Poštnina pfačana <j gotovini
Posamezna štev. 1 Din.
SSStliiii!
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ščhaja vsako nedeljo-
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znsš?Metno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. poštne hran. 12.549
i. S.KiV
Murska Sebota, 14. maia 1939.
ŠTiV. 9.
[NOrn VOZNI I3ED veljaven od 15. maja
LJUBLJANA—MARIBOR—ORMOŽ—HODOŠ
	O.2' 2 « 3.50	U.45 5 26 7.08	5 30 8.37 10 07	7.52 11.38 13 07	13." 14.20 16.41	13.40 16 21 17.52	18 27 20 55 22.45	odh. Ljubljana prih. „ Maribor „ prih. Ormož odh.	5.« 3.20 2.14	13.22 8.50 7.10		16.« 14.03 12 27	21,54 18.34 16.47	I.1« 21.51 2010
.-S5.14 .-|602		7.23 10,17 8 10 11 05		13.15 14.01	16 50 17.57	18 09 18 57	22.51 23 35	odh Ormož prih. prih. Ljutomer odh.	2.08 1 20	6.55 604	9 03 8.12	12.09 11.18	16 38 15.47	20.04 19.13
.—	6.10 651	8.15 11.16 8 56'11 57		1408 14.49	—.—	19.10 19.51	23 38 0 19	odh. Ljutomer prih. prih. G. Radgona odh.	21.16 20.35	5 41 5.00	7.42 7.01	10.46 10.05	15.39 1449	18.37 17.44
.—	648 7.31	8.18 8 55	11.12 11 49	14.10 14.47	___	19.07 19 44	23 40 0 17	odh. Ljutomer prih. prih. M. Sobota odh.	1.15 0.38	5.56 5 18	7.46 7.08	11.10 10.32	15.33 19.05 14 5518.27	
4 141 .— 5.301 .-		9.10 1030	___	1500 16 14	___	_f_	—.—	odh. M. Sobota prih. prih. Hodoš odh	._f-	_,—	7.00 5 44	__	14 18 13.00	18.00 1644
Brzovlaki so označeni z debelimi številkami.
POLITIKA
Inšpekcijsko potovanje po severih krajih Slovenije, je te dni zaključil ban dr. Natiačen. Naš najvišji predstavnik oblasti je bil povsod sprejet z velikim navdušenjem. S tem je naše obmejno prebivalstvo poicazaio svojo ljubezen do naše države.
Izšla je uredba, s katero je vlada prenesla premoženje tako imenovanega verskega zaklada v zopetno iast katoliške ceikve.
Slovenski poslanci so intervenirali v Beogradu, da se zniža cena cc-menta, ki se rabi v kmetijstvu.
Pogajanja za sklenitev sporazuma so se tudi prejšnji teden nadaljevala. Kako trenutno stoji zadeva je najbolj označil predsednik vlade, ki je rekel: »Med pogajanji, ki so bila med menoj in g. dr. Mačkom predsednikom HSS, so bili zadnje dni od obeh straneh izdelani predlogi, ki se še vedno proučujejo."
Rumunski zunanji minister se je prejšnji teden mudil v naši prestol niči, kjer se je sestal z našimi vodilnimi državniki..
V kratkem se bo sestala Balkanska zveza na izredno sejo.
Madžarski državniki so bi!i prejšnji teden v Berlinu, kjer so predvsem govorili kako bi se naj zbolj-šali odncšaji med Madžarsko in našo državo.
Ruski zunanji komisar Litvinov,
ki je dolga leta vodil zunanjo politiko Sovjetske Rusije, je nenadoma odstopil. Njegov naslednik je Molotov. Baje se bo sedaj spremenila sovjetska politika.
Italijanski in nemški zuuanji minister sta se na svojem sestanku dogovorila, da skleneta Italija in Nemčija čim tesnejšo politično in vojaško zvezo v obrambo proti zapadniui silam (Anglija, Francija, Poljska itd.).
Proračun soboške občine odobren
Banovina je odobrila proračun občine Murska Sobota za leto 1939/40, kakor tudi vse ostale proračune Vsi proračuni so odobreni brez vsakih sprememb. Že to govori, da se je pri sestavi proračunov strogo upoštevalo vsa tozadevna navodila, kakor tudi gledalo, da so V6i proračuni sestavljeni popolnoma stvarno.
Dohodki in izdatki proračuna občine znašajo Din 2,289.743-—. Kot najvažnejši dohodki so doklada na državne neposredne davke, razne trošarine in najemnina poslopij. Doklada na državne neposredne davke je ostala v dosedanji višini, tj. 75%, ki pa je minimalna napram ostalim občinam v srezu, saj ima večina ostalih občin nad 100% dGkiad. Iz izdatkov je razvidno, da je občina polagala največjo pažnjo na finančno in gradbeno stroko. Za redno odplačevanje anuitet upnikom za razne kupljene objekte je določen znesek Din 459 373,—, dočim je za razna gradbena dela v občini, razen onih, ki se bodo izvršila z dohodkom na odkup, osebnega dela, določen znesek Din 356.000.—. V tem znesku so zapopadena razna gradbena dela, kakor nadaljevanje ureditve Glavnega trga, nadaljevanje kanalizacije na Radgonski cesti i. t. d.
Nemška vlada je baje prosila Italijo, da bi posredovala v sporu, ki je nastal med njo in med Poljsko.
Volitve na Madžarskem bodo v večini okrajev dne 28. maja. Ponekod pa bodo volili 29. maia.
Španski general Franco je od pustil 250 000 vojakov, ki so služili vojaški rok v letih od 1926 do 1929.
1,300.000 vojakov ima Poljska pod orožjem. Vojska je razmeščena ob poljsko-nemški meji.
Angleška vladarska dvojica je že odpotovala v Kanado in Zedinjene držive. Obisk bo trajal skoraj pet tednov.
Dan pripravljenosti soboškega »Sokola"
V nedeljo, dne 7. t. m. je imelo Sokclsko društvo v M. Soboti dan pripravljenosti. Vsi oddelki so se v lepem številu zbrali ob 5 uri zjutraj pred Sokolskim domom, odkoder so krenili, z gasilsko godbo na čelu proti Radgonski cesti, kjer je imel društveni starosta Velnar Jože primeren nagovor. Ob 6 uri so se začele bojne tekme članstva in naraščajnikov. Tekmovalci so prevozili del proge na kolesih, nato so ostalo progo pretekli, preskočili 2 m plot in jamo, vrgli granato ter poskusili svoje sposobnosti v streljanju. Tekme so potekle v najlepšem redu in končale s prav lepimi uspehi.
Peskovski mlin zgorel
Dne 29. pr. m. je iz neznanega vzroka začel ob 2 uri po polnoči goreti peskovski mlin. Požar je v kratkem času zavzel tak obseg, da je bilo nemogoče kaj rešiti. Tudi mlinar s svojo družino se je lahko rešil le tako, da so morali vsi poskakati skozi okna. Požsr se je razširil tudi na približno 4 m oddaljeno gospodarsko poslopje. Na pogorišče so prihiteli gasilci iz Peskovc, Adrijanec in Ša-lovec ter je tako sodelovalo 42 gasilcev z dvema ročnima in 1 motorno brizgalno. Kljub 4 urnemu gašenju pa so vsi objekti zgoreli do tal. Poleg tega je zgorelo vse gospodarsko orodje, 5 svinj, 32 kokoši, 80 kg olja, precej meke in od V/2 do 2 vagona silja, ki je bila deloma last pogorelca, deloma pa posestnikov, ki so pripeljali mlet. Škoda je cenjena na Din 218 955.- ter je tem večja, ker je bil pogorelec zavarovan le za Din 115.000. Očividci pripovedujejo, da že dolgo ne pomnijo požara, ki bi nudil tako grozotno sliko, kakor tokrat.
POZOR!
KMETOVALEC IN ViNOGRADNIK, kakor hitro boš rabil za vzgojo živine, RIBJO MOKO in KLAJNO APNO, za gorice MODRO GAL1CO, ŽVEPLENI CVET, RAFIJO, si poglej novo trgovino na LENDAVSKI CESTI, kjer tudi dobiš vse drugo specerijsko blago po ugodni cen).
SE PRIPOROČA
BERDEN KAROL.
MIMO NAS
Dokaz, da so naše cesfe hudo prometne, so prometni otoki o katerih pravijo naši biciklisti in avto-mobilisti, da so sama nadloga, a pešci pa, da so pravi blagoslov. Če se je izdalo za popravo cest težke tisočake, naj sedaj vlada na njih tudi red kakor se spodobi. Naši policaji se tega zavedajo. Kar se skrbi za naše ceste tiče bi bilo do sem vse prav Pozabilo se je pa na — prah. Res, da ga ni več toliko, kot ga je bilo nekoč, kljub temu pa se le vs-kdo boji drvečih vozil ter zapira usta, pridržuje sapo, mežika na vse pretege in pogleduje kdaj se bo beli oblak dvignil do slemenov streh. Pa imamo škropilni avto. Tu in tam res škropi a se vse preveč drži načela: Če je dobrote preveč lahko škoduje. V tem oziru bi smeli biti bolj širokogrud-ni, ker nam vode res ne primanjkuje, saj jo imamo toliko, da celo sili v kleti ljubih meščanov. Nekateri pa hočejo ta nedostatek kar na lastno pest odpraviti. Mirno in zamišljeno greš po cesti pa: »Pljusk« in skozi okno brizgne umazana voda iz lonca. Še lepše je če prihaja takšna ploha iz nadstropja So hiše pred katerimi ni varno hoditi brez marele in brez galoš v pomladnem času ali pa v kopalnih hlačkah v poletju, saj ne veš ne ure ne dneva, kdaj se nad tvojo glavo izpraznijo umivalniki ali škafi Nekateri pa so celo tako spretni, da jim pri tem »cestnem škropljenju« niti leseni plotovi niso v napotje. Res narobe svet: Tisti škropijo ceste, ki jih nič ne briga, ki so pa za to poklicani so pa rezervirani. Najboljše pa bi le bilo tako kot je v drugih mestih: Škropilni avto na cesto, vsem drugim >škropilcem< pa se naj prepove njihov šport in naj se jim raztolmači, da cesta ni kanal in da se ne more zahtevati od meščanov, da bi se opremenili z raznimi signalnimi napravami, ki bi jih sprožili pred vsakim oknom ali plotom, kot svarilen znak, da tuš ni zaželjen-
IZJAVA.
Podpisana Roudi Ana iz Sebeborc h. št. 2. izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki jih naredi moj vnuk Roudi Štefan. Obenem opozarjam cenj. občinstvo, da se bo sodnijsko postopalo proti vsakemu, kdor prevzame kakšno blago od njega.
ROUDI ANA, Sebeborci h. št. 2.
f mm .. POZOR!
vevliaril : Imamo na zalogi:
Ia krupon Din 40.— za kg. Vratovina Din 22.— za kg. okrojnina Din 16.— za kg.
potrebščine po najnižjih cenah.
BATA!
M. Sobota, 8. maja 1939.
Nad Evropo leži prokleistvo. Komaj na enem koncu zadušijo nevaren požar, ki grozi pustošiti kar so ustvarili človeški rodovi, že se dvigajo proti mračnemu evropskemu nebu novi ognjeni zublji, obetajoč novo katastrofo človeštvu, Topovi in strojnice ter krik ranjenih in umirajočih je utihnil na španski zemlji. Poročila, ki še prihajajo od tam in ki so še pred meseci dražili živce, ustvarjali strah pred jutršnjim dnevom, krčili srca nad žetvijo smrti, skoraj nihče več ne čita. Čas je napravil svoje: Potisnil je španske dogodke v predale zgodovine. Vzrok temu hitremu dogajanju je doba v kateri živimo, katere značilnosti so bliskoviti dogodki, nepričakovani udarci na levo in desno, ki vržejo človeštvo pred izvršenim dejstvom, še preden se je zavedalo učinkov prejšnjega dogodka. Primer za to je nevaren spor, ki je nastal med Nemčijo in Poljsko. Dve državi, ki sta še pred kratkem živele v dobrem sosedstvu, si stojita danes s skrčenimi pestmi nasproti. Jabolko spora se imenuje: Gdansk in koridor. Gdansk je mesto ob izlivu Visle, ki je zvezano z ozkim ozemljem z poljskim zaledjem. Koridorje poljska pot do morja, ki cepi tamkajšnjo nemško pokrajino na dvoje. To važno gospodarsko pot, po kateri gre največji odstotek poljskega uvoza in izvoza, je prisodila ver-sajska mirovna konferenca Poljakom, ki se je postavila na pravilno stališče, da ima drugi največji slovanski narod pravico do izhoda na morje, ki je okno v svet in živijenskega pomena za gospodarsko osamosvojitev naroda. Mesto Gdansk pa je postalo svobodna mestna država pod pokroviteljstvom Društva narodov. Njeno vodstvo pa se je v zadnjih letih navzelo vse več narodno-socialističnega duha, saj je večji del mestne uprave v nemških rokah. Ker se je nemški odpor do Poljske pokazal že od vsega po-četka, so Poljaki v bližini zgradili novo luko Gdinj. Nekdanja ribniška vas šteje danes nad 100.000 ljudi. To je najlepši dokaz, kako potreben je bil Poljakom izhod do morja. Sedaj pa zahteva Hitler priključitev Gdan-ska k Veliki Nemčiji in ker tega ni takoj dosegel je odpovedal pogodbe, ki so bile podpisane med Poljsko in Nemčijo. Poljska pa se je odločno postavila na stališče, da ne odstopi niti pedi svojih pravic in na vsej črti odklanja Hitlerjeve zahteve. Poljski zunanji minister je na-glasil v odgovoru na nemške zahteve: „Za nas Poljake ne obstoji pojem miru za vsako ceno. V življenju narodov in držav je samo ena stvar, ki jo je treba ohraniti za vsako ceno —"to je čast."
iipred sodišča
Pred Okrcžaim sodiščem v M. So bodi bodo prihodujS teden sledeče kazenske razprave:
dne 10. maja pred malim senatom: cb 8, uri proti Luiar Štefanu in Gižpar Jožefa radi nasilja zoper državnega uslužbenca,
ob 3/4 9 uri fjrota Kuzma Kolomanu z gradi težke telesne poškodbe,
ob i/4 10. ur« proti Cvetko Frsmcu radi tatvine, poškodbe tuje Imovine in ogrožanj?, varnosti ljudi;
ob 3/410 ur j proti Stanjšek Antonu radi tlomne tatvine,
ob '/4 H- uri preti Horvat Kolo-marsu radii tatvine;
dne 13. maja pred sodnikom po-edincetn:
ob V2 9- uri Proti Šicff Josipu rad; življenja državnega uslužbeaca,
ub V2 10, uri proti Horvat Mariji radi ogrožanja varnosti ljudi,
ob V2 11- uri proti Bencek Aatcnu radi žaljenja državnega uslužbenca,
ob 11. ura proti Kiemerfčič Asi radi prestopka zoper pravosodje;
dne 17 maja pred malim senatom : ob '/4 10 ur i proti Lenarčič Lovrencu radi «<iomne tatvine,
cb 1/2 10. uri proti R^jner Francu in Drvanč Alojzu red; vlomite tatvine.
SIC flura i© zniiala cene vstopnicam f
Znano je, da ima SK Mura najcenejše vstopnice za športne prireditve v naši banovini. Da bi bi pa omogočila poset vsem slojem prebivalstva, se je odločila za nadaljno žnižanje.
Cene vstopnicam:
Loža Din 10.-, tribunski sedež Din 6.-, stojišče ob strani tribune Din 4.~, stojišče na nasprotni strani tribune Din 3.-, dijaška vstopnina Din 2.-, za otroke Din 2.
Važno! Ne prezrite!
Na pMa3o Telovo" v četrtek dne 18 V. 1939 bo v Murski Soboti ena dosedaj največjih tombol!
I.	tombola: motorno kolo,
II.	tombola: najmodernejša slamo-reznšca, 5 koles, razno blago, ura budilka i. t. d.
Pričetek tombole je ob V2 3, uri pri Sokolskem domu.
Brez karte . ... ni sreče!
Kupite pravočasno tablico, ker je število istih omejeno!
Zveze z vlaki proti Ljutomeru zelo ugodne!!!
V odobrenem proračunu
Sreskega cestnega odbora v Murski Soboti so predvidene sledeče novogradnje : Most čez Krko v Šalevcih z delno preložitvijo banovinske ceste vsled izravnave. Stroški so predvideni na skupaj Din 340.000.-. Prav tako je predvidena novogradnja mostu čez Ledavo v Pertoči. Stroški se predvidevajo na Din 90.000.—. Zraven tega bo še zgrajenih štiri manjših železo-betonskih propustov.
| DOMAČE VESTI
—	Gimnazijski pevski koncert
se bo vršil v nedeljo dne 14. maji ob enajstih dopoldne v gimnazijski telovadnici. Istočasno bodo gg. reditelji in jih namestniki lahko dobili informacije o uspehu učencev, kir bodo vsi gg. prcfssorji navzoči. Prijatelji mladine in petja vljudno vabljeni.
—	Novi tolmač. Z odlokom predsedniška apelacijskega sodišča v Ljubljani z dne 26. aprila 1939 štev. Su 240 5/39 8 je imenovan za tolmača madjarskega in nemškega jež ka Banič Matija, uradnik na davčni upravi, ki se v tozadevnih poslih vsakemu topio priporoča.
—	Materinska prosJava. Prejšnjo soboto je priredilo Kolo jug. sester prisrčno oroslavo v počastitev naših mater. Nastopali so učenci !uk. ljudske šole. Poleg priložnostnih dekla-mac j je zapel mladinski z^or, ped vodstvom g. učitelja Bračka več pesmi, ki so navdušile zbrane poslušalce-Temu je sledilo ve5 prizorčkov. Na-prssiijen in prisrčen nastop posameznih je vzbudil pritrjevanje, ki večkrat ni hotelo prenehati (mali Hanz!) 0?ro-ci so še plesali, peli in igrali in prizor se je vrst«! za przorom brez ne-potreba h pavz. V drugem delu sporeda je nastopila gdč. Golobova, ki je zapela Hatzejevo pesem : ,Mat?". Pianist g. sodnik Grm je z vsemi fi ■ nesatni podčrtano spremljevanje dal z občutkom podani pesmi, značilen po-vdsrefc, ustvarjajoč harmonično celoto, ki ni mogla mimo občinstva. Deležnega priznanja s strani prisotn h, sta oba nastopajoča zaslužila v polni meri. Prvič je tokrat nsstopiltud! komorni kvartet (gg, Justin, Hcfbauer, Hronek in Dorrer). Ssisdbe, k: so jih izvajali, so izražsie veliko glasbeno kulturo nastopajočih. Upamo, da jih bomo že vidH pred publiko. Lepa proslava materinskega dneva dela čast nastopajočim in prirediteljem. Publike bi lishko bilo več. Vsakokratna zamudiš tudi tokrat ni izostala. Naše občinstvo se pač ne more spoprijazniti s točnostjo.
„51oveaska mati". Dekliški krožek v Murski Soboti priredi materinsko proslavo ped geslom »Slovenska mati". Na sporedu je slovesen sprejem, preste vaje Članic, mladenk In gojenk, več otroških prizorov in de-klamacfj, simbolične vaje, petje in igra. Predstave bodo v soboto 13 maja ob 8. uri zvečer in v nedeljo 14 maja popoldan ob 5. url pred šmarnicami. Vstopnina običajna. V nedeljo popoldan za otroke zastonj. Starši! Pridite pogledat s svojimi otroki, kako ljubijo vaše hčere vas, svoje matere Odbor.
—	Opozorilo! Največji film sveta »BELI JORGOVAN" se bo predvajal v »Grajskem kinu" v Murski Soboti v času od 18. V. 1939 do 21. V. 1939. Prva predstava bo v četrtek dne 18. V. 1939 ob 11 url 15 min.
Služkinja
se sprejme za hišno in poljsko delo. Naslov v PREKMURSKI TISKARNI, Murska Sobota.
BRA3SH1 B1S0 MllHSHfl SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 11. V. ob 20 30 uri v petek, dne 12. V. ob 20.30 uri v soboto, dne 13 V. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
WILLY FORSTOV remek-film
»burgitheater"
OLGA ČEHOVA	WERNER KRAUSE
HANS MOSER	HORTENSE RAKY
V nedeljo dne 14. V. 1939 ob 11. uri 15 min.
ii2 bo predstave,
ker ukine elektrarna Fala električni tok.
Dodatek - Najnovejši „Me!rejeurna!" in „Miki & Silby".
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 14. V. ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 15. V. ob 20-30 uri v torek, dne 16. V. ob 2oj3o uri
VELEF1LM
„ia habamera"
ŽARAH LEANDER FERDINAND MARIAN Dsdaiek: Najnovejši „£ilia-Journal" in predigra.
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DiN.
FILM?
Burgtheater: Prelom stoletja na Du. naju. V središču vsega zanimanja je Burgtheater, z bogato preteklostjo, z najpleme-nitejšo igralsko umetnostjo. Veliki igralec Mitterer je na vrhuncu svoje slave. Njegovo življenje je posvečeno samo umetnosti. To je njegova prva in poslednja strast. Kijub temu pa se je hotel vsemu odrečti, ko se je zaljubil v mlado dekle, ki napolnjuje njegovo ostarelo srce z poznimi a tem silnej-šimi čustvi. Pa je njegovo hrepenenje zaman, kajti njegova „kraljica srca" ljubi mladega a še nepoznanega umetnika, kateremu hoče utreti pot do slave. Trnjeva je pot do lovorik in ne doseže se jih s protekcijo. ki prinašajo mlademu igralcu le ponižanje in nesrečo. Slednjič uvidi, da njegova pot ni bila prava. Isto doživlja tudi njegov starejši kolega, ki v trenutku največjega razočaranja, spozna vso brezupnost svoje ljubezni, ter nudi roko svojemu tovarišu in tekmecu na odru Burgtheatra.
La Habanera : Švedinja Astree Stern-hjelm potuje s svojo teto Ano po južnih morjih Otok Porto Rico jo očara s svojo krasoto in s svojimi temperamentnimi prebivalci. Ko Astree spozna najbogatejšega prebivalca Porte Rice, krasnega Don Pedra de Avilo, je njena želja po življenju na tem otoku še večja. Astree uide svoji teti in postane žena Don Pedra. Deset let mine ... Otok, ki se ji je zdel nekoč kot paradiž, ji postane pekel. Zaljubljeni Pedro se spremeni v ljubosumnega nasilnika, ki io muči dan in noč. Svojega sina, desetletnega Juana, vzgaja Astree za Šveda, kar še bolj razdraži besnega Pedra. Astree hrepeni po domovini. Na otok pride švedski zdravnik dr. Nagel, njena mladostna ljubezen, z namenom, da zatre nevarno mrzlico. Pedro se bojuje z zdravnikom in mu ukrade serum. Dejanje doseže višek s smrtjo Don Pedra. Astree se vrača na Švedsko v novo življenje . . .
— Nesreča pri kopanju vodnjaka.
Žnidarič Tomaž iz Macinec je pred dnevi kopal vodnjak. Na dani znak je njegov pomagač hotel potegniti iz vodnjaka vedro, napolnjeno z kamenjem. Ker pa je bilo vedro pretežko, se je vrv pretrgala. Vedro je padlo nazaj v vodnjak nažnidariča. Imenovani ima zlomljeno rebro, vsled česar je bil pripeljan v tukajšnjo bolnišnico.
18. V. 1939 sokolska tombola -18. VI. 1939 župni sokolski zlet
OBČINA MURSKA SOBOTA
RAZGLASI
1) § 98. zakona o občinah je fcr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani II. št, 22656/1 z dne 8, aprila t, 3. odobrila proračun občine ter vse ostale proračune z?, leto 1939/40. V smislu § 135. zakona o občinah so vsi ti proračuni v občinskem uradu m?d uradnimi urana: razgrnjeni občanom v pcg'ed v i*asu od 10. do 15-maja t L
2.) Občina Murska Sobota razpisuje vzdrževanje Sest pietaens&h bikov, ki morajo biti pregledani ter potrjen« kot sposobni od državnega živi-nozdravnika, Vzdrževalna doba je od 15. junija 1939. do <5. junija 1940 Tozadevne ponudbe morajo interesent] vložiti v občinskem m£du v zaprti koverti do 1. junija t. 1.
3) V smislu čl. 113 zakona o cd vračanju in zatiranju živalskih kužnih boleznih se kaznuje vsak, ki ne prijavi svojega psa v določenem roku v de narju do Din 900 — ali z zaporom do
30 dni. V izogib gornji kazni pozivam vse, 3ci kljub vsem dosedanjim pozivom
k niso pnjapiii svojega psa, da to store najpozneje do 20. t. m. Po tem roku bo vršil konjaS kontrolo nad psi-Proti vsakemu, fci tudi še do tega ro ka ne bo izvršil svojo dolžnost, se bo postopalo po zgoraj citiranem členu zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni.
4.) V soboto, dna 13, t. m. dopoldne ob 8 ura ss bo na javni licitaciji prodajala trava v parku in na zemljišču (travnikih) ob R.idgonski casfi, Zbirališče pred grjdom.
5) Radi ukinitve ngdaljaega razgla-ševsnja z bobnom so se poleg že obstoječe uradne deske na občinski hiši namestile še tri nove ursdne deske in sicer: na hiši Novak Marije v Šolski ulici, na bisši rim. kat. osnovni šoli (pred cerkvijo) in na hiši Kiiplen Šte fana na Lendavski cesti. Pozivam vse občane, da zasledujejo občinske oglase na teh cglasnih deskah.
Predsednik občine : HARTNER 1. r.
HALO! PAZITE IN CITAJTE!
KOLESA
OD NAJCENEJŠIH DO NAJBOLJŠIHjVSEH ZNBMB GARANCIJA
TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO.
CENE NAJNIŽJE.
1 UJ
So
>o < w 2: oi
MOTORNA KOLESU Sž^r
ZNAMKE: TRiUMPH, DKIV., P U C H, Z U N D A P P, VICTORIA
OD 3.600.- DIN
NAPREJ NA 12 MESEČNO ODPL.
ZAMENJAMO VSAKO KOLO ALI MOTORNO KOLO NAJUGODNEJŠE.
ŠIVALNI STROJI
DURKOPP, NEUMANN, VERITAS,
GRITZNER, KOHLER CENE OD 1.550. - DIN
NAPREJ MESEČNI OBROKI PO
100." dih.
OSE PRI
NAJVEČJI TEHNIČNI TRGOVINI
ŠTIVAN
NEKOLIKO KOMADOV
ČEVLJARSKIH STROJEV
LINKSARM, ZYLINDER in FLACH GARANTIRANO NOVI OD
2.000.- din
NAPREJ.
JURSKA SOBOTA, GLAVNI TRG 5.
GROBOVI
•j- V Martjancih je umrl g. Sečko Ivan, pos. Dosege! je 57 let. živJjen-ske dobe. Pogreb je bil 4, V. t. 3. v Martjancih.
f V tukajšnji bolnici je umrla ga. Tratnjek Ana, posestnica iz Lipovcih. Stara je bila 49 let. Pogreb je bH izvršen v domaSi vasi 6. V. 1939.
f V tuk. bOinici je umr!v61 !e tu g. Just Jožef posestnik iz Herce-govščaka pri G. Radgoni, Pokopan je bii na župnem pokopališču v G. Radgoni 10. V. t. 1.
t Na Hodošu je umrl 30. sprila g. Roman Gabor, posestnik star 52 let. Pogreb je bi! 1. maja 1939. Pokojni je bil dolga leta vesten odbornik občine Šaiovci. Na zsdnji peti so ga spremljali gasilci ia veliko število naroda. Ob odprtem grobu se je poslovil cd pokojnika g. Žižko Janez, predsedn;k občine Šalovci.
Naj počivajo v miru! Preostalim naie sožalje.
—	Tukajšnja podružnica „Koša jugoslovanskih sester" se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri proslavi materinskega dne zadnjo soboto in s tem pripomogli k lepemu uspehu, zlasti pevki solistki gdč. Golobovi in njenemu spremljevalcu pianistu g. sodniku Grrr.u, komornemu kvgrietu gg. profesorjem Justinu, Dorrerju, Hroneku in ing. Hofbauerju, šolskemu upravitelju g. Gabrijelčiču ter učiteijem gg. Bračku, Bušenovi, DittrichovI, Jezovškovi, Ru sanovi in otroškima vrtnaricama Brc garjevi in Pšrtožekovi, kakor tudi mladim umetnicam in umetnikom, ki so s svojimi lepimi nastopi počastili mamice, in cenjenemu občinstvu za številni obisk. Posebna zahvala tudi »Dekliškemu krožku", ki je upoštevajoč dobri n2men te prireditve in trud šolske mlsdine preložil svojo za isti večer napovedano proslavo materinskega dne na teden dni pozneje. Najlepša zahvala bodi vsem zavest, da so s tem pomagali bednim in potrebnim, katerim je namenjen čisti dobiček te prireditve.
—	S strehe je padel. Raišp Franc, posestnik iz Negovske vasi, star 66 let, je padel s strehe, katero je na novo prekrival. Pri padcu si je zlomil tilnik. Zdravi se v tuk. bolnišnici, vendar je njegovo stanje zelo resno.
—	Novo grajeni železobetonski most v Martjancih je dogotovljen ter izročen javnemu promeiu. Obračunska vsota znaša približno 200 000 din. S tem v zvezi je nekoliko razširjen ovinek, kakor je tudi deloma regulirana struga ob mostu. Potrebno bi pa bilo, da bi se potok še dalje reguliral, ker dela sedaj veliko škodo posestnikom.
—	Jeleni, ki prihajajo iz sosednjih madžarskih lovišč na našo stran, delajo ogromno škodo po poljih šalov-ske občine. Potrebno bi bilo, da me-rodajna oblast odredi odstrel teh jelenov tudi v času lovopusta, da se s tem omeji nadalnje povzročanje škode.
—	V tukajšnjo bolnišnico je bila
pripeljana Rantaša Marija, hčerka delavca iz Rihtarovec, stara 8 let, ki je ponesreči padla in si zlomila ključnico.
—	Nesreča. Drvarič Janezu, pos. sinu iz Bakovec je pri pokrivanju strehe padla na roko opeka ter mu zmečkala 4 prste na desni roki.
—	Dela pri gradnji petanjskega mostu čez Muro se nadaljujejo. Vsi oporniki so že zgrajeni ter se sedaj v glavnem dela na gradnji nasipa za cesto in drugih zavarovalnih napravah, ki so potrebne radi visoke vode. Podjetje je izrabilo ugodno vreme in so najtežja dela, ki jih ovira voda, že izvršeaa. Obris celotne naprave se pravzsprav že vidi in je tako upati, da v doglednem času vendar pridemo do prepotrebnega mostu, ki nas bo vezal z ostalo Slovenijo.
—	Velika okrožna gasilska vaja bo dne 14. t. m. v Kuzmi. Sodelovale bodo vse gasilske čete občine Kuzma. Vajam bo poveljeval g. Pojbič Julij, šolski upravitelj v G. Slavečih, Po vajah bo gasilska veselica v gostilni Fartek. — Isti dan bo tudi velika okrožna gasilska vaja v Beznovcih, kateri bo poveljeval g. Bako, šolski upravitelj iz Strukovc. Tudi po teh vajah bo gasilska veselica.
— Tečaj za čevljarsko krojaško prikrojevanje, in za lončarsko obrt.
Združenje obrtnikov y Murski Soboti, obvešča vse svoje člane, čevljarje, krojače in lončarje, da bo kr. banska uprava na prošnjo združenja obrtnikov, priredila tri tečaje, in sicer za čevljarje, krojače in za lončarje, kakor hitro bo zadostno število udeležencev prijavljenih. Kdor želi obiskovati tečaje, naj prijavi svojo udeležbo pri združenju obrtnikov v Mutski Soboti, vsak dan od 10. do 12. ure. Tečaja se lahko udeležijo tudi pomočniki. — Za upravo združenja obrtnikov, predsednik Szukitš.
Trošarina na vino in žganje
Dodatno k našemu članku pod gornjim naslovom v zadnji številki našega lista smo izvedeli, da so pridelovalci vina sicer res oproščeni plačila občinske in banovinske trošarine, niso pa tega oproščeni kupci. Glasom banove odredbe so kmetovalci-vino-gradniki celo dolžni prijavljati na posebnih formularjih oddelku finančne kontrole točno količino prodanega vina aH žganja z navedbo imena kupca. Po gornji odredbi je pridelovalec celo odgovoren zato, če je kupec plačal trošarino ali ne.
KINO P-
r 2 7 T a i C H
iiiiinmiiiiiii......M 111111: M it 1111 i ■ i....................................
V	soboto 13. maja zvečer ob V29 uri
V	nedeljo 14. meja ob 724 , 6. in i/29. ur1 Detektivski napeti film z PETER LORE
BLAGO DŽUNGIS KANA Nr. NOT©
Blago Džungis Kana počiva že par sto let v pustinji Gobi v tajanstvenem in nepoznanem mestu. Slavni Japonski detektiv Moto v strašni borbi z najstrašnejšimi banditi Kine katere iščejo blago Džungis Kana.
V	sredo 17. maja in m četrtek 18. maja SHIRLEV TEMPLE v filmu
smehljaj sreče
Pri vsakem programu nov Fox žurnal in predigra.
Vstopnina din 8, 6, 4, 2
Vsako soboto popoldne ob 6 uri kulturna predstava. Vstopnina din l-—.
■■■■■■■■■■■aa
Izboljšanje železniškega prometa
Vsakdo, ki se je vozil iz Ljutomera proti Soboti ali proti G. Radgoni, je lahko opaz:l oviro, da so vlaki na prog) od Ljutomera proti Veržeju in Križevcem vozili na istem, 1.7 km dolgem krasu ter šele v km 22 5 odprte proge krenili vsak v svojo siran. Zato sta si smela vlaka radi varnostnih odredb slediti šeie, ko je prvi vlak pasiral omenjeni skupni krak, dočim so morali potniki drugega vlaka dalj časa čakati na ljutomerski postaji. Posebno so bili s tem prizadeti potniki iz smeri G. Radgona, ki so morali čakati v Križevcih, dokler ni privozil vlak iz Sobote v ljutomersko glavno postajo. Zato je razumljivo, da so potniki upravičeno godrnjali nad železniško upravo.
Da bi se naredilo temu konec in s tera izpolnilo dolgoletno željo prebivalstva, je železniška uprava zgradila vzporedno z dosedanjim krakom nov krak, tako da bosta vlaka za obe smeri lahko krenila istočasno iz lju-merske postaje ter vozila vzporedno, neodvisno in nemoteno. Tozadevna koiavdacija novega samostojnega kraka je bila pred dnevi po zastopnikih banske in železniške uprave. Opisane ovire bodo prenehale z uveljavljenjem novega voznega reda v noči od 14. na 15. t. m. S tem bo izostalo neljubo čakanje v Ljutomeru in Križevcih, kakor tudi, da se bo skrajšal sam vozni čas.
Kakor deznavamo se je za to zadevo zavzelo tudi Tujskoprometno in olepševalvo društvo v Soboti, vsled česar si dovoljujemo omenjenemu društvu na tem mestu izreči naše priznanje in zahvalo za njena prizadevanja v izboljšanju prometa.
_J _ _ _ _ 700 kom. svelerjev riOOd 56 • 2.60 m. za hišne stene; 10 klftr. drv bukovih, velika lesena preša Volgater 650 mm, Benzinmotorji 3, 4, 6, 8, 16 HP; Dynamo 3 HP; automobile, kočije, vozovi, ponjave, gramofon, klavir, čebelnjak, mlatilne garniture, šivalni stroj, več postelj, omar, miz in divan. Vse v prav dobrem stanju, prav po ceni. Zve se v Murski Soboti na Lendavski cesti št. 8 (poleg pošte).
PREKMURSKI TEDEN 17.-26. 1939. Polovična vožnja.
— Veržej - Marijanžšče. Slovesno praznovanje praznika Marije Pomočnice bo letos na binkoštni ponedeljek 29. maja. Večer pred praznikom bo rimska procesija, na praznik slovesna služba božja na prostem, popoldne pa procesija s kipom Marije Pomočnice. Vljudno vabljeni vsi častilci Marijini, da se po želji svetega očeta v maju poklonimo Mariji Kraljici miru in jo prosimo za mir med narodi.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Glavna skupščina združenja trgovcev v Murski Soboti.
V soboto dne 29 marca t. i. se je vršila v dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti s pričetkom ob 10.15 uri 18. redna glavna skupščina združenja trgovce? v Murski Soboti. Zborovanja se je udeležilo preko 200 članov kar pomeni, da se je od celokupno organiziranega članstva udeiežilo preko 80% In redka so taka zborovanja, na katerih bi bile udeležbe tako impozantne. Zborovanje je vodil g. Franjo Čeh, ki je v svojem otvoritvenem govoru pozdravil došle zastopnike raznih oblastev, korporacij in organizacij tn navzoče tovariše. Spomnil se je umrlih tovarišev KOhar Jožefa iz Gornje Lendave, Sečko Geze iz Predanovcev, Pentek Karola iz Otov-cev. Bertalanič Josipa iz Krupiivnika in Barbarič Štefana iz Polane, katerim so zborovale! zaklicali trikratni .Slava".
Sledila so nato poročila funkcionarjev in sicer, predsedniško, tajniško, blagajniško, revizijsko in poročilo posameznih sekcij in gradbenega odbora .Trgovskega doma". O teh poročilih bodo člani obveščeni z objavo zapisnika skupščine. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta in upravi je bila podeljena razrešnica s pohvalo.
Proračun, ki izkazuje na potrebščinah 118.680 in vsebuje tudi odplačilo letne anuitete hipotekarnega posojila, katerega je združenje prejelo za .Trgovski dom" od Pokojninskega zavoda v znesku 300.000.— Din je bil soglasno sprejet.
Pri samostojnih predlogih sta bila pravočasno vložena samo dva predloga in sicer predlog, da se odpravijo nakupovale! v trgovini z jajci in perutnine in predlog pomočniškega zbora pri združenju radi uvedbe popolnega nedeljskega počitka in počitka ob drugih verskih praznikih. Pri
tem se je razvila prav živahoa debata, v katero so posegli številni čiani, ki so zastopali v tem vprašanju različna mnenja. Sprejet je bil kompromisni predlog, po katerem se s takojšnjo veljavnostjo uvede počitek v trgovinah poleg veljavnih norm tudi ob vseh drugih večjih verskih praznikih in sicer: na praznik Vnebohoda (letos pade na 18. maj), na praznik Sv. Petra in Pavla dne 29. junija, na praznik Marijinega vnebovzetja dne 15. avgusta, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja dne 8. decem bra, nedalje na Velikonočni pondeljek-, na binkoštni pondeljek in za božične praznike na Štefanovo dne 26. decembra. Ta ureditev počitka dela po trgovinah ob naštetih praznikih velja za vse področje sreza Murska Sobota.
Pri volitvah je bila z malimi spremembami izvoljena stara uprava s predsednikom g. Čehom na čelu. Pri volitvah v sekcijo trgovcev z jajci in perutnino sta bili predloženi dve listi in sicer prva z nosilcem g, Čtnčom in druga z nosilcem g. Ratnik Emeri-rikom. Izvoljena je bila prva z 8 proti 3 glasovom. Izvoljen je bil tudi nov šolski odbor za dvorazredno trgovsko šolo, ki bo že letos ustanovljena. V ta odbor so bili izvoljeni: Čeh Fracc Brumen Joško, Hartner Ferdinand, Benko Josip ml., Kohn Samuel in se konštituira na prvi seji. Po dveurnem zasedanju je bilo zborovanje zakiju čeno z apelom na člane, da krepko podprejo akcijo pobiranja prispevkov v gradbeni fond za .Trgovski dom".
Pozor!
Vljudno sporočani, da se bo vršila prve dni v majnlku v Murski Soboti in okolici uradna kontrola in žigosanje
usafee vrste tehtnic in utež.
Opozarjam cenj. občinstvo, da imam za popravilo vseh tehtnic strokovnjaka, ki je pa posebno še verziran v auto-matičnih tehtnicah.
V Vašem interesu in v Vašo korist je, da pustite tehtnice in uteže prej popraviti, ker si s tem prihranite večje stroške.
Stopite torej z menoj v poslovne stike ter Vam zagotavljam, da bo moja postrežba nad vse točna in vestna
Priporočam se in beležim	z odličnim spoštovanjem:
BEL & BEDNJAK stavbeno in umetno Ključavničarstvo
MURSKA SOBOTA.
KOLESA
ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE
_LE OD
Nemec Imi IVI. Sobota
Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah.
HITRA POSTREŽBA
ORIGINAL DKW motorna kolesa
vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE.
ŠPORT
SK Mura: RSK Sloboda, Va-raždin 8:1 (3:1).
Zdi se, da Vašaždinski klubi vsaj na našem terenu niso kos naši enajstorici. Komb. moštvo SK Slavije je 26. febr. t. L izgubilo tekmo 2:3, prvak Varaždinskega okrožja VŠK dne 19 marca t. 1. katastrofalno s rezultatom 0:8, dne 7. t. m. pa prvorazredni klub RSK Sloboda, ki se je plasirala na drugo mesto prvenstvene tabele prvega razreda s 1:8.
Za nastop Varaždincev je bilo bore malo zanimanje. Igra je bila v glavnem sveža in živahna in je v prvih potezah obetala visoko zmago Mure. Toda kmalu se je pokazalo, da stvar ne bo šla enostavno in so končno morali domači napeti vse sile, da so dosegli drugi gol in po stanju 2:1 še pred polčasom tretji zgoditek. V drugem polčasu se je videlo, da imajo domači znatno boljšo kondicijo in so po absolutno premoči dosegli še pet golov.
V splošnem je bila tekma tudi za oko lepa in v mejah dovoljene igre. Mura je bila sicer znaten del igre v premoči, toda napad te premoči, ki je bila očitna tudi v prvem polčasu, ni znala izrabiti, kar gre predvsem na rovaš hiper-kombinacije v kazenskem prostoru.
Slobodaši so se do konca požrtvovalno borili in se proti koncu igre žilavo branili.
Muraši so igrali v drugem polčasu veliko boljše kot v prvem. Ožja obramba zlasti oba branilca sta bila vseskozi zanesljiva, zlasti je prijetno iznenadil desni branilec, ki je na tem mestu naslopil prvič. Krilska vrsta je bila v drugem polčasu za razred boljša kot v prvem polčasu, isto velja tudi za napad. Premišljeno in lepo so igrali vsi napadalci razen desne zveze, ki je nastopil na tem mestu prvič, in katerega smo videli v letošnjih tekmah na levem krilu v veliko bolši formi.
Objektivno in dobro je sodil g. Hojer.
Malo rabljeno motorno kolo
(znamke „Ardie") prodam. Poizve se v trg DOMAJNKO v Murski Soboti.
4 orale njive
je na prodaj zelo poceni, kar se lahko uporabi za stavbo. Proda se tudi na manjše parcele. Pripravljen sem kupcu v slučaju zidave vse vožnje kakor pesek, prodec in les sam navoziti pod najcenejšimi pogoji. — MELE št. 12., p. Slatina Radenci.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiu
| BISBE CEHE!
100
NOVI MODELI
za leto 1939
sigurnost je voziti z
_ dvokolesi
WAFFENRAD STEYR, DURKOPP, PANTHER, VVANDERER, VESTA, ORIGINAL, VICTORIA, HERKULES, GORICKE, AUSTRO DEIMLER, C O N T I N E NT A L
4)	<u	o
bfl		
3	C	
t—	> o	E
<U C/3		03
>	OJ	
	>	C
C	c/5	N
To vse dobite edino pri dobro poznani specialni trgovini, NA MALE MESEČNE OBROKE pri:
MTUPER ALOJZ
MURSKA SOBOTA.
trgovina z radio-aparati, dvokolesi in šivalnimi stroji
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIII
MAGDIČ ANTON v Kocijanu pri Kapeli
proda svoje posestvo.
Poslopje zidano, lep travnik, njive, sadonos-nik in lep gaj, vse v enem kosu in meri 8% oralov, redi se lahko 6 glav živine. Plačati treba samo polovico, ostanek je lahko na dolgu.
Za napredek gozdarstva!
Mnogi gozdni posestniki danes poizkušajo tudi z macesnom. Macesen je gozdno drevo najvišjih položajev našib planin, torej drevo krajev z drugačnimi klimatičnimi in talnimi prilikami kakoršne so pri nas. Macesen sicer tudi pri nas uspeva in kaže po-sebno v rani mladosti hitrejšo rast kakor drugi iglavci, vendar ga iz teh razlogov ne moremo priporočati našim kmetovalcem posebno ne, da bi sadili čiste macesnove gozdove. Macesen ima odličen les, ako je zrastel v svojem prirodnem kraju; les, ki je pa zrastel v naši zemlji in pod našim podnebjem je pa mnogo slabši. Zato naj se macesen sadi le posamezno tu in tam in sicer pomešan z borom, bukvijo in smreko v našem gričevju.
Izmed listavcev je za naše kraje vsekakor najvažnejša bukev. V naših krajih je bukev žalibog že na mnogih krajih odstopila svoje položaje boru in drugim drevesnim vrstam. Posebno boru je bukev odstopila vsa zemljišča, ki so radi prekomernega steljarje-nja osiromašila, saj bukev rabi do-
bro, globoko in plodno tlo. Bukev najbolj izboljšuje tla in daje našemu kmetovaicu najboljša drva in steljo. Zato naj bi naši gozdni posestniki ščitili bukev povsod tam, kjer so še prilike za obstoj te koristne drevesne vrste. Tudi povpraševanje po bukovem tehničnem lesu je zmiraj večje in mu cena radi vsestranske uporabnosti stalno narašča. Slično je z gabrom, vendar s to razliko, da gaber vzgajamo na bolj vlažnih položajih v gričevju in ravnici, dočim bukev v ravnici skoraj da ne najdemo. Ti dve drevesni vrsti pri nas ne bodemo vzgajali kot čiste bukove ali gabrove gozdove, temveč jih bodemo primešali našim iglavcem odnosno listavcem, kje je to le mogoče in potrebno radi vzdrževanja plodnosti gozdnih tal.
Ponekod imamo na Goričkem tudi že zasajeno akacijo. Akacija je drevesna vrsta, ki pri nas dobro uspeva aii le na zemljiščih z rahlo, zračno, peščeno, ilovico; nasprotno pa akacija ne uspeva na nezračnih ilovnatih tleh, kakoršna imamo največ na Goričkem. Zato opažamo, da postaja akacija na takih tleh kaj kmalu ra-
kasta. Prirastek v takšem akacijevem gozdu seveda mnogo zaostaja za možnim. Akacijo bodemo torej predvsem sadili v krajih ob reki Muri in rečici Ledavi ter ob potokih, kjer so tla dovolj globoka, plodna in predvsem rahla in zračna. Akacija nabira na svojih koreninah s pomočjo gomolov dušik iz zraka; kjer ji pa to nabiranje ni omogočeno, akacija le slabo uspeva. Akacija je hitro rastoče drevo in je posebnega pomena za kmetovalce na tkz. Ravenskem in Dolinskem. Ker akacija le slabo gnoji gozdno tlo, bodemo, kjer je to le mogoče, primešali akaciji gaber.
Na Ravenskem in Dolinskem ter v dolinah Goričkega povsod tam, kjer imamo vlažna tla, pa bodemo sadili črno jelšo, kanadsko topolo In domači ali amerlkanskt jesen. Hrast pa bode mo v kmečkih gozdih primešali le posamič tem drevesnim vrstam in sicer tam, kjer imamo res dobra, globoka, sveža in rodovitna tla, saj je danes hrastov les še najbolj trpežen, trden in visoko cenjen les. Kanadsko topolo pa bodemo radi prav hitre rasti
in cenjenega lesa sadili tam, kjer danes raste črna topoia in vrba. Pozabiti tudi ne smemo naš brest, katerega bodemo pustili rasti v družbi gabra, jesena, jelše in hrasta. Saditi ga navadno ni treba, ker se naravno sam dobro pomlajuje.
Izbira med posameznimi domaČimi drevesnimi vrstami je torej velika. Zadnje čase žele nekateri gozdni posestniki saditi tudi nekatere drevesne vrste, ki se pa pri n3s še niso dovolj aklimatizirale in tudi še niso pokazale pravo gospodarsko vrednost in uporabnost. Iz principa sicer ne odklanjamo te nove drevesne vrste pač pa ugotavljamo, da se naj s poizkusi pečajo le veliki gozdni posestniki ne pa mali kmečki posestniki. Gozdni posestnik ima torej tudi pri izbiri drevesne vrste možnost dvigniti na eni strani plodnost gozdnega zemljišča, na drugi strani pa donosnost gozdov, ako si izbere ono drevesno vrsto, ki najbolj odgovarja krajevnim prilikam in svojim gospodarskim potrebam.
(Se bo nadaljevalo).