Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
bfcaja » poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
C aredaikrvon ae more govoriti dan od 11.—12. ure dopold.
Tntofon M. 113.
iMii' IIP
Ceto leto	..........i2	K
Pol leta..............6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno	......	I	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lase rati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 31.
Maribor, dne 13. marca 1912.
Letnik IV.
Nem,nac. poslanci — obsojeni Wastian — justifieiran.
V	pondeljek zvečer so imeli nemško-nacionalni poslanci v Gradcu svoj „)dies irae.“ V nemškfo-nacio-nalnem volilstvu graškega me'sta se je nabralo toliko gnjeva, toliko ogorčenja nad zavoženo in ponesrečeno politiko večine v naši deželni hiši, da je vz-bruhnila jeza z neukročljivo silo na dan in obsodbe, ki so jih slišali ta večer nemško-nacionalni mogotci, jim bodo zvenele še dolgo časa po ušesih.
Ves trud nemških nacionalnih 'mandatarjev, zvaliti krivdo radi delanezjmožnosti deželnega zbora na slovenske, poslance je brezvspešen. Volilci čutijo z instinktivnim nagonom Človeka, ki trpi in katerega interesi so tlačeni, da so ivsi izgovori njihovih poslancev pralni, ničevi. Le predobro vedo ti volilci, ki prebivajo v središču naše dežele in jim je lažje kot drugim oddaljenim zasledovati deželno gospodarstvo, da so nemško-nacionalni poslanci s kažnjivo lahkomiselnostjo spravili deželo na kant in sedaj ne vedo ne kam ne kako. Bojazljivo ip nemoško se boje priznati svojo krivdo in z zavijanji in hinavščino hočejo zlesti iz zagate. Pa volilci so uvideli te spletke in govore zdaj z neprikrito besedo svoj anathema!
Na Shodu je padlo nebrojno . ostrih in trpkih besed na račun vseh nemško-macionalnihi poslancev, Wastian je bil pa naravnost justifieiran. Cel človek čita že nemško-nacionalna glasila, ki skušajo vso stvar omiliti, mora priti do prepričanja, da je bil obračun volilcev s poslanci, ki je trajal preko polnoči, temeljit. Se zanimivejše je pa poročilo o shodu, ki ga prinašla „Grazer Volksblatt“; ker je bolj nepristransko.	j i
V	naslednjem hočemo podati najzanimivejše momente :
Prvi je govoril poslanec pl. Kaan.. Skušal je biti precej ■ stvaren in je s Številkami dokazoval sVar bo stanje deželnih financ, a 'že med njegovimi iz var janji se je vedno bolj kazalo razburjenje poslušalcev. Kot orkan je zadrvela vsake toliko časa nevolja skozi vrsta zbranih in ta orkan je rasel od govornika do govornika.
Koj v pričetku je dr. Kaan rekel: „Pogajanja s Slovenci smo pričeli samo radi učiteljev.“ (Odgovor klici: i„Kdor verjame“ in smeh.) Potem je prijel na deželno bolnišnico, ki pomen j a za deželo ,/katastrofalno nevarnost, katere pa mi nismo zakrivili.“ (Klic: j,Kdo pa?“) „IT,udi dr, Linka ne zadene nikaka kriv da.“ (Glasno in splošno ugovarjanje.) „Dr. Link je hotel voz potegniti iz d , . * (Klic,: „p . . , je povsem pravilno.“) V nadaljnih svojin izvajanjih je povedal dr, Kaan, da bo debela prisiljena prodati kopališča in gozdove, da si nekoliko opomore. Rekel' je:	„Deželni gozdovi reprezentirajo vrednost osmih
milijonov kron, a donašajo letno samo — 15.000 K! ! Upravo pa ne zadene nikakla'! krivda.“1 (Porogljiv smeh.) Končal je: „Marsikaj bi se 'dalo 'napraviti, če bi stal deželnemu odboru ob strani navdušujoč — nemški:	anfeuernder —t (klic: gAusši feuernder ! “ )
deželni zbor. Toda izžemalna politika. . . (gromoviti klici: „Wastianova“). On ni (vodil nikake izžemalne politike (silni „pho“i-klici), on je mogoče vstrelil samo črez cilj („aha“). Obljubimo lahko samo to, da bomo vršili svojo dolžnost do zadnjega.“ Pri mizi, pri kateri so sedeli mestni očetje, so skušali nekateri ploskati, toda bili so od zborovalcev pre-žvižgani.
Drugi poslanec, ki je prišel do, besiede,, je bil dr. Hofmann pl. Wellenhof: jMi nočemoj prodati kože nemškega naroda (Klic: „Je že davno prodana"). Delazmožnost deželnega zbora je gotovo velike važnosti. (Klic: ,„|To bi bili morali vedeti prej!“) Kaj naj napravimo, Če nimamo nobenih sredstev več? Ali naj uradnikp odpustimo? (JZ1,aprite jih!“1 Smeh.) A prišel bi vladni komisar, (Klic:, „Ki bi bil gotovo stokrat pametnejši, kakor Vi!“) To bi dalo našemu intelektu ubožno spričevalo.“ (Klic: „|Sje je že zgodilo.“) Ko je govornik končal,, so mu žvižgali.,
Kot tretji je poskušal svojo srečo poslanec dr. Kratter, pa godilo se mu ni nič boljši. 'Med drugim je rekel: „Slovenci so zakrivili, dai nismo mogli delati. (Klic: „.To ni res.“) Obstrukcija jo padla kakor iz neba. („Na freilich!“) Napram češkim in jugoslovanskim težnjam moramo postati trdi (Klic: „S stradanjem!“) in jih premagati. Boriti se moramo tudi s prikritim nasprotnikom, (Nekdo pokaže na poslance in reče: „iTa sedi tukaj.“) Boril se bom za pravi-
čne zahtevo učiteljstva.“ (Vse se odkasljuje.) In ob koncu je žel tudi Kratter za svoja izvajanja —■ žvižganje.
In tako je šlo naprej. Za dr. Kratter jem je nastopil poslanec učitelj Otter, ki je ostro napadel Wa-shana in žel za to burno pohvalo.
Potem je (govoril poslanec Pichler, ki je pa tudi zapustil govorniški oder med glasnim — žvižganjem.
Za ppslanci so nastopili učitelji in uradniki — obtožitelji. Povedali so nemško-nacionaluim poslancem take ljubeznjivosti, da jim je gotovo sapo zaprlo. O tem bomo nekoliko poročali Še prihodnjič, ker se je današnji Članek že nekoliko preveč raztegnil.
Za konec bodi še povedano, da je bila med silnim navdušenjem sprejeta resolucija, ki daje dušr ka ogorčenju, da so se tudi tokrat pogajanja- za dela-zmožnost deželnega zbora po krivdi slöyenvsjkih in nemških poslancev razbila, 'Resolucija zaideva tudi razpust deželnega zbora, Če -je res delanezmožen. Se le na moledojvanjie poslancev, zlasti učitelja Otterja, se je resolucija spremenila v toliko, da se je zapisalo mesto „nemških“, „in drugih“ poslancev, kar pa pomen ja ravno Mo. Na dejstvu, da; so nemškb-nacfio-nalni poslanci, v prvi vrsti Wastian, od nemško-na-cionalnih volilcev najhujše obsojeni, ta sprememba ne spremeni niti za jota.
Jubilej hrvaškega državnega
prava,
Hrvaška javnost slavi slavlje. Hrvaški listi prihajajo v slafdnostnih oblikah z. narofdnimi trobojnicami, pišejo se vzvišeni panegiriki, spominja se na slavno zgodovino Hrvaške, vse, to v spomin ŽOOletni-co pragmatične sankcije.
Kadar se govori o pragmatični sankciji v habsburških deželah, tedaj se razumi pod tem izrazom svecanb deklaracijo, ki jo Je prečital deisar in kralj Karol AL dne 10. aprila 1713 v zboru državnih dostojanstvenikov in svojih ministrov na Dunaju. Po svojem bistvu je bila ta deklaracija enostransko vlar dansko dekretiranje dednega nasledstva v habsburški dinastiji.
Vest.
(Konec.)
Ljudje so sklenili:
.„(Njega moramo vprašati za svet. Razun njega ne more nihče pomagati!“
In obremenili so poslance z darovi in poslali so jih k njemu.
In ti poslakici so se pred njim priklonili večkrat do tal.
.„Reši nas brezspalnosti ! “
Apno je boslušal ljudsko tugo, premišljeval, se nasmehnil in rekel:
„Lahko je temu odpomoči! Tako je treba urediti, da nima več „Ona“ pravice do svojih vednih po-setov,“
Vsi so ostrmeli.
In Apno se je zopet nasmehnil in rekel:
„Napravimo postave! Kako naj ve neizobražen človek, kaj sme <in česa ne sme? Na pergament zat-pišimo, kaj sme človek in kaj ne sme. Manicarmi se naj nauče postave na pamet, drugi jih bodo vpraševali: Se-li sme to ali ne? In ako pride potem „(Ona“ z vprašanjem: Kaj si delal danes? se vJi(“ odgovori: Delal .sem, kar je dovoljeno, kar je zapisano na pergamentu. In vsi bodo mirno spali. Sevejla bodo morali biti mandarini plačani; kajti zastonj se ne morejo ukvarjati s takim poslom!“
Vsi so bili veseli. 'Mandarini, ker je lažje učiti se, kakor pa obdelovati trdo zemljo. Drugi, ker je seveda prijetnejše plačati mandarinom in čez dan govoriti z njimi vsak trenutek, kakor pa se pogojvarjati po noči z vestjo.
In začeli so zapisavati, kaj je dovoljetao in kaj ne. Modrega Apno-ja so imenovali preksednikojn — vseh mandarinov in ljudem se je godilo dobro. Ako je bil kdo primoran kaj učiniti, takoj je hitel k mandarinu, izročil mu dar in rekel :
[„Dober dajn, modrijan! Pogljej v svoj pergament, kaj mi je storiti v tem (slučaju ?“
Ako sta se dva prepirala, sta šla oba k mandarinu in mu dala darove:
-.„(Poglej v svoj pergament in povej, kdo ima prav!“
Samo najrevnejši sloji, ki niso mogli plačati mandarinu, so še vedno trpeli vsled brezspalnosti.
Vsi drugi so govorili, ako jih je posetila po noči ivest :
-„.Zakaj me nadleguješ? J|az sem ravnal po postavi! Kakor je zapisano na pergamentu!"
Obrnili so se in mirno zopet zaispali.
Celo modri Lihancu, kojega je poprej vedno najbolj mučila brezspalnost, se je nasmehnil,- ako ga je obiskala po noči vesit:
«Kaj hočeš, ž’ena? Kaj mi imajš povedati?“
„(Ali nisi nameraval razdeliti svoje premoženje?" je vprašala vest . in ga pogledala z očmi, ki so žarele liki zvezde.
„Ali iglama pravico do tega koriaka?“ se je stresel samega smeha Lihancu. „'In kaj je zapisano v pergamentu?“
„Jmetje pripada lastniku in njegovim — potomcem.“
„Kako pravico imam, da razdelim tujo last, a-ko ne privolijo v to moji potomci? Tiat bi bil, kateri jih okrade, ali pa norec, ker oropam samega sebe. In postava se glasi: Tatove in norce treba zapreti. Pusti me torej mirno spati, tudi tebi svetujem isto ; pojdi raje spati in ne vlači se okrog.“
Obrnil je hrbet vesti in zaspal.
In povsod, kamor je prišla vest, j'e slišja(la isti odgovor.
„[Odkod naj vemo? Mi delamo, kakor nam ukazujejo mandarini. Vprašaj mandarine! Mi živimo po postavah ! “
In vest se je napotila k mandarinom.
-„.Zakaj mo nihče ne posluša?“
'Mandarini so se smejali.
„Zakaj so pa postave? Ni mogoče, da bi sledili
ljudje tebi! In ako te. kdo napačno razume? In m imamo postave s Črnim tuštem zapisane na rumenen pergamentu ! T'ako je prav dobro ! Modri Apno je tc vse izSvrstno uredil!“
Vest je šla k modremu (Apno-ju.
Dotaknila se je nežno njegove glave in ostah mirna*
In Apno se je hitro vzbudil in skočil takoj pt koncu :
..Kako si upaš udreti po poči v tujto hišo? Kako pravi postava? Kdor stopi neopažen po noči v tujo hišo, naj se ga smatra tatom in naj se ga zapre."
„Nisem prišla, da bi kradla (pri tebi!“ je odgovorila vest. „(Jaz sem vest!“
„iln po postavi si izpridena ženska. Rosta/fia se glasi: Ako pride ženska po noči k tujemu možu, — smatra naj se jo izprideno in naj se jo vrže v ječo! Torej si izpridena ženska, ako l'i nočeš 'biti tatica!"
JJaz, izpridena ženska!“ je zavpila vest. „Kaj misliš vendar?“
i„}Ah, ti nisi ne izpridena ženska, ne tajtida, ti se' le nočeš ravnati po postavah. TAfdi za ta slučaj je poskrbljeno v postavi: Kdor se noče ravnati po postavah, je hudodelec in zapreti ga je treba. Zvežite ta ženske in pahnite jo v ječo, kot hudodelko, o kateri se sumi, da je tatica in nemoralno ženšče in c kateri se je ravnokar dognalo, 'da se upira našin postavam ! “
In zvezali so vest in jo vrgli v ječo.
Od tega Časa ne nadleguje vest nikogar več Nehali so misliti na to.
Tu pa tam se zgodi, da zavpije kak neotesanec ki je nezadovoljen z mandarinom:
»„.Vi nimate vesti!“
In takoj se mu pokale pola, ha kateri je žabe-ležieno, da je vest zaprta. To je toliko, kakor:
,„Mi imamo vest, ako jo lahko držimo zaprto ! "
In neotesanec molči. Izprevidi, da imajo mandarini pra|v.
In ljudje žive od onega Časa dalje prav mirno mirno!
Pozneje se *je prenesel ta naslov tuneli na sklepe posameznih deželnih zborov habsburških (Dežel, s kojimi so le ti v dobi od leta 1720 d)o 1725 naknadno odobrili in recipirali vsebino one cesarske deklaracije, s katero je bilo ugotovljeno, da v slučaju, da izumre habsburški rod v1 moškem deblu, preide prestol na ženske potomce dinastije.
Ker pove zakonski sklep 7. hrvaškega sabora od dne 12. marca 1712 v bistvu ra|vno isto, kakor zgorajšnja deklaracija, in sklepi poznejših deželnih zborov, se je udomačil ex posit nazivati ta sklep: hrvaška pragmatična sankcija.
Kako je prišlo do pragmatične sankcije ? Ali nas zanima prav za prav, bolj,) kako je prišlo do sklepa v hrvaškem saboru. Kralj Karól VI., ki v pričetku svoje vlade ni imel nič otrok, Sn bi mu bile sAedilo na prestolu po dotedanjih družinskih* pravilih hčere (njegovega brata Jožefa I., je hotel za stalno zasigurati prestol svojim otrokom, katere jö Še pričakoval. In vse to je dalo povod za pragmatično sankcijo od leta 1713. Motivi, ki so pa privedli Hrvate do njihovega sklepa leta 1712, so brezdvjomno tudi politične in državnopravne narave. Zdi se„ da je živelo tisti čas na Hrvaškem več mož, ki so dobro poznali želje desarjeve in ti dalekovidni možje so združili svoje <patriotiČne in politične cilje z interesi dinastije in tako je prišlo do pragmatične sankcije. Od 9. do 12. marca 1712 je zboiloval v Zagrebu hrvaški deželni sabor, v katerem se je sprejel, ta zna>-meniti historični sklep. J© tedaj ravno 200 let,_ odkar se je ugotovila samostojnost trojedine hrvaške kraljevine. Ta sklep hrvaškega sabora, lki ga je kralj po vseh formah ustave pozneje sankcijoniral, \ je s tem dobil popolno moč zakona in dokumentira de iure za vse večne čase suMeremiteto hrvaške dežele in (hrvaškega naroda, njegovo državno samostojnost in neodvisnost. Tla sklep hrvaškega sabora v bistvu ni namreč nič drugega, kakor izvrševanje največje suverene pravice vsakega naroda, to je pravice, določiti si svojega vladarja in vladarsko dinastijo. Je to akt, v katerem pride do najpopolnejšega izraza samovoljna, samostalna odločitev naroda*. V tem pa, ravno obstoja po načelih državnega in mednarodnega prava bistvo suverenitete in državne rieodjvisnosti.
Hrvaška pragmatična sankcija ima svojo zanimivo stran tudi za nas Slovence. V. sklepu, ki ga je sprejel hrvaški sabor, se namreč izrecno pojvdar-ja, da priznavajo Hrvati za svojega vladafrja onega iz habsburške rodovine, ki gospoduje tudi na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, in stoluje v Ajvstriji. Ta odstavek je imel naperjeno svojo ost brezc&vomno proti 'plgrom. Že takrat so se hoteli Ogri zasigurati kot gospodarji Hrvaške. S tem pa, da so Hrvati svečano proglasili, da oni priznavajo Iza svojega vlaj-darja le onega Habsburžana, ki gospoduje v Avstriji in ne onega, ki bi mogoče gospodoval samo na Ogrskem, so Odločno pribili svojo samostojnost. In kèr je kralj ta dogovor med slabo in Hrvati sankcioniral, je državnopravno stališče Hrvatov gotovo pravilno.
Naj večja ironija usode je pač, da ravno sedaj, ko praznujejo 2001etnieo svoje samostojnosti, trpe naši bratje pod tiranstvom batna Čuvaja. Kakor Ida bi se hoteli Ogri rogati najsvetejšim pravicam hrvaškega naroda, mu hočejo ravno sedaj dokazati, da so njegovi gospodarji, njegovi tirani. Želimo Hrvatom iz srca, *da bi prihodnji jubilej svojega državnega prava slavili pod ugodnejšimi razmerami, da bi takrat bili res, kar jim gre: samostojen, neodvisen narod!
Polom v Pulju.
Pulj, lì. marca.
.„[Omnibus“ poroča, da namerava vlada potom cesarske naredbe občinski red za mesto Pulj preurediti tako, da bo župan admiral, njegovi svetovalci pa bodo izvoljeni po proporčnem: volilnem redu in sicer v štirih volilnih razredih, od katerih bi naj bili trije cenzus-ra,zredi. Potrjena ta vest še ni.
Politični pregled.
Državni zbor.
Diunaj, 12. sušica.
Najprvo se je v današnji seji vršila debata o odgovoru finančnega ministra; na interpelacijo posl. Pantza o izdaji grafis-akcij za orožarno v Steyr-ju. Vsi govorniki so ostro obsojali postopanje vlade, ki ne pomenja nič drugega, kot podpiranje Špekulantov. Zagovor finančnega ministra in ministra notranjih zadev je bil zelo medel.
Po tej debati, ki je zavzemala* 'tl an e s daleko zar nimivejši in glavnejši del seje, se je nadaljevala dra-ginjska debata in debata o kartelih. Zbornica je bila v tem delu apatična.
Prihodnja Seja jutri. Premlevalo se bo zbpet o draginji.
Volilna borba v Beli Krajini.
Vblilni boj v Beli Krajini za mandat, ki ga je odložil bivši kranjski deželni glavar* 'pl. Suklje, je v polnem tiru. | (Tudi kranjski liberalci ' imajo to lastnost, dia v dobi volitev prilezejo na dan, Če tudi sicer cela leta spe zimsko spanje. 'Sicer se za kmeta prav nič ne brigajo, poznajo ga. le takrat, ko je treba stopiti na vbiišjče, le takrat postanejo naenkrat agilni, zgovorni, obljubujejo kmetu zvezde na nebu, sedma
nebesa, vse, kar srce požeili, a ko volitve m(inejo, pa najdejo k večjemu za toneta grde psovke.
Tudi v Belo Krajino so prilezli iz vseh Kotov liberalni matadorji ter obljubujejo in zatrjujejo kmetu svojo ljubezen. Tjoda kranjski kmet predpbro pozna te vrste ljudi, zato pa dobijo liberalci brco za brco, Vsi shodi Kmečke zveze v Beli Krajini so pretečeno nedeljo vrlo uspeli, med tem ko se pa na liberalnih shodih rekrutirajo poslušalci po največ iz — stalnih /„.vandrovcev“, ki na nobenem shodu ne manjkajo.
Da bo tudi tokrat v probujeni Beli Krajini kandidat S. L, S, Dermastija vrgel svojega tekmeca, večnega kandidata Mazzela, s tako silo (ob tla, 'da mu bo kar sape zmanjkalo, nam jamči zavedna in probujena Bela Krajina. Prihodnji četrtek prinese liberalcem zopet eno blamažo več,
Na nedeljskih shodih sta bila v Beli Krajini razun mnogih kranjskih poslancev, med njimi deželni glavar dr. Šušteršič, tudi naša poslanca dr. K o-r o š e c in Roškar.
Volitve na Dunaju.
Zaupniki češke socialdembkra/tične strankje so sklenili, da po vseh okrajih kandidirajo poslanca TbmaŠleka. Zanj bodo glasovali tudi drugi Cehi, ki postavijo v ostalih volilnih razredih samostojne kandidate. Da glasilo1 nemške judovske socialne demokracije, „Arbeiter-Zeitung“, dikja, 'je slamo ob sebi umljivo.
Ogrsno.
Ministrski predsednik grof Khuen je včeraj popoldne dobil obvestilo, da želi sprejeti cesar v avdi-jenci grofa Stefana Tiszo in barona Ljudevita Langa, Oba državnika se podasta prihodnji petek predpoldne k cesarju v Schönbrunn.
Češko.
V izredni; občinski seji je bil ,v soboto dne 9. t. m. zopet izvoljen dr. Gros za praškega; župana. Dobil je 77 glasov izmed 84 oddanih glasov. Italijanska pravna fakulteta.
Dne 11, t. m. so imeli la)ški dijaki na Dunaju shod, na katerem so sklenili, naznaniti laškim poslancem, da vidi dijaštvo v vsajkejn poskusu zavlačiti zadevo italijanske fakultete, nov dokaz žalitev, s katerim se sistematično izzivajo Italijani. Za slučaj nadaljnjega zavlačenja se Lode smaftralo dijaštvo v svoji akciji za ustanovitev laške fakultete za popolnoma prosto ter bo takoj pričelo z agitacijo.
* *
*
Vodje italijanskih poslancev se pogajajo z ministrskim predsednikom grofom Sjiurgjkhom in. z učnim ministrom Hussarekom v zadevi italijanske pra>-vne fakultete. Poslednji je dne 12. t. m. 'obvestil italijanski klub, da se oficijelno pričnejo pogajanja o fakultetnem vprašanjem med njimi in vlado. Oba italijanska kluba sta že imela posvetovanj a, v katerih sta se odločno izrekla proti temu, da bi se izročila predloga italijanske fakultete kakšnemu pohdaeku budgetnega odbora, ali kakšnemu drugemu odboru.
Hrvaško.
Pred okrajnim sodiščem v Zagrebu se je vršila dne 12. t. m. vnovič obravnavla zoper prejšnjega poslanca Modrušajna, ki je bil 'obdolžen, da je povodom zadnjih saborskih volitev razširjal zaplenjene tiskovine. Pri prvi obravnavi je bil Mfodrušan oproščen. Tudi pri današnji obravnavi je bil oproščen. Sodnik, ki je ModruŠana pri prvi obravnavi oprostil, je bil kazenskim potom transferiran in je izstopil iz državne službe. Res hrvaške razmere!
Tudi pred okrajnim sodišjčem v Ofsjteku se je vršila dne 12. t. m. štiri dni trajajoča, obravnava zoper prejšnjega poslanca in vodja kmečke stranke — Stefana Radiča, ki je bil obdlolžen radi hufdodelstva javnega nasilja, storjenega, na neki uraJdni osebi s tem, da je vkljub prepovedi okrajnega predstojnika imel zborovanje ter da se je spozabil nad omenjenim okrajnim predstojnikom. Radie je zanikal vsako krivdo in tudi priče so za njega| razbremenilno in ugodno izpovedale; vkljub temiu je bil obsojen na štirimesečno ječo!
iTlaJkšuai obsodba je res le samo na Hrvaškem mogoča!
Vstaja na Kitajskem.
Povodom proglašenja Juanšikkaja provizoričnim predsednikom kitajske ljudovlade ni bil navzoč nobeden zastopnik tujih vlad.
Predsednik je prebral sledečo izjaivo:	„fZjvesto
se bom trudil za procvit republike, nedostatke absolutistične monarhije bom odstranil in žfdnužil bom vseh pet plemen. Ko bo narodna skupščina imenovar la stalnega predsednika, se umaknem.“
Provizorični predsednik je nato razglasil manifest, glasom katerega so pomifoščeni vsi jetniki, iz-vzemši morilci in roparji. Nadalje se v manifestu n seznanja, da se zaostali davki ne biodo iztirjevali. Obstoječi zakoni se bodb varovali, v koliko isti ne nasprotujejo republikanskim težnjam.
Dardanelsko vprašanje.
Ruski vojni svet ima v 'Moskvi sejo. Iz okoI-ščin, pod kafterimi so skli,elani ruski gjenerali na posvetovanje, se da brezdvom.no sklepati, da de (gre za neke važno odločbo, kajti slični vojni sveti so se do sedaj samo dvakrat sklicali in sicer Vsakokrat v Moskvo. Prvokrat je to bilo za časa krimske vojske leta 1858 in drugič pa za časa rusk<Hurške Vojske leta 1877»
V	političnih kro^h ,^ vzdu&ije vest, vsled. katere si namerama Rusija izsiliti prost prevoz ruskih bojnih ladij skozi Dardanele, Ruska vlada je mnenja, da je sedaj, ko je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, Italija pa razglasila aneksijo čez Tri-politanijo in Cirenajko, prišel čas, |da si tudi ona pribori toliko zaželjeni prosti prevpz skozi Dardanele.
Francosko.
Ob navzočnosti predsednika Fallieresa in ministrov se je vršila v Vincennesu vojaška parada pariške garnizije, katere se je udeležilo tudi 10 letalnih strojev in dva vojaška zrakoplova. Množica je prirejala predsedniku, ministrom, zrakoplovcem in armadi navdušene ovacije.
Turčija.
Iz Carigrada poročajo;:
V	vse.h tukajšnjih neturških krogih Vlada zelo napeto razpoloženje proti mla)doturŠki vladi,, ki zlorablja svobodno volilno agitacijo v svoje namene. Ta vlada namerava kratkomalo nekatere volilne okraje, ki imajo preteženo večino neturških narodnosti, priklopiti k drugim popolnoma turškim volilnim okrajem. Z mladotfurško sedanjo vladol ' so zlasti ' nezadovoljni Bolgari v Macedoniji in Srbi v Albaniji, odnosna v stari Srbiji. Grško prebivalstvo) btoka Lemnos odločno protestira proti vladni nakani, dar se otok priklopi k dardanelskemiu volilnemu okraju.
Raznoterosti.
Imenovanja. Oskrbnik mariborske jetnišnice, Jakob Pascolotti je imenovan za ravnatelja kaznilnice g Gradiški. — Za višjega ravjnatelja kaznilnice v Kopru je imenovan ravnatelj kaznilnice v Gradiški, Andrej Pescheto
Razpisano mesto. Razpisano je mesto oskrbnika kaznilnice v Mariboru.
Poslanec Brenčič priredi v nedeljo dne 17. t. m. pri Sv. Marjeti niže Ptuja 1 po rani službi božji političen shod v gostilni gospoda Horvata in popoldan pri Sv. Lenartu pri Veliki, Nedelji po večernicah v gostilni gospoda župana Munda, Agitirajte za veliko udeležbo !
Inženirske komore. Kakor poroča ,„Narodny politika“, bo predložen v kratkem, državnemu zboru predlog o ustanovitvi inženirskih komor. Glede inženirjev na Češkem je prišlo do sporazuma, da naj se ustanovi v Pragi inženirska komora s češko in nemško akcijo.
Žurnalistična novost. Konzorcij „Edinost“ je odstopil lastništvo lista novi .„Zadrugi.“ Iz uredništva sta izstopila dr, Požar in Ekar.
Kako se godi ifrancsski duhovščini: „[Univers“ piše:. Župnik je (danes najemnik. Danes je tukaj in jutri tam. Njegovo stanovanje nima nobene preteku-sti, nobenih spominov, nobene zveze z njegovim po-klicom, nima imena. ’Župnišče je izginilo. Župnik je najemnik, kakor vsi drugi. Vi dveh tretjinah vseh škofij je tako. Škof de Dorfort iz Langresa je obiskal svoje duhovnike in se prepričal, da so brez postrežbe, žive od danes na- iutri in si morajo sami kuhati, Če kaj imajo. Obljubil jim je ,600 frankov na leto, pa še sam ne ve, kje jih bo vzel. S 600 Iranki pa naj žive in se oblačijo! Slabše kot dninarji. V 40 di-ecezah nimajo župniki več kot 300 ‘do 400 frankov na leto, ki jih dobe od škofa.
Za Slovensko poroto v Trstu. V nedeljo dne 10. t.* m. se je vršilo v Tlrstu (veliko slovensko zborova-nje, na katerem se je protestiralo proti temu, da se je na zahtevo Italijanov razpustilo poroto, ker je bila po večini slovenska. Med ogorčenjem, je bila sprejeta sledeča resolucija; .„fTfržaški Slovenci, zbrani na jasnem Shodu v Narodnem domu v Tlrstu dne 10. marca 1812, z največjim ogorčenjem ohsojajo politično gonjo, ki jo je priredilo italijansko politično vodstvo potom državnega; poslanca dr. Pitacca in odvetniške (zbornice tržaške proti temu, da bi na tržaški porotni klopi sedeli možje, ki poleg italijanskega še znajo tudi slovenski, oziroma hrvaški jezik, torej jezik pretežne večine prebivalstva sedmih sodnih okrajev (Trst, Komen, Sežana, Podgrad, Volosko^Opatija, Piran dn Koper), za katere posluje tržaška porota; zato s tem večjim ogorčenjem obžalujejo, da se je iz zelo Čudnih razlogov razveljavila porot n iška lista, ki je prvikrat upoštevala v praktični potrebi in v zakonu utemeljene jezikovne razmere, in pozivajo vse poklicane faktorje, da storjeno nezakonitost in krivico takoj odpravijo v interesu pravičnega prakosodst-va ter v varstvo zakona in ugleda justiČne uprave v zmislu temeljnih načel sodnega 'postopanja, ki, * bodi neposredno in ustmeno, Jv smislu izrecnih predpisov o sestavi porotniških list.
Nesrečna dežela. Nemška večina je. pahnila našo lepo zeleno Stlajersko v, tako obupen položaj, da res že skoraj ni več rešitve. Poslušajmo, kakšne perspektive je naslikal dr, Kaan v svojem govoru v Gradcu — omenjamo že na drugem mestu ►— o naših deželnih financah. Dr. Kaan je izvajal: „Z otvoritvijo nove deželne bolnišnice se deželno gospodarstvo zopet enormno obremeni. Potrebščine za plače se zvišajo od okroglo 144.000 K leta 1910 na čez 216.000 K leta 1912, plače slug in dninarina 'ojd oikroglo K
73.500	na K 223.000 K, za kurjavo in razsvetljavo od 66.5(00 K na 211.000 K, za hišne potrebščine in dopolnilo pohištva in inventarja od okroglo 70.000 K na
153.000	K, za glavno režijo od 424.000 K na 779.000
K; k temu pa pride še nova postojanka, zahtevka za pasivne obresti in za amortizacijo kapitaila v znesku po 645.697 K. Računati nam je torej z višjo obre-meinbo v znesku en milijon kron. Zelo ojtežkoč^na je sestava teh številk, kjer 'služi deželno knjigovodstvo bolj v prikrivanje, kakor v pojasnilo iinancijelnega položaja dežele.“ In človek naj bi ohranil — mirno tri . .
Za klobuk. Liberalci in šfcajerčijanci si ‘lahko denejo poročilo o shodu nemških nacionalcev v .Gradcu za klobuk. Iz njega berejo lahkjo všjakj dan vso nesramnost in umazanost svoje politike. Med Nemci se najdejo ljudje, ki odkrito priznajo — in to so celo nemški, nacionalci — da so zakrivili nemško-nacio-nalni poslanci delanezmožnost deželnega zbora in se tega ne boje javno povedati. Naši liberalci pa in Štajercjjanoi, ki pravijo, da so naši rodni bratje, pa nimajo toliko poštenja, da bi povfedali resnico, am-1 pak drzno lažejo in pomagajo ljudem, ki so se že — Nemcem samim zagabili. Fe j!
Sattnerjev „Oratorij“ se proizvaja v Ljubljani v veliki dvorani hotela „Union“ tretjokrat v nedeljo dne 17. t. m. ob %5. uri popoldne. Prve dvakrat je dosegel velikanski vspeh. Kdor si želi umetniškega vžitka, naj ne zamudi te prilike. Priporočamo pa, naj si vsakdo takoj pismeno zasigura sedež, ker je že mnogo razprodanih.
Kovanje novih dvekromskih srebrnih novcev. Dunajski uradni list „Wiener Zeitung“ priobčuje zakon, glasom katerega se bodo kovali no(vi dvekronski novci za 35,000.000 K. Novi dvekrdnski novci nosijo na sprednji strani podobo našega cesarja, ha avers-strani pa nosijo cesarskega orla z napisom 2 Gor. ter letnico kovanja.
Občni zbor „jživnostenske banke.“' Živnosten-ska banka je imela dne 10. t. m. svoj občni zbor ter je sklenila razdeliti od Čistega dobička v znesku K 7,49.1365 )v tekočem letu 754% dividendo, to je 15! K od delnice.
awr	Občni zbor Slovenske kmečke zveze se
&ME~	vrši na Jožefovo dne 19. marca 1912
	ob V4 na 9. zjutraj v Celju, »Beli vol«.
	Govori tudi posl. dr. Krek iz Ljubljane.
	
Štajersko.	
Maribor. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 17. t. m. se na splošno zahtevo še enkrat ponovi zgodovinska slika izza Časa preganjanja kristijanov „V znamenju križa.“ ZjaČetek ob 4. uri popoldan je zlasti za zunanje občinstvo jako »ugoden. Zunanje goste prosimo, da pravočasno naroče vstopnice, ki so v predprodaji pri gospodu Weiixlu, trgovcu v Zgornji Gosposki ulici, da ne bo pritožb, da dobe slabe sedeže. Ob enem opozarjamo, da se vstopnice pri gospodu Weixlnu ob nedeljah' in praznikih dobivajo samo do 10. ure dopoldne, ker mora on prodajalno ob 10. uri dopoldne zapreti. — Odbor Dram. društva.
Hoče. Dekliška zveza ima v nedeljo dne 17. t. m. mesečen sestanek ih poučno zborovanje v društveni sobi pri gospodu Rojku. Začetek po večernicah. Pridite vse članice in pripeljite še novih 'seboj!
Ptuj. V pondeljek dne 11, t. m. se ‘je obesil na stranišču neki vojak tukajšnjega pionirskega^ oddelka. Bogve, kaj je bil vzrok?
Ptuj. Ptujsko nemštvo sloni menda na strešicah, ki jih nosijo v slovenščini nekatere črke, Pretečeni pondeljek so namreč prekrivali streho hiše trgovcev Artenjak in Sošterič. Zidarji so, kakor običajno, napravili iz novih opek Črki imenovajpih trgovcev A. in S. A popoldne je že zginila strešica na S-u. Ali je zabolela strešica gospoda Šoštariča, ali je isto vzel na muho kak čuvaj postave? V Ptuju je namreč vse mogoče; saj so zadnjič tudi hoteli vplivati na trgovca Podgorelca, da bi 'stalo na njegovi izvesni tabli na koncu ,„tzi; slednjič so se pobotali samo za, „z.“ Raduj se, mati Germanija!!
Slov. Bistrica. Odbor izobraževalnega društva je W svoji seji dne 2. t. m. enoglasno sklenil, svojega ustanovnika, dosedanjega predsednika,, mnogoza-služnega častitega gospoda Franca Ozvatiča, provi-zorja v Šmartnem pri Celju, imenovati svojim častnim elanom in počastiti ga za njegovo delovanje s primerno diplomo.
Slov. Bistrica. V soboto dne 9. it. m. je upepelil ogenj gospodarska poslopja Sn hišo kmeta Blar ža Dobnikarja na Klopcah. Vzrok ponočnega požara je kajenje cigaret pri otrocih.
Slov. Bistrica. Dne 17. t. m. po večernicah predava v izobraževalnem društvu gospod dr, Anton, Schwab, zdravnik v Celju, o predmetu: „Kako se je nam braniti jetike.“ Predavanje bb spremljal s 40 krasnimi skioptičnimi slikami ' častiti gospod kaplan Podpečan iz Konjic. 'PredaVanje se vrši v hotelu 4,Avstrija.“ Vstop je brezplačen, predavanje je zares poučno in za naš okraj prepotrebno, zato vabimo k obilni udeležbi.
Dobrna. Dne 11. t. m. ob 9. uri zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje prejšnjega župana dobrnskega Franca Jcvnišeka, po domače OsetaČa. Ogenj je bil baje od nekega cigana — par dni se jih več tukaj okoli klati — povzročen. Zigorelo je vte do zidovja. Živino so rešili. Škode je pa veliko, ker je bilo veliko krme shranjene in je bilo poslopje prav
veliko. Gospodar je zavarovan. Prihiteli ste požarni brambi dobrnska in novooerkiovška. Podrobneje poročilo sledi.
Dobrava. Nekega moža je premagal kralj alkohol ter ga položil na vročo peč in ga tam začel pražiti, 'Premagancu sedaj opekline ozdravljajo v bolnišnici v Konjicah,
Šmarje pri Jelšah. Nfaša kmečka posojilnica izkazuje za leto 1911 velikanski napredek. Promet se je več kot podjvojil (čez 250.000 K). Povzdignilo se je število Članov na 2Ì9, a izstopil Še ni nihče. Hranilnih vlog se je vložilo dvakrat toliko, kakor dvignilo, kar je v lanskem slabem letu zelo velikega pomena. Večina posojilnic namreč izkazuje več dvignjenih’ vlog, kakor vloženih. Do našega zavoji a torej kaže ljudstvo zelo veliko zaupanje. Čistega dobička izkazuje posojilnica v letu 1911 nad 100Ö K, satje torej od lani podvojil. Držite se še v naprej 'talko zvesto svojega edinega kmečkega denarnega zavoda, ki bo dovršil prihodnji megleč svoje 3. leto blagonosnega in dobrodelnega delovanja. Kmetje, podpirajte svojo posojilnico, katera bo iz svojega rezervnega zaklada podpirala' vaše težnje!
Sv. Miklavž na Polju. (Martin Presker f.) Po-j kopali smo dne 9. t. m. značajnega)1 moža, ki je bil vzor človeka in vzor kmeta, Martin Presker se je rodil leta 1829 v Polju in je bil vedno zdrav in trden kakor hrast. S svojo družico Apolonijo, rojeno Valen-čak, sestro pokojnega profesorja in pisatelja Martina ValenČaka, ki je šla 14 let pred njim v večnost, je imel devetero otrok, od katerih so trije umrli. Za njim še žaljujejo štirji sini in dve hčeri. M, Presker je bil priprost, skromen kmet, pa ljubil je znanost in lepo berilo nad vse. Vsled tega je dal d|va sina v šole; eden od teh, Ivan, je c, kr. sodni svetnik, Karol pa župnik- Vsi štirje sinovi so bili vtojaM, dva pri okupaciji v Bosni. Najstarejši sin Franc je posestnik na domačiji in četrti, Andrej, je kanclist pri celjski okoliški občini. Martin Presker je kakor rekoč ljubil lepo čtivo. Naročen je bil na „'.Slovenskega Gospodarja“ od začetka 'do svoje zadnje ure. Bil je do svoje smrti (v zvezi s Katoliško bukvarno v Ljubljani, ki mn je pošiljala primerne knjige in nabožhe časopise. Citai je navadno celi dan. Pri1, lepem dnevu je sedel najrajši pred čebelnjakom — bil je vzoren Čebelar — in čital, med tem ko so ga Čebele obletavale. Oh je bil pobožen v dnlo duše in srca. Hodil je na vsa božja pota; velikokrat je bil na Brezjah. Pa ne samo pobožen, bil je tudi naroben. Pri hiši se je skoro vsak večer molil rožni venec. Ko je molil po litanijah sklepčne molitve, je še vedno zmolil en očenaš m Slovence. Ko je mesteca avgusta 1. 4911 na njegovem rojstnem domu pel častiti gospod Ivan Goleč novo mašo, so prišli vsi otroci domov in imeli sestanek z očetom. Bil je takrat izreidno vtfeel in imel govor za otroke. Vsebina tega gej/ora je bila, kakor tudi vsebina vsakjega, pisma, ki jih je res mnogo pisal svojim sinom: da jih priporoča varstvu devico Marije. Zidaj si zatisnil oči, blagi oče, naj ti bo zemljica, lahka!
Sv. Rupert nad Laškim. Bridek udarec je zadel dne 6. t. m. obče priljubljenega kmeta Andreja Sevšeka v Kanjuoih. Umrfla mu je zvesta in p|ridna žena Uršula, rojena Bezgovšek, vzgledna krščanska mati, zapustivša mu petero nedoraslih otrok, Kajko priljubljena, je bila rajna, je pokazal hjen pogreb, katerega se je navzlic slabemu vremenu udeležilo o-gromno Število ljudi. Pobitemu (možu naše prisrčno sožalje, njegovi prerano umrli ženi pa zasluženo plačilo v nebesih!
Sv*. Rupert nad Laškim,. Tukaj se snujte katoliško izobraževalno društvo in ob enem Mladeniška in Dekliška zveza. Ustanovni občni zbor se bo vršil takoj po veliki' noči. Naša mladina se že pridno in z navdušenostjo pripravlja na to.
Gornjigrad. Z velikim pompom, Čejprav ne s čistim veseljem in streljanjem, kakor se je nameravajo, le muzika je godla o polnoči, soi obhajali liberalci svojo zmago vso noč (!) pri Muhpvcu in Tro bejcu. No, ta slava zna hitro otemniti, če se zve na<< vzgor o 'ribarjenju v grajščinski vodi,, ali pa celo o potrebni klavzuri. Nekdo, bi zletel iz odbora po vseh pravilih. Torej šilo za ognjilo, Če Že ne mirujete kmalu. To je naša zadnja beseda.
Središče. Nekaj o razmerju srediišikih liberalnih poglavarjev do domačega učiteljstva. Četudi središta .učitelji niso sodelovali pri zloglasnem „(Središtem sršenu“, kakor to sami v' ‘svoji izjavi v 38. Številki „Straže“ s častno besedo zatrjujejo, vendar pa se drže naši gospodje učitelji srediških liberalnih mogotcev, kakor klešč kože. V svoji prejveliki ljubezni do srediških „povekših“ naši učitelji radi pozabijo, da so v župniji Še tudi drugi ljudje, ne samo tr-žki mogotci, pozabijo nadalje, da stik učiteljstva s središkimi liberalci ni ravno tako neobhodno potreben, kakor z drugimi župljani, ker jim prvli premalo otrok v šolo spravljajo, ker jih z malimi izjemami nimajo. .Zdaj pa si ogledajmo malo pobliže, kako sredi-ški poglavarji domačemu učiteljstvu to njihovo zvestobo poplačujejo, kako jim ljubezen vračajo. V obče je znano, da je šel prejšnji nadučitelj U. s Sredi-Ščani Čez sitrn in drn. To je pokala! zlasti o priliki zidanja novega šolskega poslopja, ko fee je Šlo za prostor, na katerem naj Šola stoji. S pomočjo nadučitelja U. so SredišČani v tem boju zmagali. Tn kaj je bila U.-ju zahvala za to ? Ko ga niso več rabili, potisnili so ga v stran, češ, „(Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan...“ Ko je dobil U. za svoje 401et-
no službovanje častno svetinjo, so toni sicer priredili tržani nekak slavnostni banket, a povabili so na to častno pojedino vse druge, le na slavljenca samega sq — pozabili, češ, on mora itak brez povabila priti, ker smo stvar njemu na Čast priredili. Nazadnje so se prireditelji spomnili, da je treba vendarle tudi slavljenca obvestiti, da je za njega nekaj „los.“ In slavljenec — dobra duša — je prišel, kjer ni ho,tel blamirati aranžerjev , . . Zidaj gospod U. pi več v Središču, v Mariboru uživa zasluženi pokoj ter premišljuje pomen besed: „Nehvaležnost je plačilo sveta.“ Naslednik U.-ja, nadučitelj K„ ni veliko, boljši, kar se tiče razmerja do sredijšMh velikjašev, oasi skuša kot predstojnik šole hoditi nekako srednjo pot in se, kakor je slišati, maloi briga za tržjko politiko. No, tega moža pa središki liberalni, mogotci ne marajo, ker jim je premalo liberalen, poleg tega pa še gmotno precej dobro podprt- Svoječaisjno se je od nekaterih bolj treznomislečih SredišČanov sprožila misel, da bi tudi K.-ja volili v občinski Odbor, toda po-vekši so rekli: „JTiega pa ne, svet bi feicer o Sredi-ščanih mislil, da nimamo v svojih vrstah dovolj sposobnih ljudi, da volimo v odbor tujce in še celo učitelje, ki so naši služabniki. Spominjamo se tukaj tudi slučfaja, ko je pred 3 ali 4 leti bralno društvo „Edinost“ obhajalo 251etnico svojlega obstanka in so naprosili nadučitelja K.-ja, da je govoril slavnostni govor, V zahvalo za njegov trud ih za njegov govor so ga potem liberalci, če se'ne motimo, v „Domovini" blatili. Dalje! Učitelj N., ki je tudi rezervni Častnik, je bil, pred leti ud domače (središte) požarne hrambe. Tioda „Šarže“ mu niso dali, dash je glede znanja in spretnosti nadkriljeval Vsakega drugega Člana. Za N.-a je dovolj, da je učitelj, so rekli, „kaj mu treba še druge šarže!“ Ker imenovanemu njegova čast ni’ dopuščala, ostati še dalje v družbi takih mogočnežev, kot prostak, je iz, društva izstopil. Učitelja S.-a, ki se vedno okrog mogotcev vrti, rabijo SredišČani samo takrat, kadar je treba ob posebnih prilikah z — boljšo godbo nastopiti, sicer pa imajo svojo tržko požet,rniško godbo, in godbo S.-a prezirajo. Dober je u-čitelj S. tudi pri slavnostnih pojedinah, da odbornike tam zabava, kakor je moria! storiti to povodom slavnostnega banketa, prirejenega na čast novemu Županu lanskega leta, Takrat se je izrazil neki odbornik: „S. je dober za take prilike,ker se jako, smeje, pa zna dosta „štorij“ povedali.“ Kaj pa učitelj M., ta vnet Sokol? Ta se bode bržkone še spominjal, kako ga je neki „boljši“ Središčan ,v gostilni javno nahrulil, ter je baje plesal z neko gospodično, s katero bi brez dovoljenja tega „boljšega“ Sre.diŠČana ne smel. Tako torej .vračajo središki liberalni gospodje srjedi-Škim učiteljem milo za drago. Toliko za danes, prilično Še morebiti kaj.
Središče. Dblgo je bilo lepo vreme, -mislili simo si, da je že tu spomlad. Toda Vse se je sbremeuilo, dežuje že več dni in vsled tega so vse grabe po Središču polne vode. Tudi pri Fjohovem vrtu je vode dovolj, da se lahko pride kopat modri dopisun „Sršena1“ ter si ohladi vročo glavo in jezo nad „zvezar-ji.“ Pazi pa naj, da ne utone. Kdo bjo potem zvezar-ske napake opazoval.
Književnost in umetnost.
„Zlate črke“ na posodi Gazel ali problem apo-linične lepote v Prešernovi umetnosti. Tako se glasi obširni naslbv precej obširne (XVII in 148strauste oktavme) knjige, ki jo je spihal in založil profesorski kandidat Josip Puntar. (V Ljubljani, 19(12; cena 6 K.) Ta disertacija j;e I. del slovstvene študije V svitu romantike in antike o našem pesniku prvaku Prešernu, ki jo misli pisatelj tekom enega leta spopolati z drugjm zvezkom, ki bo prinesel definitivni* in upamo, da krajši naslov. Kajti jedrnat naslov je pri knjigi, zlaisti pa pri učeni, kakor je ta, glavino, polovica dela ali vse tudi pri ‘veleučenem delu, kakor-šno je Puntarjevo. V tej študiji, ki je velezanimiva za vsakega jezikoslovca, tako za klasičnega filologa, kakor pred vsem za slavista in germanista, (je Puntar pokazal temeljito strokovna znanje na vsfejh treh poljih znanosti- Žalostno je samo in karakteristično za naše razmere, da je knjiga, ki bi zaslužila, da jo izda kaka akademija, izšla, v samozaložbi. To pač kaže, da naše vseučilišče ni, kakor .sle obče. sodi, vprašanje knjig in znanstvene literature,, ampak — vprašanje denarja. Učenih glav imamo dosti, kje ih kako pa naj delujejo, Če morajo za svof trud Še nazadnje stradati, da svoje knjige (založijo sami. Tem večja hvala se mora vedeti temu, ki se na tak način dobri stvari žrtvuje. O tej ne samo zanimivi, ampak za presojanje Prešlerna in romantike Velepomembni disertaciji, Vredni naslednici ' in spopolnjevalki razprav dr. Žigona spregovorimo obširnejše v podlistku. — Dr. J. Arnejc.
Vojska.
Napad na Dardanele.
V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da namerava udreti italijansko vojno brodovje skozi Dardanele pred Carigrad. Najpoprej bo bombardiralo zunanje utrdbe v Dardanelah in sicer forte 'Feddill, Bahr in Ounkula.
Pridobivajte naročnike !
Stran 4,
Trgovski pomočnik K Sladkega sena Išče
dober in zmožen manufakturist, 100 Met. C8nt. V bale spre-
dober in zmožen manufakturist, dober prodajalec za prvo mo6 se sprejme v trgovini Janeza Lösch-nigg v Šmarje pri Jelšah.	78
Stavbeni nadzornik
(Platzmeister)
obeh deželnih jezikov zmožen,^ za delo uporabljiv, se takoj, sprejme. Pojasnila daje stavbna pisama Julija Glaser v Mariboru, Fabriksgasse 17.	_____________80
100 Met. Cent. v bale spreganega in s svilom zvezanega je na prodaj v župnišču: Novaeerkev, pošta Vojnik. Cena 7 kron.
se delavnica z majhnim stanonanjem v suhem in svetlem poslopju v mestu Mariboru.
Ponudbe na upravništvo tega lesta.	81
f|a>2'LKM cerkovnika in or-
11 UZD « ganista v Skoči-
dolu na Koroškem se sakoj^ odda. Cecilijanec prednost. Župnijski u-rad v Skočidolu p. Podravlje na Koroškem _______________________70
Epileptičnim bojanim
pomoč in vzdravljenje po novem načinu zdravljenja. Zdravljenje potrebnim da pojasnila Arztliehe Ordinationsanstalt Budapest, V. Grosse Kronen-Gasse 18.
za ženske in snkno za možke obleke zadnje mode razpošilja [najceneje Jugoslovanska razpošiljalna
R. Stermecki v Celju St. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
zvezdne®'
Lese (remči) jStÄZw!
ki nimate novih sušilnic, uporabite ugodno priliko za naknp vrednih in dobro ohranjenih les. Resni kupci si jih lahko ogledajo vsaki dan ; podrobne podatke daje restavrator kolodvorske restavracije v Žalcu.	212
Dober zaslužek.
Kedor bi hotel sodelovati pri važnem narodnogospodarskem podjetji ter si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, obrne naj se do upravništva tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nadpis :
„Narodnogospodarsko delo“.	62
Ne cenik, napolnjen s spričevali,
Le solidno delo naj delavca hvali.
Velečast. duhovščini občinstvu se uljudno
priporočam za napravo podobarskih, pozlatarskih in slikarskih del, za napravo in prenavljanje oltaijev, t&bernakeljev, božjih grobov, spovednic itd. Izdelujem tudi lepe podobe iz lesa, kamna in malca (gipsa) fino slikane po najnižji ceni. Prevzamem tudi izdelovanje boljšega pohištva, klečalnike in dr. za zasebno rabo. Priporočam se tudi slav. društvom za napravo gledaliških odrov in dekoracij.
Solidno delo!	Cene primerne!
Načrti, dogovori in proračni brezplačno!
Z velespošiovanjem
Davorin Lubej, delavnica sa cerkvena dela Zaverše pošta Grobelno.
Tomasova žlindra
'znamke
je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkajoče in najcenejše foeforovo ■ kislo umetno gnojilo. Ta je letos posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša kakor lansko leto.
Kdor hoče po lanski hudi suši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le
Tomasovo žlindra
zvezdne znamke.
Tozadevna pojasnila in spise [daje ^brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno
veletrgovina z železnine
[„MERKUR«
Peter Majdič, Celje,
kjer je Glavno zastopstvo in zaloga tvrdke — ----- Thomasphosphatfabriken Berlin. ===== I
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen,
ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	u
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.
£	^ Svoji k svojimi 'TBKS
fpR&k /I®®I	Priporoča se največja in najce-
I f xöP' nejša svetovno pripoznana slovenska trgovina	95 v
RAFAEL SALMIČ
v Celju NARODNI DOM.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ut, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižje cene, postrežba točna.
Mali dobiček, — dnbro ime!
Razpošiljanje blsga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj sovi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Na tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in~ poštene„ postrežbe.
Edina štajers. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi :: Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsoiidnejša in točna postrežba.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Bvan Rebek, C«U*
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam In za* sebnikom za cenjena naročila, namreč za navad««*, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu« fli vrata, bodisi za vrte, dvorišča, oerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča v^ph sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (BrGokon-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljnjem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvrSujem ista točno
—^— n ii ■■ ———a—mammà
_______in solidno, vse po zmernih oens.hu _
JUDSKA Hranilnica m Posojilnica v Celju
pegiatpovana zadruga as neomej eno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu«) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr.
obrestuj e
Hranilne vloge po 41/2% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5 */-2°/o-> z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listire za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k leke.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.