Psl. *stbgna v slovenskih govorih
IZVLEČEK: V članku je na podlagi dostopnega gradiva predstavljena naglasoslovna, oblikoslovna in arealna problematika odrazov psl. leksema *stbgna v slovenščini in na ozadju drugih slovanskih jezikov.
Namen članka je predstaviti prostorsko razmeščenost imenskih in občnoi-menskih glasovno-naglasnih različic psl. leksema *stbgna slovenskih govorih in jezikoslovno problematiko te besedne skupine.
Etimologija
Prve etimološke navezave dolgujemo F. Miklošiču, ki je v geslu stigna povezal stcsl. stbgna, sln. stegna 'triebweg', hrv. stagna 'platea', kaš. stegna 'pfad' (Miklošič LP, 899; Miklošič SEW, 328), v geslu stbdza pa med drugim dodal še polj. šciegno, stegno 'spur' in vse skupaj navezal na let. stiga, stvn. stlgan, stlc, steiga in got. staiga (Miklošič, 328). Ugotovljena je bila zveza z gr. azäzco 'gehe' (Pedersen KZ 38, 322), poizkus povezave z rus. stegâtb, stegnûtb s psl. *stbg- (Kofinek, Studie onomat. 268)1, gradivo iz ide. jezikov je navedeno pri kor. *steigh- 'schreiten, steigen' (Pokorny 1017). Od slovanskih etimoloških slovarjev je polj. stegno 'wygon, šciežka' povezano s psl. *stbdza (Brückner 515), rus. stôgna 'ploščad, ulica', mn. stôgny2 se izvaja iz psl. *stbgna, povezuje pa s stcsl. stiga 'tropa' in glag. -stigâtb (Vasmer 3, 17), hrv. stagna 'platea' se povezuje s staza, stignuti, stiči (Skok 3, 324, 333-334), bolg. stigda, stbolg. stbgda in stbgna (stigna) < psl. *stbg- s stbja, stigami (Mladenov 615), sln. stegne ž mn. in stagne ž mn. < *stighn( pa s stezä in stigniti, vse iz ide. kor. *steigh- (Bezlaj 3, 314-315/M.S.).
•
o
•
\—
r—
m
r—
0-
<
s
r—
ABSTRACT: Based on the material available, this article presents
accentological, morphological, and areal issues in reflexes of the Z
Proto Slavic lexeme *stbgna in Slovenian, comparing this with re- >
flexes in other Slavic languages. q
-
r—
s
E
1-5
j. pokorny ga uvršča h kor. *stegh-/*stengh- 'stechen; stange, halm, spitzes, steifes' (pokorny 1014-1015).
vasmer opozarja na bolg. stigdâ 'rynočnaja ploščadt', sl. stagné stsgsn r mn., nareč.
^ stpolj. šciegna 'pereputbe^ polj. nareč. šciegna slovin. smgna. 429
Alenka Šivic-Dular (Ljubljana)
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
—
—
—
i
besedotvorje
N Navezava na gornji ide. koren je splošno sprejeta, več neujemanja pa obstaja
glede funkcije in števila priponskega obrazila: Tudi stcsl. stïgna 'platea' F. Miklošič
^ prvi razlaga kot tvorjenko s pripono -na iz kor. *stïg- (Miklošič II, 117-118)3, stcsl.
O stbgnb 'platea' pa s pripono -nb (< ide. *-ni-) za tvorbo abstraktnih samostalnikov
s ž. sp., a brez oblik s priponama -na oz. -no (Vondrâk 1906, 480, 414)4, A. Vaillant
l stcsl. stïgna 'place (publique)'5 navaja med leksemi s pripono -na, ki so »tres
0 anciens« ali/in etimološko »tout à fait claires«6 z opozorilom na pogostost pripone v *-n( v baltskih jezikih, ne omenja pa leksema s pripono *-no- (Vaillant IV, 585-n 586, 583-585), F. Slawski v *stbgna kot nemotivirani tvorjenki k *stb$a ugotavlja
1 strukturalno funkcijo pripone *-na < ide. *-n(, kot razširjevalca arhaičnega leksema, podobno kot v *stbgda (SPsl I, 116), o substantivizaciji »starega ptc. f. *stighn(
N k prez. *steigh-ne/o- > psl. *stignešb« govori M. Snoj (Bezlaj 3, 314-315/M.S.).
a Dodatni korak stori K. Zierhoffer, ki izhajoč iz poljskih različic (prim. stpolj./polj.
p nareč. stegna/šciegna in stegno/šciegno) govori o priponah -na ž sp. in -no s sp.
i (prim. stcsl. cëna, luna, sëno) v leksemu *stbgna/*stbgno in o priponi -da (prim.
^ stcsl. uzda, oda, brazda) v sinonimnem stcsl. stbgda, bolg. stigdâ (Zierhoffer 15). k
i Gradivo iz slovanskih jezikov
3 Besedje iz slovanskih jezikov pritegujem v obsegu, ki se zdi smiseln za oris
• problematike, izkoriščam pa priložnost, da podrobneje predstavim odlično študijo o Karola Zierhofferja, v kateri je na slovanskem ozadju prikazal izraze za pojem 7 'steza' in etimološki družini iz kor. *stigh- v zgodovini poljskega jezika, narečjih
• in onomastiki.
Južnoslovanski makroareal
Leksem *stbgna v občno- in/ali lastnoimenski funkciji je izpričan iz slovenskih in hrvaških govorov, prve zapise pa prinašajo stcsl. spomeniki (Ev Supr Apost (Grš) Bes), ki izvirajo iz Makedonije oz. Bolgarije. Izpričan je leksem stbgna -y ž ed. v pomenih 'ulice; ulica, stogna; Straße, Gasse; vicus platea' (npr. skvozë vsi i stbgny ištju jegože ljubitb d(ou)ša moja 'per vicos et plateas quaeram' Ct 3,2; Bes 25, 158aß 2sq; po oulicami i po stbgnam jego ištet(b) 'per vicos et plateas' Bes 25, uvar 86aa 33); kot stbgny ž mn. pa v pomenu 'namesti; Markt; forum' (prim. pride /.../ na stbgny Supr 137, 13) in v pomenu 'dvorana, vestibul; zal; Vorhalle, Vestibül' (npr. stbgnii dvoju lokitou izmërejutb se 'vestibulum' Bes 38,295bß 22sq (Ez 40,9); vi sei c(b)rk(h)vi jaže togo radi stbgny naricajetb se 'vestibulum' Bes 38,296aa 4; SJS 194)7, pri Miklošiču tudi stigda 'platea' sup. (Miklošič LP, 899). V stbolg. se
430
pod pripono -no uvršča homonimni stcsl. stbgno ob psl. *stegno 'femur' (miklošič 2, 116).
ta stsrb. besedna različica naj bi bila analogna po tipu *kostb (zierhoffer 17). a. vaillant na tem mestu navaja rus. stogna (slavonizem), stsrb. stagna 'place, rue', sln. stegnà 'piste pour le bétail', stpolj./dial. šciegna 'sentier' in 'pâturage' ob stcsl. stïyi. sem uvršča stcsl. cëna luna, pëna, vlüna 1-2; vesna, glina, mena, slana, strana itd. pri obravnavi stcsl. polglasnikov v. jagič pravi, da je beseda stbgna zapisana tudi z i, tj.
4
6
7
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
pojavlja leksem tudi v pisnih oblikah stbgna/stqgna 'platea' (Miklošič LP, 899) in    ^ stigdâ 'ploščadb' oz. v slovarju N. Gerova kot stlgda v pomenu 'široko ravno mesto    7 meždcj kQšty-ty vb gradt, vb selo; p—oštb, razkoh>, mejdam>, mejdankjkb; p—oštadb,    ^ placb' (Zierhoffer 7). V občnoimenski funkciji sta v starosrbskem pismenstvu    o registrirani različici stbgna 'n^axsia, platea' in stbgnb ž ed. 'platea' (Miklošič LP,    ? 899). Po podatkih starejših in novejših pisnih virov se je leksem *stbgna v tej funkciji ohranil do današnjih dni v čakavskih govorih srednjedalmatinskih otokov.    _ Kot stagna v pomenu 'platea', 'semita, trames' je zabeležen v slovarjih F. Vrančiča    ^ in J. Stullija8, v živi rabi pa še pri dalmatinskih piscih M. Maruliču, J. Barakoviču, M. Albertiju), novejša dela ga beležijo kot občno ime in topoleksem samo na dveh dalmatinskih otokih: sam. stagna ž ed. pomeni 'Dorfstraße' in 'steiler Bergweg' z    p. manjš. stagnïca (Brač; ČDL I, 1149), stagna ž ed. 'širok seoski put', 'prošireni put u naselju' (Šimunovič 2006, 543) z manjš. stagnïca ž ed. 'mala stagna' (Donji Humac; Šimunovič 2006, 543). Toponime navaja z Brača: Stagna (Bol), Stagne (Donji Humac), Stagnïca (Donji Humac, Nerežišča) s pojasnilom, da »označuju proširenu    >-ravnu stazu i okolišno područje« (Šimunovič 1972, 190). V deloma spremenjeni    Z obliki, tj. Stagnä (Bol), Stagne (Donji Humac), Stagnïca (Gornji Humac, Nerežišča) jih navaja P. Šimunovič še v slovarju otoka Brača (Šimunovič 2006, 543). Poleg tega P. Skok prinaša še obliko top. Stagna 'strmi del Bola' z Brača (Skok 3, 324) in top. Stâgna ž ed. (Smokvica) kot ime 'vrlo strm/e/ ulic/e/' s Korčule (Skok 3, 324, geslo stagna).
Slovensko občnoimensko gradivo
Najbolj izčrpne informacije o obliki, pomenu, lokaciji tega psl. leksema v sln. prinašata slovarja M. Pleteršnika in sodobnega knjižnega jezika (SSKJ). M. Pleteršnik zabeleži štiri različice iz slovarjev in besednih zbirk iz O. Gutsmanna (1789), A. Murka (1832-33), M. Cigaleta, A. Janežiča (1867), M. Valjavca (Rad), L. Svetca (rokopisni slovar), J. Zalokarja (rokopisni slovar) in književnih del (J. Jurčič, F. Levstik):
• Sam. stagna -g[n s mn. 'der Viehtriebweg (meist eingefriedet)' (Pl 2, 560); vira: J. Zalokar, F. Levstik (prim. na stagnih ).
m
r—
E
1-5
stigny luc. xiv, 21. 187b, stignaxi matth. vi.2.8b (zografski ev.) in dodaja »es scheint auch diese schreibart nicht zu verwerfen zu sein; mann erinnere sich der später häufig vorkommenden form stogna und nehme hinzu, dass auch zogr. stbyi schreibt. möglich ist es also, dass man in der aussprache stigna und stbyi unterschieden hat. ostrom., sav. kn., grig. nanz. haben allerdings b, doch cod. supr. schreibt mit t: 101, 104.« (jagič 27).
vrančičev Dictionarium quinque nobilissimarum Europae linguarum Latinae, Italicae, Germanica, Dalmaticae et Ungaricae (benetke 1595) vsebuje okrog 5800 hrvaških besed, največ izvorno čakavskih, predvsem iz vrančičevega rojstnega kraja. - stulli je sestavil tri slovarje: Lexicon latino-italico-illyricum (budim 1801), Rječosložje ilirsko-ita-lijansko-latinsko (dubrovnik 1806), Vocabolario italiano-illirico-latino (dubrovnik 1810); slovar iz leta 1806 vsebuje besedišče iz objavljenih del dubrovniških, dalmatinskih, hercegovskih, bosanskih, slavonskih in istrskih piscev.
431
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
• Sam. sfognà -gen s mn. 'stegne' (Pl 2, 566); vir je J. Jurčič (prim. po stegnih; po ozkih stegneh)
• Sam. stagne -gon ž mn. (gor.; Pl 2, 560).
• Sam. stsgnè -gen ž mn. 'der Triebweg für das Vieh, gewöhnlich zwischen zwei Zäunen' (Pl 2, 566); viri: O. Gutsmann, A. Murko, M. Cigale9, A. Janežič, M.
0 Valjavec, L. Svetec. Tu sta dodani različici stegna ž ed. (Murko, Miklošič), stagna S    (Valjavec).
f Gradivo 20. stoletja v SSKJ (1994)10 je označeno kot narečno s pomenom 'pot,
steza, po kateri hodi živina na pašo', opažamo pa drugačno razmerje med vrsto v    osnove in slovničnim spolom, tj. osnova stagn- je vezana na ž sp., osnova stogn-/
2 stSgn- pa na s sp.:
1 • Sam. stägne/stagne -gen ž mn. (prim. je gnal živino po stagnah; SSKJ 1300); listkovna kartoteka obsega zpise iz gorniških (B. Režek), zemljepisnih (F. Ilešič), književnih del (J. Jalen, F. S. Finžgar) in prevodov.
p> •   Sam. stegna -gon/stogna -gen s mn. (prim. po stegnih; SSKJ 1308);
^ listkovna kartoteka obsega izpise iz književnih del (I. Zorec: za mejo po stegnéh M 1935; živinogon ali stegnâ/stegnà, ponekod bolj podobna kozjim stezam 1935; ^ po stegneh in rebreh 1929; po ozkih stegneh, ki so še dandanes pod vasjo, da se hudournica odceja in da ima živina kod s paše domov 1934; po stegnih za vasjo i    1929).
3 Med drugimi deli naj bo omenjena še dragocena knjiga R. Badjure Ljudska geografija, ki v razdelku Vozne poti (Badjura285-286) prinaša naglasno-oblikoslovni
0 različici z osnovo stégn-, tj. stégna in stégne (poleg stagna -gan) in razširjenim 7 pomenom »navadna pota, kolovozi, ulice, ki se stegujejo iz vasi čez polje proti
1 večji cesti, in sicer z obeh strani skoraj pravokotno« (Komenda), a dostavlja, da je
2 prvotni pomen stegen »poljska ulica, zagrajena pot, ki drži iz vasi na kak pašnik«
(Badjura 286).
Iz gornjih virov pridobljeni podatki kažejo naslednjo sliko:
1. Naglašeno osnovo stâgn- (Pleteršnik), stâgn-/stâgn- (SSKJ) vsebujejo samostalniki ž mn. (tj. stagne stâgsn), ki se pojavljajo po Gorenjskem, medtem ko so sam. s mn. z enako osnovo (tj. stagna stâgsn) arealno teže določljivi; zapisala sta jo namreč pisca po rodu z Dolenjskega11, kjer topoleksem *stbgn- doslej ni bil opažen.
2. Nenaglašeno osnovo stagn- vsebujejo samostalniki ž mn. (tj. stagné
432
leksem stegne ž mn. najdemo v geslih der Triebweg (tudi gonje mn., zgon 'zusammentrieb; cigale 2, 1643), der Viehtrieb (tudi gonje mn., živinski tir, ulice mn., klanec; cigale 2, 1800, medtem ko v geslih der Pfad (cigale 2, 1153), der Steig (cigale 2, 1544) navaja samo steza z manjš. stezica, (peš)pot, tir oz. steza z manjš. stezica, pešpot, gaz. podatke povzemam tudi po listkovni kartoteki inštituta za slovenski jezik frana ramovša (zrc sazu).
j. zalokar (1792-1872), rojen v vinici pri šmarjeti, po prihodu v ljubljano (1853) se posveti slovaropisju (es 15, 51); f. levstik (1831-1887), rojen v donjem retju, živel v ljubljani, olomoucu, na dunaju, gradu turn pri moravčah pri gabrovki, gradu kalec pri knežaku, v trstu.
9
10
11
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
stagàn), ki so širše znani (koroški, deloma gorenjski, morda dolenjski?), medtem ko    ^ sam. s mn. z enako osnovo (tj. stagna stegàn) navaja spet samo Dolenjec J. Jurčič. 3.   Naglašeno osnovo stbgn- vsebujejo samostalniki s mn. (tj. stägna -gen),
oki jih poznamo po SSKJ in so morda nedavnega nastanka, čeprav bi v Jurčičevih dveh glasovno-naglasnih oblikah M mn. (tj. končniški naglas: po ozkih stegneh    7 (1870), naosnovni naglas: po stegnih (1864)) lahko videli neustaljenost iktusa kot    $2 posledico mešanja več akcentskih paradigem pri leksemu, ki izginja.
4. Naglašeno osnovo stégn-vsebujejo samostalniki ž mn. (tj. stégne) in s mn. ^ (tj. stégna), ki so izrecno locirani samo s sintagmo »/n/a deželi po ravnem«.
—
Slovensko lastnoimensko gradivo p.
*Stbgna kot topoleksem označuje geografske objekte, najpogosteje ledinska ^ imena, zato je gradivni korpus do določene stopnje odvisen od velikosti merila toponimičnih zbirk, identifikacija na terenu od natančnosti ubikacije, njegova vrsta pa od opisov narave (vrste) objekta. Viri za toponimično gradivo so: Register zemljepisnih imen Geodetske uprave RS (REZI5), Digitalna datoteka ledinskih imen Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Datoteka LI 2003)12, T. Jarca popis ledinskih imen, Krajevni leksikon Slovenije I-IV (KLS) in drugo. o
1. Topoleksem Stegne (tj. z osnovo stégn-) navaja in locira nekam nad Bohinjsko Bistrico H. Tuma: »Matajurski vrh 193; iz Poljan na zahod čez Stegne v Šoštarjevo konto, pod njo Rjavec 1505 m do 1206 m (gozd)« (Tuma 56).
2. Stanovniško ime Stâgnarja I mn. 'vzdevek za Kupljenčane' (Bohinjska Bela) < topoleksema *stbgna (Čop 1983, 23).
3. M ed. u Stegnic« 'ime poti' (Zgornje Laze; Čop 1983, 21) < *stegnïca.
4. Veliko podatkov za različne geografske objekte z opisi podaja T. Jarc: Top. Stagne 'pot obrobljena s starimi lipami' (Jarc, št. 480, k.o. Zabreznica); Za stagnam 'njive in travniki vzhodno od stagen' (Jarc, št. 483, k.o. Zabreznica); Za Stagnam 'travniki in njive na ježi vzhodno od cerkve sv. Marka' (Jarc, št. 606, k.o. Zabreznica); Za stagnam 'deloma listnat gozd, deloma travniki' (Jarc, št. 764, k.o. Hraše); Za stagnam 'njive in travniki' (Jarc, št. 866, k.o. Hraše); Na Stagnah 'stagne na meji Vrba-Studenčice ob Blejski cesti Smokuč-Blejski most; listnat gozd in košenice' (Jarc, št. 754, k.o. Zabreznica); Med Stagnami 'travniki med vrbenskimi in Studenškimi stagnami. /../ Nekdaj srenjsko zemljišče' (Jarc, št. 759, k.o. Zabreznica); Pri stagnah (Jarc, št. 599, k.o. Zabreznica); Stagne 'Stagne so tukaj širok klin, kjer so prej potekale Vrbenske in Studenške stagne, ki so se združile pod vahtnico pri železniški progi. Med stagnami pa je bil pod ježo dokaj širok travnik, danes je tod nogometno igrišče. Skozi Stagne so potekale Blejska pot iz Smokuča in nekoč tudi stara pot v Doslovče (mimo kužnega znamenja), sekala pa jih je starodavna pot Vrba - Radovljica. Danes jih sekajo še železnica, regionalna cesta in avtocesta. Lipov drevored.' (Jarc, št. 744, k.o. Zabreznica); Hraške stagne (Jarc, št. 865, k.o Hraše); Vrbenske stagne 'stagne vasi Vrba, imenovane tudi Ulce. Lipov drevored. Potekajo po ježi. Skozi stagne poteka pot v Studenške stagne in nekdanja pot Vrba-Studenčice' (Jarc,
SI
r—
Hrani Etimološko-onomastična sekcija ISJ ZRC SAZU (Ljubljana).
433
12
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
2
št. 622, k.o. Zabreznica); Studenške stagne 'Stagne vodijo po ježi do Blejske ceste in ob njej navzdol do Golfa' (Jarc, št. 759, k.o. Zabreznica). N    5.    Top. Stagne 'zaselek v neposredni bližini ceste Tržič-Podbrezje' (KLS I, 440, Kovor), danes vključen v naselje Kovor (ustno dr. Marjan Klemenčič).
6. Top. Stagne (Datoteka LI 2003, k.o. Lahovče, naselje Lahovče).
7. Top. Stagne (Datoteka LI 2003, k.o. Suha, naselje Suha pri Predosljah). s    8.    Top. Stagne (Datoteka LI 2003, k.o. Voglje, naselje Voglje). l    9.    Top. Stagne (Datoteka LI 2003, k.o. Velesovo, naselje Praprotna Polica).
0 10. Top. Stagne Spodaj (Datoteka LI 2003, k.o. Velesovo, naselje Praprotna Poli-v ca)
11. Top. Stagne Zgoraj (Datoteka LI 2003, k.o. Velesovo, naselje Praprotna Polica).
12. Top. Stagne (Datoteka LI 2003, k.o. Trboje, naselje Trboje). N    13.  Top. Stagne (Datoteka LI 2003, k.o. Šenturska gora, Ravne). a    14.  Top. Stagne (Datoteka LI 2003, k.o. Štefanja gora, naselje Štefanja Gora). p    15.  Top. Stagne (Datoteka LI 2003, k.o. Cerklje, naselje Pšenična Polica).
1 16.  Top. Stagne (Datoteka LI 2003, k.o. Moše, naselje Moše). ^    17.  Top. Stagne (Datoteka LI 2003, k.o. Polje, naselje Polje pri Vodicah)13. J*<    18.  Top. Stegne (Datoteka LI 2003, k.o. Strahinj, naselje Kranj).
1 19. Top. Stegne (Datoteka LI 2003, k.o. Zalog, naselje Zalog pri Spodnje Gamelj-3 ne).
20. Top. Stegne (Datoteka LI 2003, k.o. Šentvid nad Ljubljano). o    21.  Top. Stegne (Datoteka LI 2003, k.o. Dravlje, naselje Ljubljana). 7    22. Top. Stegne, M mn. na Stegnàh 'zaselek naselja Dolenje/Domžale' (Na Stegnah • izvira potok Erjavec; KLS 2, 82, Dolenje); prim. tudi Stegne 'zaselek pri Do-
2 lenjem' (AS 108/A2, Dob).
23. Top. Stegne, M mn. v Stègnah 'razloženo naselje na kraški vrtačasti planoti med grapo Rače in severim pobočjem Murovice' (KLS 2, 105, Stegne); prim.
tudi Stegne 'naselje' (AS 108/B3, Dob).
24. Top. Stegne (Datoteka LI 2003, k.o. Kandrše, obč. Zagorje ob Savi, naselje Kandrše).
25. Top. Stegne (Datoteka LI 2003, k.o. Ponikva, naselje Ponikva pri Žalcu).
26. Top. Stegne (Datoteka LI 2003, k.o. Ravne, obč. Šoštanj, naselje Ravne).
27. Top. Stegne (Datoteka LI 2003, k.o. Roginska Gorca, naselje Spodnje Tin-sko).
28. Top. Stegne 'zaselek' (AS 1985, 66/B2, Oplotnica).
29. Top. Stegnova (Datoteka LI 2003, k.o. Tinjska Gora, naselje Turiška vas na Pohorju).
13 Iz Pleteršnikove rokopisne kartoteke ledinskih, kjer pa ubikacija ni mogoča, navedimo: mikrotoponime Stagne za različne geografske objekte (tj. za »pot, nj. zd. h.«) s pripisom, da se večkrat pojavljajo po Kranjskem. Mikrotoponime Stdg(e)nca -e (»tr. gzd, st.«) v okolici Kamnika (občina Vodice) s Pleteršnikovim opozorilom na sam. stagne -gen 'der Viehtriebweg'. - Pleteršnik okrajšav ni razvezal, zato so podane v izvirni obliki.
434
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
30. Verjetno je iz tega topoleksema treba izpeljati tudi top. Stegnerane, M mn. v    ^ Stégneranah 'zaselek' (KLS 3, 181, Cûrnovec).
31. Ob top. Stâglance, M mn. v Stâglancah (KLS 3, 261-262, Kladje nad Blanco)
Zahodnoslovanski makroareal
Odrazi psl. leksema * stbgna so ohranjeni iz vseh zahodnoslovanskih jezikov, razen iz čeških in slovaških govorov. Najti jih je tudi v starejših lužsrb. slovarjih (prim. gluž. sčehno, arhaično tudi sčahno 'Hutung' (Pfuhl, Rezak); dluž. sčohna s ed. 'die Lehde, die Hutung; pustyrb, pastbišče, vygon, lugâ' (Muka)), polab. stagnôi ž mn. 'der Viehtrieb (ledinsko ime)' v zapisih auf dem Stagna, Staguer (Rost) (Zierhoffer 8).
Poljsko gradivo
Najobsežnejše gradivo se je ohranilo v polj., K Zierhofferju pa gre zasluga, da je problematika polj. besedja za pojem 'steza' predstavljena v študiji, kjer se izčrpno upoštevajo staropoljski, narečni in toponomastični viri, slovanski slovarji, predmetna literatura. Ustreznice polj. šciežka in etimološko sorodnih izrazov (npr. * stbgna/* stbgno) so podane v slovanskem kontekstu, sledi prikaz leksemov stdza/
f. bezlaj v geslu Stegovnik 'pritok tržiške bistrice' zavrača povezavo z osnovo stegi via', ki naj bi jo vsebovali sbh. Pristeg, Stegovac (im.-reg. ii, 856 in 992), madž. Peresteg (kniesza, aeco iv, 402), ker da v sln. osnova ni izpričana. (bezlaj svi 2, 219-220). sicer pa so znana lastna imena (zemljepisna, hišna, priimki) z osnovo steg-, npr. top. Ste-gujek 'zaselek' (kls 2, 274, nova gora), Stegujek 'zaselek' (as 130/b3, sava); Stegôvci 'zaselek vasi šmarje' kls 1, 28, šmarje, obč. ajdovščina); Stegovec (luka pintar, lz 1914, 565) itd.
se na tem področju v drugih virih pojavljata še obliki Stagonce 'zaselek' (AS o
134/A3, Senovo), Staganca (Datoteka LI 2003, k.o. Kladje, naselje Rožno); ?
zaradi â (prim. stag-) bi bila etimološka povezava s topoleksemom *stbgna £2
vprašljiva celo v primeru, če bi za glasovni niz -glan- oz. -gon-/-gan- dokazali _
disimilativne spremembe 14. ^ Različici stagne/stegne itd. sta po slovarjih enotno pomensko razložena (gl.
zgoraj), medtem pa ledinska imena s tem topoleksemom oz. iz predložnih zvez s _
tem topoleksemom (gl. gradivo iz Jarca) za različne vrste geografskih objektov, npr. p.
za »pot, travnik, njivo, gozd itd.« (gl. op. 14), dajejo slutiti podobno stanje, kot je v ^
polj. (gl. v nadaljevanju), le da ni doseglo enake stopnje leksikalizacije. ^
Vzhodnoslovanski makroareal: >-
Vzhodnoslovansko besedno gradivo je razmeroma pičlo: Strus. leksem stigna Z
ž ed. v pomenih 'trg' in 'ulica' je bil v rabi do konca 14. stol (Vasmer 3, 763), v pi- >
sno-glasovni obliki stôgna še pri M.V. Lomonosovu in drugih (Bezlaj 3, 314-315, o M.S.), iz ruskih govorov pa sam. stôgna ž ed., mn. stôgny, v enakem pomenu (tj. 'ploščadb' in 'ulicy vb gorode') navaja V. Dalb (prim. na rasputija i stogny grada; velikijgradi Petrovi vi edinu stognu umëstilsja; Dalb 4, 326, geslo stôgna). Samoglasnik o govori o ppsl. glasovni obliki *stigna < psl. * stbgna, prim. stcsl. stigna, leksem pa se tudi pomensko povsem ujema s stcsl.
435
14
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
^ ščdza, stegna/stegno, šciegna/šciegno15, stecka/steczka, šciežka, stežka/chodnik v zgodovini poljskega jezika, narečjih, toponomastiki, njihov pomenski razpon v poljščini (Zierhoffer 6-73). Zgodovinsko in narečno besedje, ki je povzeto po literarnih, listinskih idr. virih, po narečjeslovnih opisih, besedilnih zbirkah,
^    slovnicah, folkloristični, etnografski idr. literaturi, slovarjih (npr. S.B. Linde, J.
0 Karlowicz - A. Krifiski - W. Niedzwiedzki, S. Ramult, J. Karlowicz, Z. Gloger), S dopolnjujem z gradivom iz sedmih poljskih govorov (OLA 4b, 100-101): s'tegna L    (t. 241/Wierzchucino, vojv. Gdansk), s'tegna / s'tegna (t. 242/Wielka Wies, vojv.
Gdafsk), stegna (t. 243/Brzežno, woj. Gdansk), s'tegna (t. 244/Mirachowo, vojv. Gdansk), stegna (t. 245/Karsin, vojv. Bydgoszcz), stegna (t. 248/Drawsko, vojv. Poznan), stegna / ščegna (t. 266/Radziuszki, vojv. Bialystok).
Poljski leksem stegna ž ed. s pomenom 'steza', prim. pomorjansko stegna -é ž ed. (npr. Stegnami réxli zonješ, jak drogq 'šciežkami rychlej zajdziesz, jak droga', N    Ramult 203; Stegné ...njebeio«, Karlowicz 5, 231) je danes značilen za SZ Poljsko A    (tj. Kašubsko, Bori Tucholski, Kociewie, Krajna), a sega v tri velikopoljska okrožja p    (tj. czarnkowsko, chodziesko, wagröwiecko); razen na Kašubskem se povsod
1 pojavlja skupaj s sinonimi. Primerjava sodobne razširjenosti leksema stegna z zgodovinsko ali/in toponomastično določljivo dokazuje, da se nekdanji areal (tj.
^    Mazowsze, tyczyckie, Kujawi, južna in osrednja Velikopoljska, deloma verjetno
1 chelminska in dobrzynska dežela) krči (Zierhoffer 24-25, 39, 46).
3 Poljski leksem stegno s ed. (Karlowicz 5, 231; SJP 6, 413) danes pomeni
'šciežka, droga, ktör, zwierzyna zwykla chodzič i ktörej stale sic trzyma' (wygrowsko o okrožje) in 'szlak wydeptany w lesie przez zwierzyta' (augustowsko okrožje) ali/oz. 7 'slad, trop, linja sladöw; szlak wydeptany w lesie przez zwierzçta' (prim. tylko trop •    zwierzecy i stegna udeptane (S. Twardowski))16; njegov zgodovinski areal se je
2 ujemal z arealom sam. stegna ž ed. (Zierhoffer 24-25, 39, 46-47).
Poljski leksem šciegna ž ed. je danes značilen za malopoljske govore (Sieradzkie, tyczyckie) ter za dve točki v južni in vzhodni Velikopoljski, nekoč pa je segal celo na njen osrednji in zahodni del.
Poljski leksem šciegno (pogosta raba v I mn. šciegna) je značilen za Malopoljsko (Sieradzkie, tyczyckie), za dve točki v dobrzynski deželi in na Podlasiu; v nekaterih malopoljskih okrožjih njegovo nekdanjo prisotnost potrjuje toponimija. Zgodovinski areal se v precejšnji stopnji ujema z arealom različice šciegna (Zierhoffer 27, 42-43, 47-48). Pomenski razvoj pri leksemu šciegna pa je potekal od dveh stpolj. pomenov (tj. 'šciežka'; 'wygon') do štirih sodobnih pomenov: (tj. 'droga' - prim. celo ščygna wiyksza droga'-; 'droga, ktör, sic pydzi bydlo, wygon'; 'šcierf, pastwisko, nieuzytki, ugory, laka mokra, mokradlo'; 'röw przez l,ky, gdzie woda šcieka'). Podobno je tudi pomenski razvoj pri sam. šciegno potekal od stpolj. pomena (tj. 'šlad, trop') do štirih današnjih (tj. 'šciežka'; 'droga, ktör, siy
15 v različicah stegno, stegnisko (s.b. linde) je drugotna nazalizacija vezana na glasovno obliko stegn- (ne pa šciegn-).
16 ta pomen najdemo v staropoljski ilustrirani enciklopediji (geslo stegno z različico šcie-gno) v pomenu 'šciežka udeptana nie przez ludzi, tylko przez bydlyta, liczne šlady tropöw zwierzycych' (gloger 277-278).
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
pçdzi byd—o, wygon'; 'szlak, wydeptany przez zwierzç'; ' pastwisko, nieuzytki, —aka, mokrad—o') (Zierhoffer 48). 7
o
Poljske različice iz. ide. *stigh- se razlikujejo: po mehkosti vzglasnega sklopa šč- oz. st- (prim. šciegn- oz. stegn-), po slovničnem spolu (tj. ženski spol oz. srednji spol), po slovničnem številu (tj. ednina oz. množina). Mehkostni razloček v vzglasnih soglasnikih je posledica dveh ppsl. izhodišč, tj. etimološkega *stbg-na/ *stbg-no in neetimološkega *stig-na/*stig-no < *stbg- (Rozwadowski 122), prim.    ^ stcsl. stigna. Na prehod b > i17 je morda regresivno vplival trdi soglasniški sklop gn, čeprav bi neprednjejezični g18 moral preprečiti preglas. - Pomembno je, da    _ polj. govori (skupaj s sln.) poznajo razločevanje po slovničnem spolu, tj. obliki *stbgna ž ed. (tj. šciegna oz. stegna) in *stbgno s ed. (tj. stegno oz. šciegno). Za    ^ razliko od slovenskih samomnožinskih oblik (in le omembi edninske stagna ž sp.) se polj. različici obeh slovničnih spolov razmeroma prosto uporabljata v ednini (tj. šciegna oz. stegna, stegno oz. šciegno) in množini (tj. šciegny oz. stegny, stegna oz. šciegna). Povsod drugod (tj. hrv., stcsl., bolg., rus.) pa se pojavlja izključno leksem ženskega spola.
Poljske različice se razlikujejo tudi po pomenski strukturiranosti (tj. po številu, vrsti pomenov) kot rezultatom pomenskega razvoja. Najmanjši pomenski razpon izkazujeta stegno (1) in stegna (2), največjega pa šciegno in šciegna (4). Domnevno prvotni besed pomen 'szlak wydeptany przez zwierzçta'19 se pojavlja v edninskih oblikah stegno (kot edini pomen) in šciegno (kot tretji pomen), pomen 'gonje' se pojavlja v šciegna in šciegno, pomen 'steza' se pojavlja v stegna in šciegno, pomen 'cesta' (tudi 'velika cesta') samo v šciegna, drugi sekundarni pomeni pa v različlicah šciegna, stegna in šciegno120.
Sklepi
1. Najbogatejše gradivo o psl. *stbgna, *stbgno, ki omogoča vpogled v oblikovni in pomenski razvoj, je doslej objavljeno v polj. in sln. in je nepogrešljivo za študij jezikoslovne problematike teh besed. Skupno vsem slovanskim jezikom
Z
r—
prednji samoglasniki levo od trdih prednjejezičnikov poznajo razvoj e > 'o, ë > 'a, b >' i
za dvoje odraze pred desnim sklopom podobne strukture, ki ga uvajata ustničnik ali/oz. mehkonebnik, prim. stpolj./nareč. ščklo, ždžblo (< *ščblo) < *stbklo, *stbblo oz. stpolj. sklo, zdblo (< stblo) < *stiklo, *stiblo.
prastare steze so naredile (divje) gozdne živali (prim. sln. sled (npr. zajčji, lisičji), stopinja; polj. šlad, trop; (sskj 1244, gesli slêd in sled)) sledijo poti, po katerih so gonili govedo, drobnico na pašo (sln. gonje, tiri, stagne; polj. wygon, češ. hony), nato so ulice in ceste, ki jih uporablja človek za druge dejavnosti. podobno se uporablja polj. šciežka z manjš. šciežeczka v sintagmah: šwinia šciežka in šciežka v pomenu 'slad zajaca dobrze oznaczony' (karlowicz 5, 340-341).
v polj. stegna/šciežka so se pomeni 'pasture', 'bog, marsh', 'virgin soil' pojavili šele po asociativnem stiku iz pomena 'small road, path' < 'trace, track', 'run made by animals', 'track for running' (konnova 326).
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
je, da so kot apelativi imeli izrazito narečni značaj in da se umikajo iz aktivnega besednjaka.
N 2.  Različici *stbgna ž sp. in *stbgno s sp. nista prostorsko, pomensko in
naglasno (sln.) strogo razmejeni.
3. Narava razmerja (tj. besedotvorna, oblikoslovna) med psl. različicama * stbgna ž sp. in *stbgno s. sp. s stališča notranje in zunanje rekonstrukcije še ni
S zadostno osvetljena. Različica *stbgna ž sp. bi lahko nastala tudi sekundarno L    s singularizacijo prvotno množinskih oblik s sp., obratna razvojna smer je malo
0 verjetna. Tako razvojno možnost bi podpiral naglas v rus. stogna ž ed. (tudi bolg. v    stigda ž ed.) in sln. stagna s mn. oz. stagne ž mn. < s mn. *stbgna a.p. b, ki ga od
leksema ž ed. *stbgnä a.p. b ne bi pričakovali.
4. Iz slovanskega gradiva lahko ugotovimo, da sta stcsl., hrv.-čak., rus. pomen 'ulica' v edninski obliki *stbgna (prv. najbrž *'pot do naselja in skozenj') in
N stcsl., rus. pomen 'trg' v množinski obliki *stbgny (prv. najbrž *'razširjeni del ulice') A lahko pomensko prenesena na objekte v urbaniziranem okolju, podobno kot so polj. p    pomeni (prim. op. 21) preneseni na objekte v ruralnem okolju (npr. pašnik; loka;
1 jarek, po katerem odteka voda; nedostopni kraji ipd.). Sicer pa pomenske motivacije c za besedje tega pojmovnega polja najdemo v podpoglavjih 10.71 Road, 10.72 Path, k 10.73 Street (Buck 717-719, 719-720, 720-721)21, a pa med slovanskim gradivom i pogrešamo tip *stbgna, ki ga med leksemi za 'die Landstraße' omenja O. Schrader 3    (RL 494, geslo Straße)22.
2
0 0 7
Viri in literatura
2    badjura - Rudolf Badjura, Ljudska geografija, Terensko izrazoslovje, Ljubljana 1953.
Bezlaj - France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 3, Ljubljana 19762005.
Buck - Carl Darling Buck, A Dictionary of Selected Synonyms in the Principal
Indo-European Languages, Chicago - Illinois 1949. Čop 1983 - Dušan Čop, Imenoslovje gornjesavskih dolin, Disertacija, Ljubljana
1983.
Dalb - Vl. Dalb, Tolkovyj slovarb živago velikoruskago jazyka 1-4, Moskva
1980.
Datoteka LI 2003 - Digitalna datoteka ledinskih imen Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Hrani Etimološko-onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na tem mestu se zahvaljujem za dostop do digitalne datoteke.
Gloger - Zygmunt Gloger, Encyklopedja staropolska ilustrowana 4, Warszawa
1903.
438
21 Podani so psl. leksemi *potb, *cësta, *dorga; *stbja, rus. tropa; stcsl. raspotije, *ulica.
22 Podani so še leksemi: *dorga, *cësta, rus.-ukr. šljaxi, rus. traktb, *ulica.
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
Jarc - Tine Jarc, Ledinska imena pod Stolom, Begunjščico in Dobrčo, [v :] Starodavne ^
poti pod Karavankami, Bled, Radovljica, Žirovnica 2004. 7
Jagič - Vatroslav Jagič, Studien über das altslovenisch-glagolitische Zographos-Evan- ^
gelium, Archiv für slavische Philologie I. Berlin 1876, str. 1-55. o
Karlowicz - Jan Karlowicz, Siownik gwar polskich 6, Krakow 1900-1911. 7
Konnova - Vera Konnova, Polish Dialect Atlases as a Source for the Study of $2
Lexico-Semantic Change, The Slavonic and east European Rewiew, Vol. 56, _
Num. 3, July 1978, 321-328. ^ Miklošič - Franz Miklosich, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen
II., Manuelneudruck der Erstausgabe von 1875, Heidelberg 1926. _
Miklošič LP - Franz Miklosich, Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum, Vin- p.
<
Z
r—
dobonae 1862-1865.
Miklošič EW - Franz Miklosich, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien 1886.
Mladenov - Stefan Mladenov, Etimologičeski i pravopisen rečnik na bilgarskija
knižoven ezik, Sofija 1941. Z
Moguš - Milan Moguš, Povijest hrvatskoga književnoga jezika, Zagreb 1993.    > - (Biblioteka posebna izdanja / Globus).
OLA 4b - Vera Smole, Angelina Pančevska, F 722 *st/b/za - *st/b/ga, Karta no. 38. [V:] Jenč, Helmut (ur.), Basara, Jan (ur.), Siatkowski, Janusz (ur.), Kenda-Jež, Karmen (ur.), Logar, Tine (ur.), Smole, Vera (ur.) [etc.]: Obščeslavjanskij ling-vističeskij atlas, Serija fonetiko-grammatičeskaja, Vypusk 4b. Refleksy *i, *b. Vtoričnye glasnye, Beograd - Skopje 2003, Meždunarodnyj komitet slavistov [1988]- <2003>, 2003, zv. 4b, str. 100-101.
Pedersen 1905 - Holger Pedersen, Die nasalpräsentia und der slavische akzent, Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung auf dem Gebiete der Indogermanischen Sprachen, Begründet von A. Kuhn. Herausgegeben von E. Kuhn und W. Schulze, Band 38, Neue Folge Band 108. Gutersloch 1905, 296-421.
Pleteršnik - Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 2 [Uredila Metka Furlan],
Ljubljana 2006.
Ramovš 1924 - Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II. Kon-
zonantizem. Ljubljana 1924. Ramovš 1997 - Fran Ramovš, Slovenski o iz i in b, posebe še dial. donos za dbnbsb.
Zbrano delo, Druga knjiga: Razprave in članki, SAZU, Dela 23/II, Ljubljana
1997.
Ramult - Stefan Ramu—t, Slownikjyzyka pomorskiego czyli kaszubskiego, W Kra-kowie, Wydawnictwo Akademii Umiejctnošci 1893.
RL - O. Schrader, Reallexikon der indogermanischen Altertumskunde II, Herausgegeben von A. Nehring, Berlin-Leipzig 1929.
Rozwadowski - Jan Rozwadowski, Historyczna fonetyka czyli glosownia, Krakow
1923.
SJP - Jan Karlowicz, Adam Krifiski, Wladyslaw Niedzwiedzki, Siownik jçzyka
polskiego VI, Wydanie fotooffsetowe, Warszawa 1952. SJS - Slovnik jazyka staroslovënského, Zv. 38 (slëpi - stydostb), Československa
Akademie Vëd. Üstav pro jazyk česky, Praha 1985.
439
Alenka Šivic-Dular: Psl. *stogna v slovenskih govorih
^ Skok - Petar Skok, Etimologijski riječnik hrvatskoga ili srbskoga jezika 3. Zagreb e 1973.
N SPsI - S—ownik pras—owia-ski I. Polska Akademia Nauk, Wroclaw - Warszawa
- Kraköw - Gdansk 1974.
^ Šimunovič 1972 - Petar Šimunovič, Toponimija otoka Brača, Supetar 1972.
O Šimunovič 2006 - Petar Šimunovič, Rječnik bračkih čakavskih govora, Supetar, S Brevijar 2006.
L Tuma - Henrik Tuma, Imenoslovje Julijskih Alp, Ljubljana 1929.
0 Vaillant - André Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves, Tome IV: La v formation des noms, Paris 1974.
2 Vasmer - Maks Fasmer, Etimologičeskij slovar' russkogo jazyka 3. Moskva M 1971.
Vondrâk 1906 - Vaclav Vondrâk, Vergleichende slavische Grammatik I, Göttingen N 1906.
A Zaliznjak - Andrej A. Zaliznjak, Otpraslavjanskoj akcentuacii k russkoj, Akade-p mija Nauk SSSR, Moskva 1985.
1 Zierhofer - Karol Zierhofer, Šciežka i jej synonimy w gwarach i historii jezyka <*> polskiego na tle ogolnos—owianskim, Polska Akademia Nauk, Monografie R polskich cech gwarowych 3. Wroclaw 1959.
rt
2 0 0 7
1
1
Reflexes of Proto Slavic *stbgna in Slovenian Dialects
Summary
This article provides a detailed analysis of the original Proto Slavic accentual and morphological features of the Proto Slavic lexeme *stbgna that resulted in the formation of two phonological and morphological reflexes in Slovenian (i.e., stâgn- and stagn-j. Franc Miklošič's Etymologisches Wörterbuch der Slavischen Sprachen (Etymological Dictionary of the Slavic Languages, 1886) properly identified the base of this lexeme and also explained its wordformational structure (i.e., suffixation). The spatial distribution of the reflexes of this lexeme in Slovenian dialects and other Slavic languages is presented based on the data available.
Alenka Šivic-Dular
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva c. 2, 1000 Ljubljana asd@guest.arnes.si
440