijo itak na vse katoličanske dühovnike poprek, kak so, vsi bogati.
V Cürichi na borzi se bo odsehmao notirao dinar i ne več korona.
Treznostno gibanje. V Zagrebi se je vršo veliki shod antialkoholistov decembra 17. Tak se imenüjejo tisti gospodje, ki opojnij pijač na pijejo. Posebno med Srbi je dosta gospodov v tom drűštvi, ki velike zneske darüjejo za pobijanje pijanstva. Srbski narod je v našoj državi najbole trezen narod. Sam pokojni král Peter 1. je bio abstinent. V tom abstlnenskom srbskom drűštvi se plača na leto l Z Din., sa ednok 500 Din., dobrotniki pa plačajo 1000 i 5000 Din. i vnogo gospode je r tom drüšt/i notri. Mi na Slovenskom na leto 3 milijarde spijemo ne mačedj skuz, nego opojnij pijač. Kama pridemo ? . . . 1
Svet.
100 letnica. Decembra 27. je minolo 100 let, ka se je rodio v kraji Dole na Francuskom Pasteur Alojz. On je eden najvekših vučenjakov zdajšnjega časa, on je najšo gor vrastvo proti pesjoj besnoči, zato se vsi zavodi, v šterij se vrači te beteg, imenüjejo Pasteurjevi zavodi. Iznajšeo je tüdi bacile (klice) bolezni pri kokošečoj i živinskoj kügi pri bolezni na sklezni (vranični prisad).
Pokop bujtoga predsednika Poljske republike. Telo pokojnoga je bilo v katedrali sv. Janeza. K pokopi so se zbrali člani vlade, diplomatski zbor, člani poljskoga sejma i senata, razni drügi zastopniki i pokojnoga sorodniki. Sv. mešo je darüvao kardinal nadškof Kakowski, prelat Szlagowski pa je meo govor. Pokojnoga so
položili k večinomi počitki v grobnico, trügo so nesli ministri. Pri tom je bilo oddanih 101 strelov.
Povrnenje. 30 ruske gospode se je v Carigradi iz pravoslavje povrnolo na katoličansko vero. Ruski metropolit njim r oči meče, ka so sa skledo leče povrgli pravoslavje, a oni t odprtom pismi zavr-ncjo potvarjanje mctrdpolita i izjavlajo, ka po svojoj düšno} vesti so to včinoli.
Razpisanje zakona v Čehoslovaškoj. Sokolski düh je strohovito pokvaro zakon v Čehoslovaškoj. Leta 1912. je ločenih zakonov 28. Leta 1919. pa 2633, leta 1920. 2284 i leta 1921. pa 2411. Na Moravskoj je ločenih 1919. l. 329, 1920 l 820 i 1921 pa 1113 parov. Jeli strašne številke. Zato se čuvajte Sokolov.
Vužgali so Marijino velikansko cerkev, v državi Kanada v mesti Kvebek. To je že deveta cerkev, ka so jo sovražniki krščanstva zažgali.
„To ne, draga mati, nego vse mi je šlo tak po sreči, da Vam skoro ne vüpam povedati." Prijazno se smeje mati proti njemi; tüdi dečkec se ljübo nasmejne i začne: .Vidim, da morate Vej znate, da sem ne srečen, da ešče spati nemorem pti miri; či Vam ne povem vsega, ka se mi med dnevom pripeti, dobro ali slabo. Čteo sem, da mečejo Skitje v potro kamenčke, bele ali Čarne, kakši njim je teže bio den : srečen ali nesrečen. Či bi jaz meo to navado, bi vrgeo vsaki den beli kamenček v potro, naj bi bio tak srečen kak dnes: v takšo srečo si čtem to, ka se mi je dnes zgodilo. Ali dnes dnes prvikrat dvojim, ali bi Vam povedao vse ali ne.* Dečkec segne po maternoj roki i jo pritisne na lalhpe; ali gda zagléda njeno skrbljivo obiičje, nadaljüje: »Nikdar se ne bojte, ljübljena mati, Vaš sin je ne naredo nikaj, ka bi Vas moglo razžalostiti. Povejte ali ščete znati vse, ka se mi . je dnes pripetilo, ali samo to, zakaj sem tak kesno prišeo domo?".
,,Vse, vse mi pripovej dragi Pankracij, nej zadene to tüdi mene, ka se pripeti tebi," »Znate da sem dnes šo zadnjikrat v šolo, i Poglejte, posebno blagoslovi je bio te den za mene pa tüdi pun čüdnij dogodkov. Dnes nam je dao vučiteo Kasijan nalogo, „da mora pravi modrijan vsikdar biti pripravlen dati svoje življenje za pravico." Nikdar sem ešče ne čüo kaj tak močnoga, tak neslanoga, kak so bile naloge mojih sovučenikov; no pa so si tej sirmacje ne sami krivi toga. Ka oni znajo, ka je resnica, — ka bi jij pa te gnale v smrti?
Vse nači je to pri kristjanaj. Resan lepa je takša naloga za njega — to sem tüdi jaz čüto: moja naloga je bila najboljša. Kak mi je gorele srce, gda sem jo čteo v šoli! Mati, puna je bila moja naloga Vašij navukov. Moje veselje bi me skoro -izdalo; med gučom mi je vujšla reč „kristjan“ namesto „moarijan" i .vera" namesto .resnica." Gda sem se prvikrat zmoto, sem vido, kak se je Kasijan prestrašo, i gda mi je drügikrat vujšla napačna reč, so ga skuze pobile, nagne se je k meni i mi je pravo : »Pazi, dečkec pazi — tű poslüšajo tenka vüha poganov."
„Ali je mogoče, da je Kasijan kristjani Poslala sem te k njemi v šolo, ar je vučeni i se lepo obnaša, oh kak moram zato zahvaliti Boga! Pa pripovedavaj, pripovedava), drago dete 1 Ka se je zgodilo potem ?"
»Mojo zmešnjavo je mogočc malošteri razmo, ar so vsi vküp tukli z dlamni, gda sem končao svoj lepi guč; samo Korvin je nekaj čemerno gledao na mene i si grizco lampe."
»Sto je Korvin!, zakaj je bio čemeren?"
»Najstarejši je v školi l najmočnejši, pa tüdi najvekši dfiplin. Itak pa je toga ne on kriv; večkrat je te pokazao, da je čemeren na mene; pa jaz ne vem, ka sem njemi napravo. Gda smo šli domo i smo se bližali (vod), mi je v nazočnosti vsej vučencov zaničüvano pravo:
Dale
Domača politika.

Samostojneži bi še radi duže kraljüvali z Pašičom na vladi. Zato pošiljajo svoje zastopnike v Belgrad, da bi se pogajali za vstop v vlado. Zdaj ližejo radikalom pete, naj je sprejmejo v vlado, a Pašič je odklono njihovo prošnjo, ar so znana njihova pogajanja z demokrati. Dao njim je pa Pašič te tanač, naj se „samos-tojni“ odpovejo političnomi živlenji, ar so za to popolnoma nesposobni, v svojem političnom barantanji prekosijo ešče türske muslimane.
Kaj namerava Hrvaški blok? Po Hrvatskom je začeo „hrvaški blok11 močno agitacijo za volitve. Njegov cio je to, da bi blok popolnoma zmagao i demokrati niti enoga mandata ne bi dobili; zato je skleno izvršelvalni Odbor, naj „blokaši“ podpirajo i votirajo za vse kandidatno liste, štere so za revizijo (spremembo) ustave.
Veliki župani (főispánok) so imenüvani. Slovenija bo mela dva velikiva župana: enoga v Ljubljani i enoga v Maribori. Za Ljubljano je imenüvani Dr. Baltič, za Maribor pa Dr. Ploj.
Kama idejo penezi z dizpozicijskoga fonda? Kak je znano, vlada ma takzvani „dizpozicijski fond," v šterom fondi so notri velke šume, da vláda po potrebi lehko razpolaga ž njimi. Zdaj, da se približavlejo volitve, vlade razsipava te šume za svoje volilne agitacije. Belgradski listi pišejo, da je vláda dala Dr. Zupaniči i Šušteršiči 6 miljon dinarov na razpolago, da ta teva gospoda izdavala dva lista vö v Ljubljani. Vlada zdaj ima pare, nego za vučiteljske, katehetske i uradniške plače nema kredita. Sramota! Tem bi še falajček krűha vzela iz zob, naj samo ona svoje nizke, namene dosegne. Zato trbej nam autonomijo, da* naši ogromni davki ne bodo šli samo v Belgrad, gde bi si ništerni gospodje žepe ž njimi napunjavali. Pri volitvaj obračunamo mi z vsemi centralisti. Püstimo naše kruglici vsi v škrinjice onih strank, štere so za auto^-nomijo Slovenije.
Svetovna politika.
Türska vlada, štere glavno mesto je zdaj Angora v Maloj Ažiji, pošlje te dni Svojega zastopnika t Jugoslavijo. Te bode najbrž Izmael beg. Izrnael beg je jako izobražen mož in eden najbolj agilen izmed mlado türkov.	.
Češki ministerski predsednik Dr. Švehla je zbetežao na srčnoj bolezni.
Iz Češke je dovoljen prosti izvoz cukra od 1. januara.
4
NOVINE
7. januara 1923.
Ka je sokol?
Tü vidimo, kak so naši gojitelje i vučitelje mladine kratke misli, ar jim je za drügo več, kak za dobro vzgojo mladine. Vsaki najbolj navaden človek lehko spozna, da to nasprotje na vzgojo nede dobro. Vej pa se ešče niti vučitelje nemrejo zdržati, da ne bi ednih bolj ljübili kak drüge, kak bi pa potem deca mogla!
Deca se med sebov zbijejo i že smrtno sovražijo. I či kaplan dete kaštiga zato, ar je bodikaj, njemi drügi v oči mečejo, da • ga je zato kaštigao, ar je Sokolič. Tak ešče školske oblasti netijo v deci čemere 1 sovraštvo. Lepe sade te si tak zgojili, ví modri vučitelje! či je ešče kaj pameti na sveti, se more ta nora sokolska vzgoja Odpraviti! — Vsi pa Znamo, da, dokeč je dovoljeno edno drüštvo, more biti dovoljeno tüdi drügo.
Sokol pa, — sezna da po svojij návukaj slobode! — šče celo s silov vpreči vse v svojo slüžbo. Na sokolskom tabori v Novom Sadi (Ujvidék) so 1919. leta Sokoli sklenili, da njim držáva more dati to:
1. Vsa telovna vzgoja mladine naj se vrši v sokolskom dühi. Sokolski navuk od telovadbe naj esé 'zapove za fundament vsakše telovne vzgoje na vsej školaj. 1 to je že naprej spisano. — 2. Naj se zapove telovadba tüdi za tisto mladino, štera ne hodi v školo, i to za moške do 24. leta, za ženske do 20. leta. — 3. Celo telovadbo v državi vzeme v svoje roke Sokol, držáva pa občine pa morejo plačati vse stroške itd.
To se pravi: Pod državnov zapovedjov 1 na državne i občinske stroške se naj Prinas mladina s silov vrže v brezverstvo i se pokvari,
Ar so se njim te želje do dnes ešče ne Spunile, ščejo dosegnoti svoje cile nači. Zdaj agitirajo s tem, da je Sokol od države priznan i da je naš krao sam Sokol. — Da je krao Sokol, toga je on sam nikdar ne povedao na Slovenskom, čiravno, je meo zato zadosta prilike, gda so se njemi Sokoli tak prilizovali. Da bi bio krao kotriga kakšega drüžtva? Jako dvomi-mo. Gvüšno ga je Sokol sam za svojega napravo. Resan pa je nekaj drügoga istina: naš modri krao je povedao i naročo, da more Orel pri državi i vojaški oblasti ravno telko valáli kak Sokol.
Zato, Sokoli, ne lovite s takšim železom ptičov 1 1 či bi krao resaj^io Sokol, mi nemamo nikaj proti tomi, ar NMki Sokol do zdaj ne meo nikaj opraviti s slobodomiselstvom, kak ma naš. I mi se ne Vojsküjemo proti sokolstvi samomi, nego proti njüvim slabim navukom, štere slovenski Sokol širi z češkim, i šteri vodijo našo mladino v pogübo.
Nikdar se je ešče ne skrivala v lepoj ob-eki na zvünaj tak debela laž, kak se skriva v sokolskoj rdečoj robačo Vöro „spošlüjejo“, pa jo tüdi sovražijo. Gučijo od kulture, sami so pa najbolje sirove Oznanavajo slobodo, v istini pa jo preganjajo. Včijo vednakost, nikše vednakösti pa ne trpijo. Gučijo od bratstva, brate pa bijejo i morijo. Narodnost poveličavajo, narod pa kvarijo. Ajmo mi Sokoli... spevlejo Sokoli. Kam ajete?... Kak smo vidili, na pijačo i ples, v sirovost i grobjanstvo, v brezbožno i poganstvo. — Stojte! Po toj poti ne dalje! Zadosta je toga! Slovensko ljüdstvo ešče gotovo ma telko vöre, da si nede dalo tak kvariti mladine. ,
Ali ka bi ešče gučali naprej?! Pitamo samo: Ali je mogoče, da se najdejo slovenski stariši tak brez vesti, da bi mogli svojo deco dati v varstvo i vzgojo takšim rokam?...
Gor srca!
To smo ne pisali zato, da bi šteli širiti Orla. Ne I Omenili smo Otla samo telko, kelko je bilo potrebno, da spoznamo Sokola.
Pisali smo zato, da se vidi, ka se dela proti krščanstvi, kak se i kvari ljüdstvo, i ka to dela Sokol sam. Pisali smo samo Istino. Pisali smo odkritosrčno, a ne iz sovraštva. Či smo napravili Sokoli kakšo krivico, naj /jo pokaže,
, pa jo bomo popravili. Mi nemamo Cila, da bi hujskali. Či bi Sokol resan bio takši, kak bi mogo biti, telovadno-drüštvo z narodnó v bramb-nim namenom, što bi mogo meti kaj proti? Či ga že ne bi hvalili, bi bar tiho bili. Či bi pa ešče vršo tisti lepi cio, šteroga si je sam napravo, da bi miro brate, bi njemi vsi domoljubi, kakšegašté mišlenja so 1 tüdi mi- spevali hvalo. Zdaj pa se je Sokol spremeno popolnoma v kulturnobojno drüštvo i v to šče potegnoti ves narod. Na to pa nesmemo tiho biti. Predugo smo tiho bili. Toga nemremo trpeti, da bi se s sladkimi rečmi naša mladina vodila v vörski prepad. Či se je gda, te se je zdaj tű spremeno v angela svetlobe — düh tmice . . . Što je toga ne spoznao iz te knige, te šče Ostati slepi.
Mi, štere je osvetilo toplo sunce božje svetlobe, smo ne zadovoljni z lampico slobodno-miselnoga navuka. Kak mali je svet, kak sirmak je človek, kak nizki so njegovi cili v svetlobi lampice! Ta svetloba vodi v nižine življenja. Kak vse načiši je svet i človek, je ne samo višja vrstaž ivali. Ne, telo je ne vse, düša pa nikaj, nego telo je samo posoda dosta bolje plemenitoga bitja, düša, štera je podobna Bogi. Vsa priličnost tela more slüžiti bole visokim cilom., Ne, človek je ne samo zato na sveti, da zgnjili, nego ma neskončna vekše i lepše cile. Večno šče živeti i šče kralüvati k tomi Večnomi živlenji naj konečno vodi cela naša vzgoja i vse naše izobraževalno delo 1 Vsa poštena Slovenska mladina, beli za temi cili, zdigni svoje srce k večnom! cili 1
V sive višave düh naš poleti, višjih cilov vabi nas žari Naša mladost bo večno cvetela, naša Pomlad ne mine nikdar 1
Konec
Gospodarstvo.
Cene silja:
Pšenica	1700—1740	K.
žito	              1350—1400 „
kukorica	1600—1680	„
ječmen	1200—1250	„
oves	1150—1200	„
grah	1380—1400	„
krumpiši	600 — 700 „
V Ljubljani so se cene zdignole živim prašičcmína 80—85 K. kg. žive vage. Amerikanska mást 118 -120 K. domáča 130—140 K. Mleko stane 14jft. liter, jajce 7—8 K. cuker kristalni 74 K. v kockah 88 K. kila; mela št. O 29 K. bela krüšna 25 K. Čarna krüšna 22 K. kaša prosena 25 K. Otrobi 10 K, za kilo. Kubikmeter drv stane 600 K. seno dobro metercent 1000 K, slama 700 K.
Cene petroleji: Monopolska uprava je vödala odrebo, da se bo petrolej odavao 1, jan. 1923. po 550 dinarov, za 100 kg. Pa takšem 1 kg. petroleja stane 22 koron, mi ga pa moremo plačüvati v Prekmurji dosta više.
Cene mesa: govedina 44 K. teletina 68, svinjsko meso 80 K. kila. Mast se odavle po 140 K. Slanine se dobijo po 130—125 K. kg.
Vrednost penez. 1 dolar stane 360 — 365 naših kron, 1 italijanska lira 10—18,1 francuški frank 26—28; 1 Češka krona 10—11 naših kron, za 1 dinar se dobi 380—400 austrijskih in 24—26 vogrskih kron. — Ná borzi v Cürihi naša krona ne notira več, nego samo dinar. 2. jan. je notiral dinar 5 50. Vsi zavodi od 1. januara morejo voditi svoje račune samo v di-narskoj valuti. Tak je prišao konec naše krone.
K ODAJI JE
v M. SOBOTI, Mala Kaniža št. 139. hiža s petimi sobami, kühnjov, dvema kletoma, štalov i gümlov. K hiži sliši 416 kvadrat klaftrov funduša i frtao plüga zemlje. Zglasite se pri
Dragovič Štefani na gornji naslov.
Išče se ponücana stolarska šker. Što jo ma, naj se zglasi v tiskarni v Dolnji Lendavi.
Proda se
parni mlin na tri pare, lokomobila 16 H-P. Priprava za izdelovanje olja, se zraven spadajočo mlatilnico na zelo prometnem in pripravnem prostoru za vpostavitev žage in razširjanje mlina.
Cena Din. 325.000.—
Naslov izve se v uredništvu lista.
Na odajo je
5 plügov loga v Markiševci. Log stoji z debeloga mešanoga lesa in dvakrat se lahko kosi v njem. Več se pozvej pri KOLOŠA ŠTEFANI v M. Soboti. Grajska ul. 12.
Šoštarski cilinder mašin
brez vse falinge ma k odaji FILO JANOŠ v FOKOVCIH, hš. 15.
5-3	Cena po dogovori.
Singer-mašini za šivanje.
Amerikanski Singer šivalni stroji dobijo se za Prekmurje
v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije),
v Dolnjoj Lendavi
pri
BEDIČ IN KAC Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Dr. IGO JANC,
fiškališ
v MARIBORI,
ki je imeo dozdaj sküpno pisarno z odvetnikom g. Dr. Irgoličom, Aleksandrova cesta 45., naznanja, da je odpro svojo lastno pisarno v Vetrinjski vulici št. 8.
En sluga za domači poseo se taki sprejme. Naslov se pozvedi v tiskarni v D. Lendavi.
Egy háziszolga felvétetik
cím a könyvnyomdában megtudható.
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava