v M h it M k mm 39254 Kazalo. Sestavki in uvodniki. Nova misij, postaja, posvečena spominu papeža Pija X . . 37 Oče, v Tvoje roke izročam . . 1 (M viharja razdrta misijonska Marijina žalost in tolažba . . 17 cerkvica........ 38 Ceščenje sv. Duha..... 34 Misijonarji se zahvaljujejo za Pismo misijonarjev Afrike vr- knjige......... 38 hovni voditeljici Družbe sv. Še ena uslišana molitev . . . 3D Petra Klaverja..... 65 Iz misijona Kisubi v Ugandi . 40 Cerkveno posvečenje .... (XS Krst slepe Marije (škof Au- neau) ......... 42 Povesti in popisi. Življenje in smrt o. Berthieu, Iz misijonov belih sester v Su- S. J........47, 56 danu ......... 6 Lakota v Afriki (monsignor Misijonarji prosijo za knjige (o. Ciravegna)..... 9 Iz misijona belih sester ob Abraham, spreobrnjen čarov- Kongu ........ 52 nik (s. Berhmans) . .11, 27 Marijina svetinjica..... 57 Kdo sprejme zamorsko misi- Kako Sereri prosijo dežja jonsko sestro za svojo? . . 21 (msgr. llunsez)..... 58 Iz misijonov dominikank v Juž- Pismo črnega duhovnika naši ni Afriki....... 23 vrhovni voditeljici .... 63 >1 loja za Kristusom": v zamor- Cvetka med poganskimi narodi 64 skem jeziku...... 24 0 delovanju misijonskih sester Važen faktor za misijone: ča- v Afriki, Zgornji Nil . . . <>8 sopisje ........ 24 Iz Asiškega samostana v Južni Duševno in telesno ozdravlje- Afriki (S. Emilijami) . . . 70 na (s. Šolana)...... 81) Čarovnik tajne zveze »Juju- . 73 Srčna želja misijonarjeva . . 31 Prava materina ljubezen . . . 75) Zahvala božjemu Srcu Jezuso- vemu ....... 35 Črni katehisti...... 81 Uboge zamorske deklice (škof Prvi misijonar Ovambo-dežele Gruzon) ....... 3(1 umrl......... 85 Božično slavje v Novem Ant-verpenu........87 Zahvalno pismo iz Afrike . . 90 Misijonski dopisi. Beli očetje. Apostolski vikarijat Tabora (Unyanyembe) (Pismo o. Cia-vatloni)........07 Očetje od Sv. I)uh«. Apostolski vikarijat Kamerun (Pismo škofa Vogla) ... 50 Lijonska misijonska družba. Apostolski vikarijat Sp. Volta (Pismo škofa Hermana) . . 20 Sinovi prcMv. Srca. Apostolski vikarijat Bhar-el-(llia/.al (Pismo o. Salazei) . 5 Benediktinci. Apostolski vikarijat Chove (Pismo škofa Spreiter) ... 3 Apostolska prefektura Zululan-dija (Pismo škofa Spreiter) . 18 Apostolska prefektura Vindhuk ('Pismo o. Ivana Dohrn) . . 83 l>i>hoviiiki presv. Srca. Apostolska prefektura Junibau (Pismo msgr. Cisoneau) . . 5) Apostolska prefektura dežele Svaci (Pismo o. Bonaventura) '21 Misijonarji della Consolata. Apostolska prefektura Iringa (Pismo o. Ciravegna) ... 8 Kratki misijonski dopisi. Str. 10, 25, 41, 54, 71, 87 Raznovrstno. Dušna premija 3, 17, 33, 49, 66 Uslišane molitve na priprošnjo pokojne ustanoviteljice Kla-verjeve družbe grofice Marije Terezije Led<3chowske 13, 45, 62, 80, 91 Sestra Ksaverija, vijolica ob Kongu . . . . 14, 28, 43, 6(» Bogat misijonski dar .... 16 Popolni odpustek.....16 Poročila propagande . . 16, 61 Na križarsko vojsko molitve . 18 Drobtinice in izreki 25, 61, 72 Častno priznanje Klaverjev' družbi ........dO Malo pomisli.......32 Kratko letno poročilo 1925 Družbo sv. Petra Klaverja . 74 Gospodu čast in hvala ... 78 Predmeti, poslani 1925 v mi- sijone.........78 Zveličarju jaslice za božič . . 89 Požrtvovalen Tirolec .... 89 Slike. Sv. Peter Klaver, apostol zamorcev ........ Hišica, ki nam služi za kapelico Misijonarjev pomočnik Simon s svojima sinčkoma . . . . Misijonar kot krušni oče vodi karavano z živili..... Misijonar kot sodnik pred kočo domačinov....... Prenosni oltar, poslan od Klaver jeve družbe škofu Sprei- terju......... Zasilna kapelica škofa Sprei- terja......... Mali novicijat črnih sester v Hararju........ Zamorski duhovnik o. I »ogli daruje sv. mašo...... Lekarna misijonskih sester v Kisubi ........40 ^ i Misijonar deli v zamorski koči g sv. popotnico......49 Preprost most v Afriki ... 53 4 Boljši most v Afriki . . . . 5(> Redek most v Afriki .... 59 7 Notranjost uboge misijonske cerkvice v Afriki . . . . 6b Črne sestre frančiškanke . . 69 Čarovnik tajne zveze >Juju< . 73 Črni katehisti, najboljši pomočniki misijonarjev .... 81 o Oton Furman.......86 1'. Trifon, zamorski duhovnik, 22 ; gi'e s kolesom, darovanim od dobrotnikov Klaverjeve druž-33 | be, na misijonska potovanja 88 Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XXIII Štev. 1 in 2 Jan., febr. 1926 Odmev iz tile Katoliški mesečnik s slikami v prospeh afriških misijonov S^prllogo „Klaver]ev koledar" \ Izdala: Družba sv. Petra Klaverja „Odmev te Afrike" izhaja v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 8 Din, 5 lir, 60 am. cts., 2 Š.; s prilogo »Klaverjev koledar< 18 Din, 7.20 L, 80 am. cts., 2.60 g. Naročila in milodaTe za afr. misijone naslavljajte, prosimo, na: DRUŽBA SV, PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 3. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via dell' Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, »Claverianum«. Vsebina: Oče, v tvoje roke izročam... — Dušna premija. — Iz misijonov: Apostolski vikariat Chove. — Apostolski vikariat Behr-el-Ghazal. — Iz misijonov Belih sester v Sudanu. — Apostol, prefektura Iringa. — Misijonarji prosijo za knjige. — Kratki misijonski dopisi. — Abraham, spreobrnjeni čarovnik. — Uslišane molitve. — Sestra Klaverija. (Igra.) Darovi. od 1. julija do 31. avgusta 1925: Za splošne misijone Din 7790-50; L 65-—; S 18-—. Za svete maše Din 120—; L 17'—. Za stradajoče Din 4649-25. Za odkup sužnjev Din 3050-25. Za botrinske darove Din 424-—; L 175"—. Za i omorike Din 407-25. Za seminariste Din 194-25. Za katehiste Din 68-—. Za gobavce Din 16-—. Za kruh sv. Antona Din G671-25; L 82 —; S 16— Za masno zveao Din 211950; L 18-—; S 18'—. Za misijonsko «ve*o Din 168-—. Za otroško zvezo Din 96-75. Za afriški tisk Din 701-50; S 10-—. Za določene namene Din 484—. Za določene misijone Din 80'—. Darovi brez določila ft 7-97. Za Klaverjevo družbo Din 100-50. Prispevki podpornikov in udeležencev Din 1428 58; L 3-—. Končan Frančiška, tobačna tovarna, Din 800-— za afr. misijone. Tisočkrat BOG POVRNI vsem blagim dobrotnikom! V NOLITBV PRIPOROČAMO vse zadeve blagih dobrotnikov in cenjenih čitateljev. Leto XXIII Januar, februar 1926 Št. 1 in 2 ^JIIM*«Mll||lll>V>ll||Hlii«(«illllI1ll<«tllll||lli«>MI|^Q ODMEV! IZ AFRIKE i Katoliški mesečnik | za pospeševanje afriškega misijonskega | delovanja | IHIffl i V zvezi z mnogimi afri- ~ škimi misijonarji urejuje: Klaverjeva družba ^^lllllft*(tnMlliaalllltll>itt((illllllattilailllUlllt*itllll1laa«illllltII>aalII]|lll)a(Illl^0 ]||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllll|!llllllllllllll^ Vsem milim dobrotnikom in naročnikom srečno in blagoslovljeno novo leto! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN Oče, v tvoje roke izročam ... Spet stojimo na pragu novega leta. Kaj moremo v tem hipu storiti boljšega, ko da polni zaupanja položimo vse, kar nas v novem letu čaka, v roke Njega, ki nas po očetovsko ljubi. Pod njegovim varstvom borno počivali najbolj varno. In naj pride nad nas tudi kaka bolest, naj nas tudi zadene kaka časna nesreča — ne more se zgoditi brez vednosti tega Očeta, ne brez njegove volje in njegovega privoljenja. In ne pričajo li uprav skušnjave o njegovi ljubezni? — Nikoli ne najdemo poti k svojemu Bogu laže ko tedaj, kadar nas življenja križi prav posebno stiskajo; nikoli se ne obračamo k Bogu tolikokrat, kakor v trpljenju. Tako je navidezna nesreča za nas pravzaprav p«'V, Sv. Peter Klaver apostol zamorcev, prosi mi nasi 18/1 a 35 9800 le sreča, začetek naše večne sreče, ki bo prav v tem, da bomo čim tesneje z Bogom združeni, da bomo nekako eno z njim. Kako nas ta misel v nemiru in trušču tega življenja pomirja! Kakšen vir miru in sreče je naša sveta vera! Polni hvaležnosti za ta nezasluženi dar našega Očeta vstopimo v novo leto: Oče, v tvoje roke izročam začetek in konec, izročam vse! Vemo, da nas ljubiš; vemo, da nas nič od tebe ločiti ne more: Boli pa nas eno: živi jih še toliko, ki te ne poznajo, ki ne vedo, da imajo v nebesih Očeta. Milijoni poganov pač slutijo, da je neko najvišje bitje, a dalje se ne menijo zanj. 0 daj, nebeški Oče, da bi v tem novem letu do milosti in sreče, ki jo uživamo mi, pripomogli še drugim! Pomagaj nam, da še v drugih srcih obudimo zaupanje, ki ga gojimo do tebe mi! Da, dan za dnem bomo prosil i, naj se usmiljenje Gospodovo razodene vsem narodom. Pri sv. obhajilu, kjer imajo naše molitve po združenju z Jezusom največjo moč, bomo goreče prosili za naše poganske brate in sevstre. Prošnjam na ljubega Boga pa bomo pridružili prošnje na blage ljudi. Dobra beseda ostane redkokdaj neuslišana. Saj je vzrok večinoma le površnost in še nevzbujeno zanimanje, alio sicer blage duše nič ne čutijo, nič ne delujejo in ne žrtvujejo za misijone. A o priliki kaka besedica o težki in bridki usodi njih, ki morajo težave življenja nositi brez tolažil sv. vere, marsikako dušo vzbudi in nagne k razmišljanju. Ne bo dolgo in že bo čutila nekako potrebo, da tudi ona sodeluje, da bi z blagoslovom sv. vere, ki ga je sama deležna, osrečila tudi nje, ki še tavajo v temi nevere v tem življenju in nimajo v drugem življenju upanja do Luči nebeške. Tako bodo tudi te duše •/. nami tekmovale v molitvah in žrtvah; in morda se bo, če Bog da, katera celo odločila vstopiti v vinograd Gospodov kot zvesta sodelavka v misijonskem poklicu. Ako bi si torej za novo leto postavili vzvišeno nalogo, da hočemo vsepovsod širiti vnemo /a misijone, kako lepo bi vzcvetela okrog nas milijonska misel! Kako bi ta vzvišena skrb nas in druge dvigala nad malenkosti vsakdanjega življenja! Namen, ki bi ga z vso vnemo zasledovali, bi dal našemu življenju tem lepši pomen. Blagi misijonski prijatelji, poskusimo! Sklenimo tudi ta namen in njegovo srečno uresničenje v molitev, ki jo bomo polni vere in zaupanja molili na novega leta dan: Oče, v tvoje roke izročam začetek in konec, izročam vse! Y^fCy\ DUŠNA I'llEM1JA. V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo „ afriški misijonski škofje in misijonarji letno 500 svetih maš. Iz, misijonov: Apostolski vikariat Chove. škof S p r e i t e r, O. S. 13., apostolski vikar, piše naši vrhovni voditeljici: Danes sem prejel Vaše pismo z nakaznico za 40 krstov v prosto uporabo, za kar se Vam prisrčno zahvaljujem. Ravno v pravem času je bilo, kajti naše blagajne so prazne in suhe kakor Sahara. 1'a ljubi Hog na svoje ne pozabi. Tudi so tola-žilne besede, ki ste jih zapisali, da hočete naš misijon po svojili najboljših močeh podpirati. To misel Vam je gotovo navdihnila pok. grof. LedOchovvska, ki se ji vsak dan priporočam v pomoč. O Božiču smo se preselili v našo novo cerkev. Je sicer t<> samo neke vrste lopa, a to natn ne krati veselja. Dne 21. de- llisica, katero je postavil .Simon iu ki nam služi za kapelico. cetnbra sem jo posvetil, na Božič pa je bila prva ponti-fikalna maša v vikariatu. Cerkev je bila natlačeno polna. Od blizu in daleč so prišli kristjani in tudi nekaj poganov. Na predvečer je 19 ljudi prejelo sv. krst, na Božič pa 56 sveto birmo. Prilagam dve podobici. Ena predstavlja Simona z dvema Misijonarjev pomočnik Simon h svojima sinčkoma. dečkoma, s katerima je na božični večer 70 kilometrov daleč prišel k službi božji. Nekateri drugi so prišli celo 150 kilometrov daleč. Druga podobica je poslopje, ki ga je Simon sezidal, da se v njeni opravlja sv. maša vsak mesec vsaj enkrat. Simon zbira v svojem okolišu kristjane in jili navdušuje ter išče katelmmene. Vse to dela prostovoljno iz ljubezni do Boga. Obema dečkoma je Jezušček za Božič prinesel nove oblekce. Kako sta bila z očetom vred vesela! Na treh misijonih, ki jih imamo, jih je bilo leta 1924. 800 krščenih, še ena prošnja: Prosil bi za nekaj intencij, ker nas je sedaj več duhovnikov tukaj. Apostolski vikariat Bhar-el-Ghazal. P. Gabriel S a 1 a z e i iz Družbe Sinov presv. Srca, piše iz misijona Immaculate v Clevelandu naši vrhovni voditeljici: Kraj, kjer se nahaja naš misijon, je obljuden z najbolj divjim prebivalstvom Bahr-el-Ghazala, ki se po rodu imenuje Giur. Srce tega ljudstva je trdo kot jeklo. Vztrajno se držijo starih navad in so nedostopni za kako novo idejo — pa če bi bila še tako dobra in primerna kot je naša vera. Poleg tega je treba računati z nezaupnostjo, ki jo imajo vsi črnci do belo-kožcev; zato si težko predstavljate napore in nevarnosti, katerim so izpostavljeni naši misijonarji. Toda vztrajajo in na-domestujejo srčno vse prizadete izgube, vpoštevajoč besedo ustanovitelja msgr. Coni boni ja: »Zamorce ali smrt!« Pasti v t>oju — da; toda umakniti se — ne! Obrekovani, preganjani, oropani hodijo proti svoji Golgoti, v očeh trdno upanje v zmago. Zrno besede božje že kali in poganja. Ko Vam to pišem, se mi srce veseli uspehov in hvalim Boga za blagoslov. Sedaj misijonarja na vseh straneh veselo pozdravljajo in ga imajo za očeta. Kadi poslušajo besedo božjo in žele biti sprejeti v misijon, da hi prejeli sv. krst. Žal, da starši svojim otrokom to tiranijo in tako stavijo misijonarju velike ovire na pot. Toda vpliva nimajo dovolj. Še se sliši tu in tam sovražna beseda zoper misijonarje, toda vse to ni nič v primeri s stotinami mladih mož, ki vsako nedeljo pobožno opravijo svojo versko dolžnost in se potem kot vneti in neustrašeni kristjani vrnejo k svojcem. Devet poglavarjev je že naše katehiste sprejelo nadvse prijazno. Eden izmed njih, Konstantin Loal, je eden prvih postal kristjan in s svojim zgledom potegnil za seboj mnogo drugih. V več kot 30 vaseh se že oznanjuje evangelij. Zlasti mnogo dečkov in mladeničev je pristopilo h katehumenom. Na Veliko noč je prejelo 40 katehumenov sv. krst vpričo velike množice poganov. O Vseh svetih jih bo zopet nekaj krščenih, o sv. Jožefu zopet kakih (H). Tako jo torej milost božja dohitela tudi uboge Giur. Ako bo šlo tako naprej kakor je začelo, je upati, da bo ta rod v celoti v kratkem postal krščanski. Po vsem tem Vam pa, spoštovana gospa, ne smem zamolčali neke stvari, ki nam že dolgo navdaja srce z upom in s strahom. To je naše uboštvo, ki je tekom zadnjega leta prešlo že v pravo revščino in nas ovira v razmahu. Zlasti je to lakota. Zunanji dečki morejo le za par dni k nam na misijon, pa jih moramo hitro poslati domov, ker jim nimamo dati kaj jesti. Ta ovira našega misijonskega delovanja nam dela mnogo bridkih ur, zlasti ker tudi v bližnji prihodnosti ne vidimo nikake rešitve. Potrebe rastejo, beda trka na vrata, pomoči pa od nikoder. Odpustiti smo morali že katehiste, ker jim nismo mogli izplačati njih borni zaslužek, živeti pa morajo. Že več mesecev nimamo blaga za obleke, da bi oblekli naše reveže. Blagorodna gospa l>oste gotovo razumeli naše težave. Mislim, da mi je sam Bog vdihnil misel, naj se obrnem na Vas za pomoč. Zdaj gre za rešitev našega misijona in ljudstva, za katero bi rad dal svojo srčno kri. Trdno zaupam v Vašo pomoč, da boste rešili naš misijon. Naše ljudstvo Giur Vam bo vedno hvaležno in dobri Hog bo povrnil Vam in dobrotnikom. Iz misijonov Belili sester v Sudanu. Piše M. Jo z e f a. Nedavno smo naleteli v nekem stanovanju v Siliti na neko staro mater sredi svojih črnih vnukov. Morala bi jim biti za varhinjo, pa je bila težko bolna in nesposobna za delo. Najstarejša, 12—lil letna deklica je nabirala v gozdu suho dračje in ga prodajala na ti'gu. Od tega izkupička se je družina živela. To družinico smo vsak dan obiskovali in obdarovali. Kolikokrat so otroci jokali, ko ni bilo ničesar za jesti. Krep-čali jih pa nismo samo s telesno hrano, ampak tudi /. dušno. Kako se je blestelo lice starki, ko smo ji pravili o boljšem življenju onstran groba. Čim bolj se je bližal krst, tem bolj nit in je zatrjevala, kako srečno se čuti, da Ik> kmalu otrok božji. Po sv. krstu ni mogla svojega vesolja pokazati drugače kot z mahanjem rok kot bi plesala. Pri tem je pela: »Videla bom lioga, sedela bom poleg Device Marije, pomanjkanja ne Ikjiii trpela... Nič večjega in nič boljšega mi niste mogli dati! Bog vam plačaj, kar sle mi storili! Ze naslednjo noč po sv. krstu so se pojavili znaki bližajoče se smrti. Nekaj ur nato se je dvignila njena duša k Bogu, po katerem je tako hrepenela. Otroke smo izročili sosedni družini v oskrbo, da ostanejo tam, dokler deželni načelnik ne odloči drugače. Začeli so se oglašati sorodniki, ki so hoteli vzeti otroke k sebi, tod« deželni uradnik je otroke izročil nam. Sprejeli smo jih iu upamo, dn nam bo Previdnost naklonila sredstev, da jih bomo mogli vzdržavati. Apostolska prefektura Iringa. P. Ciravegna, misijonar od Consolate, juše: Moja misijonska postaja Madibira je velika vas, 14 dni hoda oddaljena od železnice, ki veže mesto Dar-es-Salaam z jezerom Tanganjika v Osrednji Afriki. Apostolsko delo, ki me je čakalo ob prihodu v Madibiro, je bilo ogromno. Moral sem sam voditi misijon, na katerem so pred vojno imeli dosti dela trije patri z več, sestrami. Večina katehistov je bila zapustila misijon in si poiskala dela v večjih mestih; maloštevilni pa, ki so ostali, so med vojsko mnogo pozabili. Moje delovanje je torej bilo vse bolj zunanje kot notranje; bil sem večinoma izven lnisijona. Obiskoval sem omahljivce po njih domovih in sem tako spoznal deželo in ljudi. Moral sem se pogajati z vaškimi poglavarji, ki so večinoma vsi pogani in zelo oblastni. Za katehiste sem priredil šesttedenski tečaj za ponavljanje nauka, nakar sem jih porazdelil med 12 vasi, da smo obnovili prejšnje šole. V štirinajstih dneh sem obiskal vse te šole. To so bila utrudljiva pota jh> gozdih in pustinjah I Otvoril sem tudi samaritansko postajo v misijonu. Po cele ure sem zdravil bolnikom rane, in ker nisem imel evropskih zdravil, sem se posluževal domačih zelišč, n. pr. olupkov granatnih jabolk, soka papajevega drevesa itd. Obenem sem želel pomagati premnogim gobavcem. Ta bolezen je v Vzhodni Afriki zelo razširjena. Ko sem gledal te nesrečneže, kako so se plazili |h> tleh, opiraje se na svoje razhrebane roke, ali pa ko sem jih gledal v obraz, ki je bil ves zatekel in poln ran, mi je bilo hudo pri srcu, ker njim nisem mogel v polajšanje ničesar storiti. Pa polagoma so mi začeli blagi dobrotniki jjošiljati darove, tako da je sedaj v misijonu Madibira dom za gobavce, v katerem se nahaja 150 teh revežev. Poskrbeti sem moral tudi za požrtvovalne misijonske sestre, ki bi naj prevzele del bremen. Mogel bi sicer otroke poučevati s pomočjo katehistov, toda vzgojiti iz otrok dobre in zveste matere znajo le misijonske sestre. Treba je bilo poučevati tudi odrasle zamorske žene in jih navajati k izpolnjevanju njihovih dolžnosti. Ko so dospele prve sestre v Madibiro, je takoj začplo 70 ženil posečati šolo pod vodstvom sester, čeprav so morale nekatere napraviti 5 km dolgo pot do šole, in to ob vročeni afriškem solum. Za ženami so prišli njih otročiči mali zainorčki. Misijonar bi bil najrajši ves dan v njihovi sredi. Kdor je videl te male, rjave otročaje, oličuduje njih živahnost in ukaželj- nost. Tudi pojo radi, zato smo zanje prestavili že več cerkvenih in drugih pesmic. In kako lepe, polne glasove imajo! Popisal sem Vam nekoliko življenje in delo v Madibiri. Toda to, kar smo že storili, je malo v primeri s tem, kar nas še čaka, zlasti kar se tiče dela sester. Žene je tu zelo težko pridobiti za krščansko vero; le ženski se to posreči dosti laže, ako se zanje živo zanima. Kako žalostna je usoda poganske žene! Z 12 leti že postane mati. Cesto odpeljejo deklico že v 9. letu iz očetove hiše v hišo bodočega1 moža. Obleko si napravljajo iz neke vrste drevesne kože. S poroko se pa zanjo šele začne pravo suženjstvo, katerega se ne reši vse življenje. Otroški nasmeh izgine z njenega lica in neko trudno mrtvilo stopi vanje. Gotovo je med bralkami »Odmeva« nekaj takih, ki se še niso odločile za svoj prihodnji poklic, ki bi bile pripravljene svoje življenje žrtvovati v prid poganskemu ljudstvu, bodisi da so doma kot družbenice Klaverjeve družbe, bodisi da gredo v Afriko kot misijonske sestre. Kako bi me veselilo, ako lx> Bog katero od teh izvolil za misijonarko, da bi delovala za zamorske žene in otroke ki še ječe v temi poganstva. Misijonarji prosijo za knjige. t'. Clravegna, misijonar delta Consolala, piSe iz Iringe naSi vrhovni voditeljici: S potrpežljivostjo in vztrajnostjo sem dočakal prvih sto in potem prvih tisoč učencev, in zato morem imenovati svoj misijon izvrsten, vsaj kar se tiče učencev. Pravim: kar se tiče učencev, in to bom natančneje obrazložil. Prav za prav bi moral biti ob tolikem številu učencev najsrečnejši misijonar na svetu, namesto tega imam pa okrog scIhj vse polno neprijetnosti. Imam šole in učence, a sem popolnoma' brez učnih sredstev. Na vsakih !10 učencev pride komaj en abecednik. To jo zelo žalostno. Gospa grofica: Na trideset učencev en sam abecednik! Gotovo me razumete! Kako rad hi kaj naučil te ukaželjne zamorčke, ki so popolnoma drugačni od njih staršev, ki še ječe po težo praznoverstva. Kazen tega moram tudi plačevati katehiste, ki so plačani zelo slabo itn bi povsod drugod mnogo več zaslužili. So pa zelo pridni 1i novoizpreobrnjenci, ljubijo misijon in misijonarja. Ako jim namignem, da 1ki treba njih plačo še bolj znižati, mi reko: »Le stori tako, oče! Mi ne učimo zaradi zemeljskega plačila. Ako imaš malo denarja, nam ga daj malo; kadar boš imel več, boš dal več; mi bomo zadovoljili.« Taka zvestoba me globoko gane pri zamorcih, ki so bili še pred kratkim divji in kristjanom neprijazni. Toda, kaj mi je storiti? Navzlic vsemu temu ne izgubim poguma, kajti Hog ne zapusti tistih, ki vanj zaupajo. Gospa grofica, Vam priporočam svojih 200 zamorčkov. Vem, da živimo v težkih časih, vem, da je povsod pomanjkanje in da je težko spraviti skupaj kaj daril, zlasti ko se spomnim, koliko tisoč prošenj prihaja na Vas, in težko mi je to moje nadlegovanje. Toda, če že ne morem biti deležen jedil z Vaše mize, sem zadovoljen z drob-tinami, ki ostanejo. Vsak vinar bo zame dragocenost, ker ne vem, kani bi se obrnil, da bi mogel oskrbeti misijon, ki je tako razsežen kot stari Lacij. Končam z željo, naj bi se Klaverjeva družba mogočno razširjala. Jaz in mojih 1200 zamorcev bomo za to molili. Kratki misijonski dopisi. Škof Herman, apostolski vikar v Spodnji Volti, piše: »Vaše pismo som prejel sredi svojega apostolskega potovanja in sem že takoj drugi dan krstil 20 otrok na imena, ki jih v pismu želite. Za denar in za motorno kolo za P. F i s c h e r j a se prisrčno zahvaljujem. — Ze v zadnjem pismu sem omenil, da gledani z zaupanjem v prihodnost: kajti mnogo molitve se stori za naš vikariat. Naših patrov misijonarjev je premalo, zato pomagam tudi sam, kjer morem.« M. Kleonora, O. S. 1)., piše iz King Williams Towna: »Tisočera zahvala /.a Vašo skrb za afriške zamorce in za poslani denar za zidavo cerkve /.a Kafre in Finge v Cofim-wabi. Tam se vrši šolski pouk v neki koči, noše sestre pa prisrčno žele, da kmalu dobe cerkev, samostan in stanovanje za p. misijonarja. Kmalu bomo začeli zidati, ker ste nam poslali prvo pomoč za začetek. Ljubi Bog Vam stotero povrni! '/. našimi otroki molimo vsak dan skupno za Klaverjevo družbo.« 1*. Ilonoveiitura, Servit, piše iz dežele Svaci: »Vendar sem prejel j zaboj, ki sem ga tako težko priča- koval. Peljal se jo 48 milj predaleč, potem šele je dospel v našo postajo sv. Jožefa, včeraj pa do mene. Sv. Anton je dober pomočnik. V zaboju so tako dragocene stvari, da se ne du izreči. Prisrčno zahvala za Vašo materinsko skrb! Morete si misliti, kako je misijonar v tej puščavi vesel takih stvari. — Ko smo začeli misijonariti, sta bili tukaj le dve deklici katoličanki, zdaj pa imamo že celo sosesko kristjanov, četudi so nam stavijo na pot marsikake ovire. (Mnogoženstvo in mnogo protestantskih sekt.) Novi kristjani radi obiskujejo službo božjo, samo katekizma se težko učijo. Imamo le majhno kapelico in moramo pozimi (maj - september) žgati opeko, da sezidamo cerkov vsaj za 800 oseb. Tudi moramo na drugih krajih zidati kapelice, rahampitso lava", od-kladati do sv. Nikola. __(Dalje.) Uslišane molitve na priprošnjo ustanoviteljice Klaverjeve družbe, Marije Terezije Leddchowske. »Mati Ledorhowska je pomagala. Dobila sem službo in sedaj izpolnjujem svojo obljubo. Pošiljam 100 m blaga za revne misijone.« — Tako je izrazila neka dobrotnica svojo zahvalo za uslišano molitev. Župnik L. v M. piše: »V zadnjem »Odmevu« priobčujete nekatere zahvale za uslišane molitve pokojni grofici Led6chowski. Jaz sem se nato obrnil v neki zelo važni stvari za pomoč k blagopokojnici in sem obljubil, okojne Mr. Terezije. Pošiljam tukaj mal dar (10 Din) in obljubljam, da se Vas bom, kolikor je v moji moči, še H|M>niinjal z darovi. — J. 1). iz I^očic.c ► Zahvaljujem se Mariji Tereziji Led6cho\vski za pomoč v dušnih težavidi in v telesnih nevarnostih. K. P., Brezovica.«- »Javno in prisrčno se zahvaljujem blagopokojni gr. I,ed<5chowski, ker sem na njeno priprošnjo bila uslišana v važni zadevi pri živini. V zahvalo pošiljam 10 Din in prfyxxroCam tudi drugim, da se v stiskali vsi k njej obračajo in podpirajo Klaverjevo družbo. L. š., Kuršenci.« Sestra Klaverija, vijolica ob Kongu. Misijonska igra v štirih dejanjih. Po zapiskih prem. škofa Auguarda prevedel Angelik. Vse pravice pridržane. — Last Družbe sv. Petra Klaverja. OSEBE: Kaluka, zamorska deklica (pozneje sestra Klaverija). Misijonska sestra (predstojnica). Misijonski škof. f'rna misijonska sestra. Misijonar. Angel. PRVO DEJANJE. Prvoohhaja lika. Sobic« neke misijonske poptaje, skoro popolnoma prazna. Preprosta mizica in stol. Na mizi bel kruh (ali pecivo) in nekaj sadja. 1. prizor. Častita mati predstojnica, sama. M. Predstojnica (vstopi): Kako to, Kaluke še ni k zajutreku? Saj bo žo skoraj poldne in čas kosila. — Oh, dobro dete, gotovo je Se v cerkvi pred tabernakljem, zatopljeno v gorečo molitev. Zdi se ml, da je, od same sreče (tozabila na jed, Hploh na vse drugo. — Ali pa se ji je morda pripetila kaka nezgoda? 2. prizor. Predstojnica, Kaluka. (Predstojnica hoče oditi, kar vstopi Kaluka v beli obleki, s paj-čolanom in venčkom na glavi.) M. predstojnica: No, dete moje, dolgo si molilo. Sedaj pa le brž k zajutreku. Ulej tukaj malo pojedino v spomin na današnji dan. Pravkar sem bolela pogledali, kje si, v strahu, da se ti jo kaj pripetilo, ker to tako dolgo ni bilo od nikoder. Kaluka: O mati, kako krasen je ta dan zame, katerega sem so toliko časa veselila, po katerem je tako koprnelo moje srce. Zdi so mi skoraj, da sem že v nebesih. Kes, lep je bil dan mojega svetega krsta, a nepopisno lepši, slajši, je dan prvega sv. obhajila! (1'ade predstojnici v naročje.) M. predstojnica: Blagor ti, dote moje! Kes, velike reči ti je storil Gospod. — Se li spominjaš onega časa, ko si prišla k nam v misijon? Sužnja si bila, da ubog suženjski otrok, ki smo ga odkupili s |M>močjo belih otrok. Si li mislila na to danes, Kaluka? Št. 1 in 2 Odmev i/. Afrike Kaluka: Sem, dobra moja mati. Iz vse duše sem prosila blagoslova z nebes za moje rešitelje v daljni deželi. Tudi za ono blago ženo, ki me je sprejela za svojo varovanko, čeprav me ne pozna. In tudi za tebe sem molila, dobra mati, pa za očeta misijonarja in za škofa, našega predobrega gospoda. Pozabila pa tudi nisem na svoje rojake, zamorce, da bi kmalu, prav kmalu prišli k spoznanju resnice in k luči sv. vere. Izročala pa sem Srcu božjemu tudi vse, prav vse ljudi na zemlji. M. predstojnica: Prav tako, ljubi otrok, vrlo dobro si ravnala, Kaluka. Toda sedaj misli nekoliko tudi nase. Sedi semkaj in se od-počij ter nekoliko okrepčaj! Upam, da ti bo prav dobro teknilo. (Kaluka sede, a takoj zopet vstane.) Kaluka: Hvala, mati moja; nisem prav nič lačna. M. predstojnica: Kako to? Si li morda bolna? Kaluka: Nisem. Toda odpusti, mati; danes res ne morem. >1. predstojnica: Ne smeš biti svojeglavim, Kaluka, zlasfi danes ne. Zalo ubogaj in jej, Kaluka! Kaluka: V mojem srcu gori danes čudovit ogenj in moja duša je tako polna sladke sreče, da ne čutim prav nič gladu in žeje. O, mati, dovoli, da pobitim spel pred oltar! K Jezusu me vleče z nepremagljivo silo. Prosim, ali smem? M. predstojnica: Kaj pa la kruh, pecivo in sadje? Oa res ne boš prav nič pokusila? Kaluka: Prav res ne morem. 0, prosim le, daruj ga našim malčkom, piene pa pusti pred tabernakelj, kjer jo dunes tako lepo. M. predstojnica: Pojdi torej, dete, kamor te vleče srce. In spomni se, da ti je božje Srce zlasti danes naklonjeno na poseben način. (Kaluka odide.) ii prizor. Predstojnica, sama. M. predstojnica: Spet je odšla, in sicer popolnoma tešč. Čudno, ko jo drugače vedno ubogala na besedo. Blago dete, obdarovano z nenavadnimi čednostmi! Že večkrat smo se vpraševale, kaj neki ljubi Bog namerava z njo. — I)a, hvala Bogu, ki tako blagoslavlja naše delo. Že tu nam da okušati sladkost plačila, ki nas čaka za naš trud v nebesih. Prav res, ko bi imela še enkrat voliti med svetom in svojim poklicem, nič bi ne pomišljala ter spet volila — Afriko in misijon. Zavesa pade. (Dalje prili.) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Razširjajte Odmev iz Afrike«! Pridobivajte mu novih naročnikov! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH^ Bogat misijonski dar, za katerega te, ljubi bralec, v začetku leta prosimo, je, da pridobiš v tekočem letu vsaj enega naročnika za »Odmev« ali »Zainorčekc Tuintam pri sorodnikih in znancih zastavi prijazno besedo v prilog teh dveh listov, priporoči jih v Kongregaciji ali društvu. Z vsakim novim čitateljem pridobiš misijonu novega prijatelja. Pa tudi prijatelju s tem mnogo pomagaš; kajti s tem, da je naročnik na list Klaver-jeve družbe, je deležen vsako leto 500 sv. maš, ki jih bero afriški škofje in misijonarji za naročnike. In kakor sam veš, je branje naših listov zabavno in tolaživno v nadlogah in nesrečah življenja. Torej dragi čitatelj, bodi apostol, nabiraj naročnike v prid misijona in domovine 1 Številke naših listov dobiš lahko na ogled v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3. Popolni odpustek! Kdor vsak mosoc enkrat daruje sv. obhajilo za sv. misijone in izpolni navadne pogoje, dobi popolni odpustek. Ta dobrota, ki jo je dala sv. kongregacija penitencijarijo (Pismo 0. jul. 1923), je nov dokaz, kako želi naša mati sv. Cerkev, da vsi kristjani večkrat darujejo sv. obhajilo za misijone. Naj bi vsaj naši čitatelji to vzeli v svoj življenski program. Poročila propagande. Abesinska So in a 1 i J a n d i j a je bila ločena <>< 1 apostolskega vikarijata dežel Gallus in pridružena a|M>stolski prefekturi I) j i boni i. Mod apostolskim vikarijatom dežel Gallas in profekturo Kaffo so so postavile meje. P reč. gosp. P. Celostin Cattaneo O. cap. je bil imenovan za apostolskega vikarja v Eritreji (Vali. Afrika). Ponatis {tankov iz »Odmeva iz Afrike« ni dovoljen, ponalis misijonskih pisem in porodil le z natančnim podatkom virov. Urejuje in zastopa izdajatelja dr. J. Jerie. '/.a Jiif/oslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čel. Dom duhovnih vaj v Ljubljani odprl. V »svetem letu«, dne 31. julija, to je na praznik sv. Ignacija, je presvetli škof dr. Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil >Dom duhovnih vaj« poleg cerkve sv. Jožefa v Ljubljani. Dom bo odprt vsem moškim : duhovnikom, profesorjem, uradnikom, dijakom, politikom, učiteljem, industrijcem, obrtnikom, rokodelcem, delavcem vseh vrst, kmetskim fantom in možem. Sploh pa si bo lahko izbral vsak tak čas za duhovne vaje, ki bo za njega najbolj pripraven. Tu nekaj izjav takih, ki so imeli drugod priložnost delati duhovne vaje v sličnih domovih: Eden, ki nikjer v svetu ni mogel najti notranjega miru in zadovoljnosti, pravi: »Tu sem našel za moje dušne rane, tu (v duhovnih vajah) sem dobil tolažbo, mir in veselje.« — V Gozzani (Italija) je delal nek zagrizen socialist, ki je večkrat grdo ravnal z ženo, duhovne vaje. Po njih ni nikdar več ženi rekel žal besede, in vsak večer je z družino molil rožni venec. Žena in otroci so bili zelo srečni. Cene za prehrano za časa duhovnih vaj so zmerne. Prosimo, da so pravočasno prijavite in pišete na naslov »Kektoratu jezuitskega kolegija« v Ljubljani, Zrinjskega cesta 3. Kaj so dobro opravljene duhovne vaje že napravile velikega, koliko misijonskih poklicev so že vzbudile! Tako naj tudi naš Dom ■duhovnih vaj stori prav mnogo k časti božji, v blagor domovine in tudi v prospeh in rešitev ubogih poganskih misijonov! — P. Pristov. Poslano. Molitvenik »Sveto obhajilo«. 40 obhajilnih molitev za vse praznike in važnejše godoie cerkvenega leta. (Obsega 560 strani v priročni obliki.) — Cona: vezan v platno in z rdečo obrezo 12 Din; z zlato obrezo 18 Din. Na vsakih 10 izvodov še eden povrhu. Poštnina za en izvod 3 Din. — Naroča se pri Upravi »Glasnika«, Ljubljana, Zrinjskega cesta t). Zahvale. »Na priprošnjo sv. Male Terezije od Deteta Jezusa in blagopo-kojne ustanoviteljice Mar. Terezije Led6chowske sem v veliki stiski dobila ]H>moč in pošiljam obljubljeni dar. — M. A.« »Pošiljam dar (800 Din) in prosim sledeče objave: Kot v zahvalo Materi Božji in č. grofici Mar. Ter. Led6chowski za uslišanje v dveh važnih zadevah. — I. N.« Neka misijonska prijateljica poSilja zavoj rožnih vencev in blaga ter |K>log tega botrinski dar za zamorsiko deklico, ki naj se krsti na ime »Marija Terezija«: »Tisočkrat hvala ljubi Materi Božji, sv. Antonu in grofici Leddchowski za pomoč v velikem trpljenju.« »Osepi mescev sem bila bolna in nisem mogla opravljati hišnih del. Obljubim botrinski dar za enega zamorčka, če ozdravim. Po pri-prošnji preč. Device, sv. Antona in Mar. Ter. Led6chowske zopet za-dobim izgubljeno zdravje. Tukaj pošiljam obljubljeni dar. — N. N.< Memento za umrle. Sr. Ignacija, iz kougregacije sester N. Lj. Gospe Apostolov, umrla v Lngošu (Zapadna Afrika). — Sr. Frančiška Marija, oblatinja "v. Frančiška SnJ., umrla ob reki Oranje. — Sr. Marija Lidija, prvu črna sestra oblatinja sv. FranfiiBka, umrla v Peli, stara 48 let in v 21. letu svojega redovnega življenja. , Zakaj naj podpiramo Družbo sv. Pefra Klaverja ? Zato, ker si je ta družba izbrala za nalogo delovati pri najbolj božjem delu, pri rešitvi duš, in sicer najne-srečnejsih: ubogih poganskih zamorcev. Če pa tem revežem ne pomagamo do spoznanja sv. vere, ne bodo nikoli gledali in uživali obličja božjega. — Vsi torej, kateri se tej pomožni misijonski družbi pridružijo, so obenem sorešitelji teb ubogih poganov in bodo prejeli tudi plačilo apostolov! Družba sv. Petra Klaverja je bila ustanovljena 1. 1894. s posebnim blagoslovom in izrečnim odobrenjem papeža Leona XIII. ter podrejena Kongregaciji za razširjanje svete vere. \ Pristopite vsi k Družbi sv. Petra Klaverja, bodisi kot njeni podporniki oz. podpornice z letnim prispevkom 3 D, ali pa kot naročniki njenih misijonskih listov: »Odmev« in »Zamorček«. Podporni udje dobe sprejemno podobico ter so deležni mnogih popolnih in nepopolnih odpustkov. Kdor pa želi vse svoje življenje posvetiti službi misijonov, lahko vstopi v Klaverjevo družbo kot »Pomožna mi-eijonarka za Afriko«. Prošnjo za sprejem je treba vložiti pri vrhovni voditeljici Družbe. , Ljubi prijateljil Ne dajte se,torej odvrniti od tega lepega apostolskega dola. Posmeh ali zbadljive besedo mlačnežev naj vas v tem sklepu še bolj utrdijo. Vse za Boga in rešitev duš! Marija, Kraljica apostolov, naj bo naš vzgled! — Prijave in naročila je treba pošiljati na naslov, naznačen na drugi strani platnic. Popolni odpuslek. ki ga lahko dobijo udje Družbe ev. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji: l)ne 6. januarja, na praznik hv. Treh kraljev. Dne 2 februarja, na praznik Marijinega očiščevanja. Dne 24. februarja, na praznik hv. apostola Matije. Katekizem za zamorčke. Kdo izmed blagih Čitaleljev, velikodušnih Čitateljlc, bi hotel kateremu ukaželjnemu zamorčku pomagati do toli zaželjenega Katekizma ali /godb sv. pisma? — »Hm, da,t bosle dejali, »bi Že, toda kako?« — No, da, prav lahko, ako pristopiš k »Zvezi afriškega tiskat ali i« pomagaš z milodari v ta namen. Hodni udje prispevajo letno R Din; podporni udje letno 20 Din; dosmrtni udje enkratni prispevek 500 Din; UHtunovniki enkratni prispevek 5000 Din. Pristop je naznaniti Klaverjevi družbi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. *