Strokovne smernice za stomatologijo psov in mačk Strokovne smernice za stomatologijo psov in mačk Ana Nemec1#, Tomaž Pust2, Luka Šparaš1, Zlatko Pavlica1*, Matic Pavlica1, Ana Rejec Jenček3 1 Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Klinika za male živali, Cesta v Mestni log 47, Ljubljana (*redni profesor veterinarske stomatologije v pokoju) 2 Veterina Jagodič d.o.o., Bolnica za živali, Dole 9, Šentjur pri Celju 3 Bolnica za živali Postojna, Cesta v Staro vas 20, Postojna Uredila: doc. dr. Ana Nemec, dr. vet. med., spec. med. psov in mačk, DAVDC, DEVDC Lektorirala: lekt. dr. Mateja Gaber Oblikovanje in prelom: Andreja Kastelic Hrček, naslovnica: Petra Venta Cena: Publikacija je brezplačna Spletna lokacija publikacije: http://knjiznica.vf.uni-lj.si/PortalGenerator/Document.aspx?id=432 Izdala: Veterinarska zbornica Slovenije Ljubljana, 2024 © 2024 Vse pravice pridržane. Nobenega dela te publikacije se ne sme reproducirati ali posredovati v kakršni koli obliki brez predhodnega pisnega soglasja avtorjev. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 205777667 ISBN 978-961-95625-1-2 (PDF) Kazalo 1 Kompetence prvega dne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 2 Oprema stomatološke ordinacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 3 Anestezija in analgezija pri stomatoloških posegih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 4 Uporaba antibiotikov in antiseptikov v veterinarski stomatologiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 5 Pregled ustne votline in zob pri psih in mačkah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 6.1 Parodontalna bolezen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 6.2 Poškodbe zob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 6.3 Resorpcija zob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 6.4 Novotvorbe v ustni votlini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 6.5 Maksilofacialna travma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 6.6 Nujna stanja v veterinarski stomatologiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 6.7 Vnetne bolezni ustne votline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 6.8 Prirojene bolezni ustne votline in zob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 7 Priporočila glede ustne nege doma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 3 Uvod V sodelovanju s Strokovno komisijo Veterinarske zbornice Slovenije in Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo po vzoru svetovnih smernic za veterinarsko stomatologijo, smernic posameznih mednarodnih strokovnih teles, trenutno veljavnih doktrin in številnih najnovejših raziskovalnih člankov iz humane in veterinarske stomatologije pripravili smernice za stomatologijo psov in mačk v Sloveniji. Smernice so orientirane praktično in z jasno opredeljenimi minimalnimi standardi dela na področju stomatologije psov in mačk. Avtorji Smernice je sprejela Strokovna komisija Veterinarske zbornice Slovenije na svoji 13. redni seji dne 5. 6. 2024. Milan Hren, dr. vet. med., spec. med. konj, predsednik Strokovne komisije VZbSi 4 1 Kompetence prvega dne ! terinarska stomatologija morala biti vključena v do-Za izobraževanje in usposabljanje je poleg diplomski študijski program kot samostojni pred-napredka ključno tudi prepoznavanje in razu-met proti koncu študija, najbolje po tem, ko mevanje omejitev glede lastnega znanja, ve- študent absolvira znanja s področja interne medi- ščin in opremljenosti stomatološke ordinacije cine in kirurgije. Predmet naj bi vključeval teoretič- ter prepoznavanje primerov, ki zahtevajo na-ne vsebine s področja anatomije in fiziologije potitev k specialistu. ustne votline in zob, tehnik pregleda ustne votline in zob ter slikovnih tehnik s poudarkom na zobnem Čeprav so bolezni zob in ustne votline ene izmed rentgenu in najpogostejših boleznih ustne votline najpogostejših bolezni, ki tudi ogrožajo dobrobit in zob. Prav tako naj bi predmet vključeval praktič- živali (Summers s sod. 2019), pa izvajanje študij-no usposabljanje s področja pregleda ustne vot-skega procesa stomatologije v dodiplomskih pro-line in zob, tehnik rentgenskega slikanja z zobnim gramih večine veterinarskih fakultet (ne le v Evropi) rentgenom, osnov parodontalnega zdravljenja, pod- še vedno manjka. Na redkih fakultetah je stomato-ročne anestezije in osnov ustne kirurgije (različne logija vpeljana kot izbirni predmet za omejeno šte-tehnike izdiranja zob) (Pavlica s sod. 2021). Čeprav vilo slušateljev (Perry 2014), tako tudi na izobraževanje s pomočjo video vsebin in na mode-Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (Pavlica s lih prispeva k samozavesti študentov pri opravlja-sod. 2021). nju posegov (Fairs s sod. 2023, Goldschmidt in Root Kustritz 2022, Hunt s sod. 2021, Pavlica s sod. V skladu s smernicami Svetovnega združenja vete-2021), pa zaenkrat ni modela, ki bi nadomestil kli-rinarjev za male živali (WSAVA) in priporočili glede nično usposabljanje pod nadzorom mentorja-kompetenc prvega dne (Harvey s sod. 2023) bi ve-specialista (Esteghamati s sod. 2016) (Slika 1). 5 Za izobraževanje in usposabljanje je poleg napredka ključno tudi prepoznavanje in razumevanje omejitev glede lastnega znanja, veščin in opremljenosti stomatološke ordinacije (poglavje 2) ter prepoznavanje primerov, ki zahtevajo napotitev k specialistu. Program izbirnega predmeta Stomatološki praktikum na Veterinarski Fakulteti v Ljubljani je v skladu s trenutno veljavnimi svetovnimi smernicami in vključuje tako minimalne teoretične osnove (1. Os-novna oprema stomatološke ambulante in principi stomatološkega zdravljenja, 2. Anatomija, histolo-gija in fiziologija ustne votline in zob, 3. Odvzem anamneze in pregled ustne votline, zob in obzobnih tkiv, 4. Rentgenologija in napredne slikovne tehnike v veterinarski stomatologiji, 5. Parodontalna bolezen – etiologija, diagnostika in zdravljenje, 6. Travmatske poškodbe zob – diagnostika in zdravljenje, 7. Resorpcija zob – diagnostika in zdrav-Slika 1: Specializant veterinarske stomatologije po ljenje, 8. Vnetne bolezni ustne votline pri mačkah programu Evropskega kolegija za veterinarsko – diagnostika in zdravljenje, 9. Nujna stanja v vete-stomatologijo pod mentorstvom specialistke rinarski stomatologiji in maksilofacialni kirurgiji, 10. veterinarske stomatologije nadzira študentko veterine Novotvorbe v ustni votlini – zamejitev bolezni in os-na klinični rotaciji v sklopu izbirnega predmeta novni principi zdravljenja, 11. Osnove oralne kirur-Stomatološki praktikum na Veterinarski fakulteti gije in 12. Najpogostejši zapleti pri stomatološkem Univerze v Ljubljani. (Slika A. Nemec/Klinika za male zdravljenju) kot tudi praktično usposabljanje iz vse- živali Veterinarske fakultete) bin, navedenih v drugem odstavku. To so mini-malna znanja in veščine, ki bi jih moral obvladati vsak veterinar, ki obravnava bolezni ustne votline in zob pri psih in mačkah. 6 Dodatno branje: Esteghamati A, Baradaran H, Monajemi A, Khankeh HR, Hunt JA, Schmidt P, Perkins J, Newton G, Anderson SL Geranmayeh M (2016). Core components of clinical (2021). Educational research report: comparison of education: a qualitative study with attending physicians three canine models for teaching veterinary dental and their residents. J Adv Med Educ Profess 4(2):64–71. cleaning. J Vet Med Educ 48(5):573–583. Fairs J, Conan A, Yvorchuk-St Jean K, Gingerich W, Pavlica Z, Gawor J, Mestrinho L (2021). Teaching Abramo N, Stahl D, Walters C, Artemiou E (2023). The veterinary dentistry. V: The veterinary dental patient: a evaluation of a high-fidelity simulation model and multidisciplinary approach. Gawor J, Niemiec B, ur. video instruction used to teach canine dental skills to Wiley-Blackwell, Hoboken, str. 37–44. pre-clinical veterinary students. Vet Sci 10(8):526. Perry R (2014). Final year veterinary students' attitudes Goldschmidt SL, Root Kustritz MV (2022). Pilot study towards small animal dentistry: a questionnaire-based evaluating the use of typodonts (dental models) for survey. J Small Anim Pract 55(9):457–464. teaching veterinary dentistry as part of the core veterinary curriculum. J Vet Med Educ 49(3):340–345. Summers JF, O'Neill DG, Church D, Collins L, Sargan D, Brodbelt DC (2019). Health-related welfare Harvey C, Crowder SE, Clarke DE, Goldschmidt S, prioritisation of canine disorders using electronic Stepaniuk KS, Hoyer N, Manfra-Marretta S, Gengler W, health records in primary care practice in the UK. BMC Greenfield B, Coffman CR, Hiscox L, Meadows RL, Jr AS Vet Res 15(1):163. (2023). Day one core competencies in veterinary dentistry. J Am Vet Med Assoc 9:1–7. 7 2 Oprema stomatološke ordinacije ! Zlati standard slikovne diagnostike v veterinarski stomatologiji predstavlja intraoralno rentgensko slikanje, zato je nujno, da je vsaka veterinarska stomatološka ordinacija opremljena z zobnim rentgenskim sistemom. Poleg ustreznega znanja in veščin veterinarske stomatologije (poglavje 1) mora veterinar imeti tudi ustrezno opremo, inštrumentarij in materiale za za-Slika 2.1: Osnovno večjo opremo stomatološke gotavljanje stomatoloških storitev (Slika 2.1). Sto-oradinacije predstavljajo zobni stroj, zobni rentgen in matološka ordinacija naj bo ločena od sterilnega oprema za splošno anestezijo, vključujoč sistem kirurškega bloka in večnamenskega predoperacij-ogrevanja pacientov. Poleg ergonomsko zasnovanega delovnega okolja, aseptičnega pristopa in ustreznega skega prostora in naj ima ustrezno prezračevanje, inštrumentarija je potrebno zagotoviti tudi ustrezno saj se pri delu ustvarja kontaminacija z aerosolom zaščitno opremo (kapa, maska, zaščitna očala oziroma (Juriga in Startup 2022, Bellows 2019). kirurške lupe ter rokavice) za osebje. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 8 Zobni stroj mente in svedre in jih steriliziramo. Zobni stroj mora biti dnevno vzdrževan, zlasti vodni sistem cevi Dentalna enota, pogosto imenovana tudi zobni zobnega stroja (Slika 2.2) (Šparaš s sod. 2024, Ju-stroj, ki je osrednji del opreme v vsaki veterinarski riga in Startup 2022, Bellows 2019, Pegg s sod. stomatološki ordinaciji, mora biti opremljena vsaj z 2019, Eubanks 2013). mikromotorjem, turbinskim nastavkom, ultrazvo- čnim in zvočnim luščilcem oz. ustreznimi visokohi-trostnimi in nizkohitrostnimi nasadnimi inštrumenti Zobni rentgen ter pustrom za vodo in zrak. Zagotovljena morata biti tudi sesalni sistem za odstranjevanje odvečne Zlati standard slikovne diagnostike v veterinarski vode in drobcev iz delovnega območja ter zvočni stomatologiji predstavlja intraoralno rentgensko in/ali ultrazvočni luščilec, ki ju uporabljamo za od-slikanje, zato je nujno, da je vsaka veterinarska sto-stranjevanje zobnih oblog. Cevi zobnega stroja matološka ordinacija opremljena z zobnim rent-spiramo 2 minuti pred stomatološkim posegom, genskim sistemom. Zobni rentgenski aparat je prav tako prepiramo cevi vsaj 30 sekund med pa-ponavadi nameščen na steno stomatološke ordi-cienti. Med pacienti menjamo nasadne inštru-nacije, biti mora redno vzdrževan, odobriti ga mora ustrezni organ za varstvo pri delu z viri ionizirajočih sevanj, veterinar pa mora imeti opravljeno ustrezno izobraževanje za delo z zobnim rentgenskim apa-ratom. Pred nakupom (zlasti prenosnega) zobnega rentgenskega aparata se je potrebno pozanimati o trenutno veljavni zakonodaji in pogojih za izdajo dovoljenja za uporabo (prenosnega) zobnega rentgenskega aparata. Kot sistem detekcije danes najpogosteje uporabljamo digitalne sisteme (direktni (DR) ali indirektni (CR)). Ti so v veliki večini nadomestili uporabo in-Slika 2.2: Eden ključnih dejavnikov pri zmanjševanju traoralnih konvencionalnih dentalnih filmov, saj di-tveganj za prenos okužb (tako za pacienta kot osebje) gitalni sistemi omogočajo hitro pridobivanje slik je redno vzdrževanje vodnega sistema cevi zobnega visoke ločljivosti, ki so ključne za oceno stanja zob stroja. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) in obzobnih tkiv ter odločitve o izbiri ustreznega 9 zdravljenja in oceni uspešnosti opravljenega po-Inštrumentarij sega (Juriga in Startup 2022, Villamizar-Martinez in Tsugawa 2022, Bellows 2019, Coffman in Brigden Obsežen nabor stomatoloških inštrumentov je bi-2013). stvenega pomena za izvedbo različnih diagnosti-V veterinarski stomatologiji se vedno pogosteje čnih, preventivnih in terapevtskih postopkov na uporablja tomografija s stožčastim snopom zobeh in ustnih tkivih živali. Redno vzdrževanje (CBCT), saj je takšna metoda diagnostike določe- (npr. oljenje in sterilizacija nasadnih inštrumentov nih bolezni zob, obzobnih tkiv in kosti natančnejša po vsaki uporabi (Slika 2.3), brušenje (Heney s sod. 2019, Döring s sod. 2018, Garcia de Paula-Silva s sod. 2009). Zelo pogosto pa za diagnostiko specifičnih stanj in bolezni (npr. maksilo-facialna travma, prirojeni in pridobljeni defekti neba, bolezni čeljustnega sklepa in zaočesja ter ve- čina ustnih in maksilofacialnih novotvorb) ter izvajanje zahtevnih posegov uporabljamo napredne slikovne diagnostične tehnike, najpogosteje raču-a nalniško tomografijo (CT) in/ali magnetno reso-nanco (MRI) (Juriga in Startup 2022, Thatcher in Soukup 2022). Oprema za splošno anestezijo Pravilna uporaba in nadzor anestezije s protibole- činskim zdravljenjem sta ključna za uspešnost stomatoloških postopkov. Stomatološke posege v b veterinarski medicini izvajamo zgolj v splošni anesteziji, zato da zagotovimo udobje in varnost tako Slika 2.3 a, b: Redno vzdrževanje (čiščenje, oljenje (a) in sterilizacija(b)) nasadnih inštrumentov med enim in za pacienta kot izvajalca posega. Stomatološka or-drugim pacientom je nujno za zagotavljanje dinacija mora tako biti opremljena z ustrezno ane-aseptičnega pristopa pri stomatoloških posegih. (Slika stezijsko opremo za splošno anestezijo (poglavje 3). A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 10 kirete za odstranjevanje zobnih oblog, (okroglo) držalo za skalpel, različen nabor rezil za skalpel (najpogosteje 11, 15 in 15C, tudi 12 in 12B), škarje za mehka tkiva in škarje za šive, šivalnik in vsaj ena dentalna pinceta, mehkotkivni retraktor, dentalno ogledalo, hrošči in majhni peani. V ustni kirurgiji uporabljamo resorptivni monofilamentni šivalni material (poliglekapron 25), in sicer pri psih 4/0– 5/0 ter pri mačkah večinoma 5/0 z atravmatsko re-verzno rezilno iglo (3/8) (Pegg s sod. 2022, Bellows Slika 2.4: Brušenje luksatorjev in elevatorjev s sod. 2019, Domnick 2014, Reiter 2013, Eubanks zagotavljamo po vsaki uporabi, saj so topi inštrumenti in Gilbo 2006). Kot vse kirurške inštrumente je neučinkoviti in nevarnejši. (Slika A. Nemec/Klinika za treba tudi vse stomatološke inštrumente po vsaki male živali Veterinarske fakultete) uporabi nujno očistiti in avtoklavirati ter jih na sterilen način shraniti do naslednje uporabe. V naboru luksatorjev/elevatorjev po vsaki uporabi (Slika 2.4) moramo imeti več setov (Slika 2.5) za uporabo pri oz. zagotavljanje ostrine ostrih inštrumentov, redna menjava delovnih konic (ultra)zvočnih luščilcev) teh inštrumentov zagotavlja, da so vedno pripravljeni za uporabo in da lahko zagotavljamo najboljšo možno oskrbo. Med ključne stomatološke inštrumente za diagnostiko uvrščamo parodontalne sonde za pregled obzobnih tkiv in merjenje globine obzobnih žlebov/žepov in zobne sonde za pregled trdih tkiv zob. Ključen za opravljanje osnovnih stomatoloških posegov je nabor različnih velikosti periostalnih elevatorjev, zobnih luksatorjev in elevatorjev ter Slika 2.5: Primer sterilnega seta in drugega nujnega inštrumentarija, pripravljenega za stomatološki poseg nabor rotacijskih inštrumentov (svedrov). Poleg izdiranja zob. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali tega so nujne ekstrakcijske klešče, ročni luščilci in Veterinarske fakultete) 11 različnih velikostih živali (Reiter 2013). Za zahtev-pomembno vpliva na zmanjšanje fizične obreme-nejše kirurške posege, endodontsko, ortodontsko, nitve veterinarjev in povečuje kakovost opravljenih protetično ali napredno parodontalno zdravljenje stomatoloških storitev ter dolgoročno zmanjšuje potrebujemo poleg ustreznega dodatnega znanja tveganje za poklicne poškodbe (Juriga in Startup in veščin tudi dodatne inštrumente in materiale 2022, Aller 2005). Poleg druge zaščitne opreme (Juriga in Startup 2022, Reiter 2013). (maska, kapa, rokavice) sta smiselni tudi uporaba zaščite sluha in uporaba kirurških lup (s povečavo 2.5 x do 3.5 x), ki v veterinarski stomatologiji prina-Zasnova delovnega okolja šata številne prednosti – od izboljšane natančnosti izvajanja stomatološkega posega do boljšega tera-Ergonomska zasnova delovnega okolja (prilag-pevtskega izida (Juriga in Startup 2022, Bellows s odljiva, po višini nastavljiva neprepustna miza z sod. 2019, Reiter 2013). Zasnova delovnega okolja vgrajenim sistemom drenaže, ergonomski stoma-vključuje tudi ustrezno upravljanje s časom oz. ur-tološki stol za pravilno sedenje in dobra osvetlitev) nikom, ki osebju zagotavlja dovolj počitka. Dodatno branje: Aller MS (2005). Personal safety and ergonomics in the Domnick ED (2014). Suture material and needle dental operatory. J Vet Dent 22(2): 124–130. options in oral and periodontal surgery. J Vet Dent 31(3):204–211. Bellows J (2019). Small animal dental equipment, materials, and techniques. 2nd ed. Wiley-Blackwell, Döring S, Arzi B, Hatcher DC, Kass PH, Verstraete FJM Hoboken, str. 1–32, 37–83, 113–159. (2018). Evaluation of the diagnostic yield of dental radiography and cone-beam computed tomography Bellows J, Berg ML, Dennis S, Harvey R, Lobprise HB, for the identification of dental disorders in small to Snyder CJ, Stone AES, Van de Wetering AG (2019). medium-sized brachycephalic dogs. Am J Vet Res 2019 AAHA dental care guidelines for dogs and cats. J 79(1):62–72. Am Anim Hosp Assoc 55(2):49–69. Eubanks DL (2013). Equipping the dental operatory. J Coffman CR, Brigden GM (2013). Oral and dental Vet Dent 30(1): 52–54. imaging equipment and techniques for small animals. Vet Clin North Am Small Anim Pract 43(3):489–506. 12 Eubanks DL, Gilbo K (2006). Bur Basics. J Vet Dent Pegg JE, Lothamer C, Rawlison JE (2019). The air-driven 23(3):196–198. dental unit: form and function at a mechanical level. J Vet Dent 36(3): 202–208. Garcia de Paula-Silva FW, Hassan B, Bezerra da Silva LA, Leonardo MR, Wu MK (2009). Outcome of root Reiter AM (2013). Equipment for oral surgery in small canal treatment in dogs determined by periapical animals. Vet Clin North Am Small Anim Pract 43(3):587– radiography and cone-beam computed tomography 608. scans. J Endo 35(5):723–726. Šparaš L, Nemec A, Vadnjal S (2024). Microbial Heney CM, Arzi B, Kass PH, Hatcher DC, Verstraete FJM contamination levels of water from dental unit (2019). The diagnostic yield of dental radiography and waterlines. Proceedings European Veterinary Dental cone-beam computed tomography for the Forum, Nantes. identification of dentoalveolar lesions in cats. Front Vet Sci 6:42. Thatcher GP, Soukup JW (2022). Virtual surgical planning and 3D printing in veterinary dentistry and Juriga S, Startup S (2022). Designing and equipping a oromaxillofacial surgery. Vet Clin North Am Small Anim modern dentistry and oral surgery suite. Vet Clin North Pract 52(1):221–234. Am Small Anim Pract 52(1): 1–23. Villamizar-Martinez LA, Tsugawa AJ (2022). Diagnostic Pegg JE, Hoyer N, Kelley JL, Weir H, Rawlinson JE imaging of oral and maxillofacial anatomy and (2022). Clinical evaluation of intraoral suture patterns pathology. Vet Clin North Am Small Anim Pract using poliglecaprone 25 in Greyhound dogs. J Vet 52(1):67–105. Dent 39(2):112–121. 13 3 Anestezija in analgezija pri stomatoloških posegih ! Tako imenovano »anesthesia-free dentistry« (zobozdravstvo brez anestezije), kjer se stomatološki posegi pri psih in mačkah opravljajo v budnem stanju, ni sprejemljivo, saj skrbniku vzbudi le lažni občutek, da je bilo zdravljenje ustrezno, za analgezijo pa največkrat ni poskrbljeno. Posegi v ustni votlini brez splošne anestezije Slika 3.1: Med stomatološkimi posegi morajo biti živali intubirane z endotrahealnim tubusom (z mešičkom); Natančen klinični pregled ustne votline pri psih in tako zagotovimo dovod kisika in zaščitimo dihalne poti. mačkah skupaj z uporabo zobnega rentgena je (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske nujen (poglavje 5), zato da v veterinarski stomato-fakultete) logiji določimo pravo diagnozo in izberemo ustrezen način zdravljenja. Samo zdravljenje predstavlja nato za žival vsaj neprijeten oziroma večinoma boleč poseg. Dihalna pot mora biti zaradi nevarno-sti aspiracije vode, krvi ali sline med posegom vedno zaščitena z endotrahealnim tubusom (Slika 3.1) Ker tega ne moremo doseči pri zavestni živali, 14 nikacijo z lastnikom, ki mu predstavimo okviren potek zdravljenja pred, med in po anesteziji (Grubb s sod. 2020). Zagotovimo tudi, da z anestezijskega vidika žival v celotnem perioperacijskem obdobju spremlja za to zadolžena oseba, idealno veterinar-anesteziolog (Slika 3.2). Pri vsakem pacientu, ki potrebuje poseg v ustni votlini, najprej vzamemo anamnezo, ki zajema infor-macije o splošnem stanju živali, prejemanju zdravil in obnašanju živali pri morebitnih prejšnjih aneste-Slika 3.2: Pacienta v perioperacijskem obdobju z zijah. Predvsem smo pozorni, ali žival prejema zdra-anestezijskega vidika vedno spremlja za anestezijo vila za zniževanje krvnega tlaka, ki jih ukinemo vsaj določena oseba, idealno veterinar-anesteziolog. (Slika 24 ur pred načrtovanim posegom v splošni aneste-A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) ziji (Grubb s sod. 2020). Živalim, ki jim obisk pri ve-terinarju predstavlja pretiran stres, skrbnik doma je za stomatološke posege potrebna splošna ane-da peroralno pomirjevalo 1 do 2 uri pred priho-stezija (Bellows s sod. 2019). dom na kliniko (van Haaften s sod. 2017). Največ- krat se uporabljata gabapentin in trazodon (Grubb Tako imenovano »anesthesia-free dentistry« (zobo-s sod. 2020). zdravstvo brez anestezije), kjer se stomatološki po-Večina pacientov mora biti tešča vsaj 6 in ne več segi pri psih in mačkah opravljajo v budnem stanju, kot 12 ur pred posegom, izjema so zelo mlade ni sprejemljivo, saj skrbniku vzbudi le lažni občutek, (mlajše od 8 tednov) in/ali zelo majhne živali (lažje da je bilo zdravljenje ustrezno, za analgezijo pa naj-od 2 kg), ki naj polovični jutranji obrok dobijo 2 uri večkrat ni poskrbljeno (AVDC 2018, Niemiec s sod. pred posegom (Grubb s sod. 2020). 2020). Prav tako so podatki o učinkovitosti in var-Sledi natančen splošen klinični pregled, ki naj bo nosti takega posega zelo omejeni (Burns 2016). osredotočen predvsem na oceno kardiovaskular-nega stanja živali. Živali po presoji odvzamemo še kri za preiskave (hemogram z diferencialno belo Pred anestezijo krvno sliko, ledvični in jetrni parametri). To storimo predvsem pri starih (geriatričnih) živalih ali ko ima Strah pred anestezijo je najpogostejši vzrok, da žival pridružene bolezni in lahko pričakujemo več skrbniki živali odklonijo poseg v ustni votlini (Peak zapletov med anestezijo in po njej (ASA status ≥ III) 2008). To skrb najbolje omilimo z ustrezno komu- (Itami s sod. 2017). 15 Premedikacija in analgezija Žival najprej uvrstimo v ustrezni ASA status in izberemo najoptimalnejši protokol premedikacije glede na to, katere učinkovine imamo na voljo. Globoka sedacija je sprejemljiva le v izjemnih primerih, ko ne predvidevamo invazivnejših posegov (npr. rentgenska kontrola, podrobnejši klinični pregled ustne votline) (Bellows s sod. 2019). Zaznava bolečine je kompleksen občutek in ima raza lične izvore. Zato je pomembno, da uporabljamo učinkovine, ki na poti v prenosu bolečinskega si-gnala delujejo na različna mesta (multimodalni pristop) (Grubb s sod. 2020). Kombinacijo učinkovin izberemo na podlagi individualnih potreb pacienta in želenega učinka. Cilj premedikacije je doseči anksiolizo, analgezijo, zmanjšati odmerke injekcij-skih in hlapnih anestetikov in s tem omejiti njihove neželene učinke ter zagotoviti hitrejše okrevanje živali po posegu. Premedikacija naj bo tako vedno b sestavljena iz kombinacije analgetika (opioidi) in sedativa (agonisti α2 adrenergičnih receptorjev, Slika 3.3: Dva izmed najpogosteje uporabljanih benzodiazepini, fenotiazini). regionalnih živčnih blokov pri stomatoloških posegih sta Svojemu protokolu moramo vedno dodati tudi ne-inferiorni alveolarni blok (a) in infraorbitalni blok (b), ki ju steroidna protivnetna zdravila in (ko je klinično in-rutinsko uporabljamo kot del multimodalnega pristopa k dicirano) po uvodu v anestezijo tudi živčne bloke z preprečevanju nastanka bolečine in pri njenem lokalnim anestetikom. Pri psih in mačkah z bolez-zdravljenju. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) nimi zob in obzobnih tkiv se uporabljajo različni živč- ni bloki, v praksi pa se največkrat uporabljata inferiorni alveolarni in infraorbitalni živčni blok (Slika 3.3). Tehnike aplikacije (posebno pozornost 16 namenimo velikosti in dolžini igle, količini upora-Uvod v anestezijo s hlapnimi anestetiki preko bljenega lokalnega anestetika in načinu dajanja) in maske je kontraindiciran (Bednarski s sod. 2011). možni zapleti (npr. poškodba očesa, travma jezika, Dihalno pot nato čimprej zaščitimo s primerno ve-hematom) posameznih živčnih blokov so v veteri-likim endotrahealnim tubusom in previdno napih-narski medicini podrobno opisani (Pascoe 2020). nemo mešiček tubusa, da ne povzročimo Za omrtvičenje čeljusti se pri psih in mačkah z bo-poškodbe sapnika (predvsem mačke) (Mitchell s leznimi zob in obzobnih tkiv najpogosteje uporab-sod. 2000). Tubus zato tudi vedno odklopimo s lja lidokain, še bolj primerna sta ropivakain in cevi, ko menjamo položaj pacienta (Grubb s sod. levobupivakain zaradi daljšega časa delovanja. Me-2020). šanica lidokaina in (levo)bupivakaina ne prispeva k Živali namestimo na stomatološko mizo na ustrez-spremembi začetka ali časa delovanja senzornega no oblazinjeno podlogo. Oči med posegom bloka (Collins s sod. 2013). Prav tako mešanje različ- vedno zaščitimo z gelom, da preprečimo nastanek nih lokalnih anestetikov ni priporočljivo, saj pride razjed roženice (zmanjšana produkcija solz). Gel do spremembe pH raztopine. Na ta način začetek nanašamo vsaj na eno uro (Niemiec s sod. 2020). in dolžina delovanja postaneta nepredvidljiva, kar Zlasti pri živalih v hrbtni legi žrelo dodatno zašči-lahko privede do večje možnosti za nastanek neže-timo z zloženci (ki jih ne pozabimo na koncu po-lenih učinkov lokalnih anestetikov (Otero s sod. sega odstraniti) in poskrbimo za nenehno 2019). Za podaljšanje delovanja senzornega bloka odsesavanje tekočin. (do 24 ur) lahko uporabimo dodatek buprenorfina ali deksmedetomidina, ki ju zmešamo skupaj z lokalnim anestetikom in apliciramo ob živec (Bartel s Vzdrževanje anestezije in spremljanje sod. 2016). pacienta med anestezijo Anestezijo vzdržujemo s hlapnimi anestetiki v ki-Uvod v anestezijo siku, lahko uporabimo tudi mešanico kisika in zraka. Uporabljamo predvsem izofluran in sevoflu-Pred uvodom v splošno anestezijo žival preoksige-ran, saj z njima najhitreje prilagodimo količino vdi-niramo. To je pomembno predvsem pri pacientih z hanega anestetika. Za vzdrževanje anestezije lahko boleznimi srca in pljuč ter pri brahicefaličnih pas-uporabimo tudi injekcijski anestetik v obliki konti-mah. Za uvod v anestezijo uporabljamo učinkovine nuirane infuzije ali pa kombinacijo hlapnega in s takojšnjim učinkom, kot sta propofol in alfaksalon. injekcijskega anestetika. 17 Med anestezijo sta ključnega pomena nenehno 2017). Predvsem smo pozorni na telesno tempera-spremljanje fizioloških parametrov in odziv za ane-turo. Disforične paciente sediramo (npr. agonisti α2 stezijo zadolženega osebja na spremembe teh pa-adrenergičnih receptorjev v zelo majhnih odmerkih). rametrov (Grubb s sod. 2020). Ustrezno Analgezijo po posegu prilagodimo individualnim spremljanje pacienta med anestezijo zmanjša ver-potrebam pacienta in invazivnosti posega. Dokler jetnost smrti zaradi anestezije (Brodbelt 2009). Mi-je žival na opazovanju, lahko ponavljamo aplikacije nimalno spremljanje pacienta mora zajemati opioidov. Če splošno zdravstveno stanje živali do-merjenje frekvence dihanja in delni tlak ogljiko-pušča, ob odpustu v domačo oskrbo predpišemo vega dioksida na koncu izdiha (EtCO2), elektrokar- še nesteroidna protivnetna zdravila, čas dajanja pa diogram (EKG), merjenje arterijskega tlaka ter merjenje telesne temperature (Grubb s sod. 2020). odredimo glede na invazivnost posega (2 do 7 Za vzdrževanje ustrezne perfuzije tkiv med aneste-dni). Analgezijo lahko nadgradimo še s transder-zijo je obvezna ustrezna tekočinska terapija, ki naj malnim obližem s fentanilom. Kot alternativo fen-bo prilagojena individualnim potrebam pacienta. tanilskemu obližu lahko predpišemo še tramadol, Hitrost infuzije naj znaša 3 do 5 mL/kg/h (Davis s čeprav je njegova učinkovitost glede pooperacij-sod. 2013). Hipotermijo najlažje preprečimo z upo-ske analgezije pri psih vprašljiva (Teixeira s sod. rabo mehanskega vpihovalnika zraka ali termofor-2020, Donati s sod. 2021). Pri mačkah lahko do-jev (Niemiec in sod. 2020). Pri uporabi slednjih damo tudi buprenorfin (Stathopoulou s sod. 2018) pazimo, da so ogreti na primerno temperaturo, da (nikoli istočasno s čistimi agonisti μ-opioidnih re-ne pride do opeklin (Swaim s sod. 1989). ceptorjev), ki ga lastnik aplicira transmukozalno (v gobec) na 8 do 12 ur. Okrevanje po posegu in oskrba doma Ob odpustu skrbniku damo ustrezna pisna navo-Po posegu pacienta spremljamo še nekaj ur, saj se dila, s katerimi ga opozorimo, kaj lahko po posegu 47 % do 60 % smrti, povezanih z anestezijo, pojavi v pričakuje, kakšen je režim dajanja zdravil in kaj sto-prvih 3 urah po koncu anestezije (Matthews s sod. riti, če pride do zapletov (Grubb s sod. 2020). 18 Dodatno branje: American Veterinary Dental College (AVDC). Practitioners, American Animal Hospital Association Anesthesia free dentistry: know the facts, (2013). 2013 AAHA/AAFP fluid therapy guidelines for http://avdc.org/AFD/. dogs and cats. J Am Anim Hosp Assoc 49:149–159 Bartel AK, Campoy L, Martin-Flores M, Gleed RD, Donati PA, Tarragona L, Franco JVA, Kreil V, Fravega R, Walker KJ, Scanapico CE, Reichard AB (2016). Diaz A, Verdier N, Otero PE (2021). Efficacy of tramadol Comparison of bupivacaine and dexmedetomidine for postoperative pain management in dogs: femoral and sciatic nerve blocks with bupivacaine and systematic review and meta-analysis. Vet Anaesth Analg buprenorphine epidural injection for stifle arthroplasty 48(3):283–296. in dogs. Vet Anaesth Analg 43:435–443. Grubb T, Sager J, Gaynor JS, Montgomery E, Parker JA, Bednarski R, Grimm K, Harvey R, Lukasik VM, Penn WS, Shafford H, Tearney C (2020). AAHA anesthesia and Sargent BS, Spelts K, American Animal Hospital monitoring guidelines for dogs and cats. J Am Anim Association (2011). AAHA anesthesia guidelines for Hosp Assoc 56:59–82. dogs and cats. J Am Anim Hosp Assoc 47:377–385. Itami T, Aida H, Asakawa M, Fujii Y, Iizuka T, Imai A, Iseri Bellows J, Berg ML, Dennis S, Harvey R, Lobprise HB, T, Ishizuka T, Kakishima K, Kamata M, Miyabe-Nishiwaki Snyder CJ, Stone AES, Van de Wetering AG (2019). T, Nagahama S, Naganobu K, Nishimura R, Okano S, 2019 AAHA dental care guidelines for dogs and cats. J Sano T, Yamashita K, Yamaya Y, Yanagawa M (2017). Am Anim Hosp Assoc 55(2):49–69. Association between preoperative characteristics and risk of anaesthesia-related death in dogs in small-Brodbelt D (2009). Perioperative mortality in small animal referral hospitals in Japan. Vet Anaesth Analg animal anesthesia. Vet J 182:152–161. 44:461–472. Burns K (2016). Below the surface of anesthesia free Matthews NS, Mohn TJ, Yang M, Spofford N, Marsh A, dentistry. J Am Vet Med Assoc 248:242–258. Faunt K, Lund EM, Lefebvre SL (2017). Factors associated with anesthetic-related death in dogs and Collins JB, Song J, Mahabir RC (2013). Onset and cats in primary care veterinary hospitals. J Am Vet Med duration of intradermal mixtures of bupivacaine and Assoc 250:655–666. lidocaine with epinephrine. Can J Plast Surg 21:51–53. Mitchell SL, McCarthy R, Rudloff E, Pernell RT (2000). Davis H, Jensen T, Johnson A, Knowles P, Meyer R, Tracheal rupture associated with intubation in cats: 20 Rucinsky R, Shafford H, American Association of Feline cases (1996–1998). J Am Vet Med Assoc 216:1592–1595. 19 Niemiec BA, Gawor J, Nemec A, Clarke D, McLeod K, Stathopoulou TR, Kouki M, Pypendop BH, Johnston A, Tutt C, Gioso M, Steagall PV, Chandler M, Morgenegg Papadimitriou S, Pelligand L (2018). Evaluation of G, Jouppi R, McLeod K (2020). World Small Animal analgesic effect and absorption of buprenorphine after Dental Association global dental care guidelines. J buccal administration in cats with oral disease. J Feline Small Anim Pract 61:395–403. Med Surg. 2018 Aug;20(8):704–710. Otero PE, Klaumann PR, Romano M, Bartel A, Portela Swaim SF, Lee AH, Jughes KS (1989). Heating pads and DA (2019). Regional anesthesia. general thermal burns in small animals. J Am Anin Hosp Assoc considerations. V: Otero PE, Portela DA, ur. Manual of 25:156–162. small animal regional anesthesia: illustrated anatomy for nerve stimulation and ultrasound-guided nerve Teixeira LG, Martins LR, Schimites PI, Dornelles GL, blocks. 2nd ed. Inter-Medica, Buenos Aires, str. 1–46. Aiello G, Oliveira JS, da Silva FC, Brum BT, Walter TM, Andrade CM, Soares AV (2020). Evaluation of Pascoe PJ (2020). Anesthesia and pain management. V: postoperative pain and toxicological aspects of the use Verstraete FJM, Lommer M, Arzi B, ur. Oral and of dipyrone and tramadol in cats. J Feline Med maxillofacial surgery in dogs and cats. 2nd ed. Elsevier, Surg;22(6):467–475. St. Louis, str. 22–43. van Haaften KA, Forsythe LRE, Stelow EA, Bain MJ Peak M (2008). Marketing veterinary dentistry: creating (2017). Effects of a single preappointment dose of value. V: Zbornik, Florida Veterinary Medical gabapentin on signs of stress in cats during Association Convention 2008. transportation and veterinary examination. J Am Vet Med Assoc; 251:1175–1181. 20 4 Uporaba antibiotikov in antiseptikov v veterinarski stomatologiji ! Upoštevanje načel asepse (čista kontaminirana ki-Premišljena uporaba antibiotikov v veteri-rurgija) v stomatologiji psov in mačk je ključno za narski stomatologiji je ključnega pomena za preprečevanje okužb in zagotavljanje varnega ter preprečevanje razvoja odpornosti bakterij proti učinkovitega zdravljenja. Stopnja asepse je odvisna antibiotikom in za zagotavljanje učinkovitega od uporabe določene stvari. Kritične stvari, kot so zdravljenja okužb. Antibiotiki naj se uporabljajo na primer inštrumenti, ki penetrirajo tkiva (vključno samo v primerih, ko je to resnično potrebno, saj z nasadnimi inštrumenti zobnega stroja in svedri), s tem lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju morajo biti sterilizirane. Delovno okolje, vključno s tveganja za nastanek in širjenje antibiotične kirurškim poljem in opremo, mora biti čisto in odpornosti, hkrati pa zagotavljamo najboljšo redno razkuženo (Slika 4). Pomembno je tudi redno možno oskrbo svojim pacientom. vzdrževanje nasadnih inštrumentov in vodnih cevi zobnega stroja po navodilih proizvajalca ter redna menjava cevi in plastenk za vodo zobnega stroja, Premišljena uporaba antibiotikov v veterinarski sto-saj je voda v teh ceveh pogosto zelo kontaminirana matologiji je ključnega pomena za preprečevanje (Šparaš s sod. 2024) in predstavlja možen vir okužb razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom in za za pacienta in osebje. Veterinarji in kirurško osebje zagotavljanje učinkovitega zdravljenja okužb. Anti-morajo uporabljati ustrezno zaščitno opremo biotiki naj se uporabljajo samo v primerih, ko je to (kapa, maska, (idealno povečevalna) očala in ste-resnično potrebno, saj s tem lahko bistveno prispe-rilne rokavice), da preprečijo kontaminacijo kirur-vamo k zmanjšanju tveganja za nastanek in širjenje škega polja in zaščitijo sebe. Med posegom je antibiotične odpornosti, hkrati pa zagotavljamo treba upoštevati stroga pravila asepse, vključno z najboljšo možno oskrbo svojim pacientom. načini rokovanja s sterilnimi inštrumenti in materiali 21 ! Ugotovljeno je bilo, da prehodna bakteriemija redko povzroča klinične težave, zato perioperacijska uporaba antibiotikov pri stomatoloških posegih pri sicer zdravih psih ni indicirana ne glede na starost in obseg bolezni oziroma posega. (Sarkiala 2020). Veterinarska stroka trenutno zelo nadzira uporabo antibiotikov, zato mora biti predpisovanje antibio-Slika 4: Upoštevanje načel asepse je ključno za tikov tako v profilaktične kot terapevtske namene preprečevanje okužb ter zmanjševanje uporabe pri veterinarskih stomatoloških pacientih uteme-antibiotikov in antiseptikov v stomatologiji psov in mačk. ljeno in klinično premišljeno, saj je prav stomatolo- (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske gija eno izmed področij, kjer se antibiotiki fakultete) uporabljajo prekomerno (Sarkiala 2020, Reiter 2018). V Skandinaviji, kjer je uporaba antibiotikov pod zelo strogim nadzorom, se antibiotiki upora-rabljali rutinsko, svetujemo, da se njihova uporaba bljajo le pri 4,4 % veterinarskih stomatoloških po-karseda zmanjša, saj se pojavlja vedno več doka-segov (Ljungquist s sod. 2023). zov, da povzročajo bakterijsko rezistenco, toleranco in so neučinkoviti v globini biofilma (Früh s sod. 2022, Cieplik s sod. 2019). Uporaba lokalnih antiseptikov Uporaba antiseptične raztopine (0,12 % klorheksi-Perioperacijska – profilaktična uporaba din glukonat ali 1% raztopino povidon-jodid) za antibiotikov razkuževanje ustne votline pred operativnimi posegi zmanjša bakterijsko obremenitev (tako bakte-Profilaktična uporaba antibiotikov opisuje uporabo riemijo kot aerosolizirane bakterije) (Sarkiala 2020, antimikrobnih sredstev (antibiotikov) za prepreče-Balejo s sod. 2017, Oberoi s sod. 2015). Čeprav so vanje širjenja bakterijske okužbe med stomatolo-se pripravki na osnovi klorheksidina desetletja upo- škim posegom. Dolgo časa je veljalo prepričanje, 22 da je prehodna bakteriemija, ki nastane zaradi čiš- potrebne (Montebello s sod. 2023), do takrat pa čenja ali izdiranja zob, nevarna za pacienta, kar naj povzemamo principe iz humane stomatologije bi upravičevalo uporabo antibiotikov v periopera- (Buonavoglia s sod. 2021, Oberoi s sod. 2015). cijskem obdobju (Thornhill s sod. 2011, Radice s Tako izjemoma antibiotike uporabljamo pri pacien-sod., 2006 Sykes s sod. 2006, Bowersock s sod. tih z oslabljenim imunskim sistemom (npr. onkolo-2000). Pri psih se bakteriemija pojavi v 40 minutah ških pacientih, ki prejemajo kemoterapijo ali so po začetku posega, neodvisno od obsega bolezni podvrženi drugim zdravljenjem ali je taka narava ali posega, in izgine v do 1 uri po koncu posega. njihove bolezni) z namenom sistemske zaščite pa-Ugotovljeno je bilo, da prehodna bakteriemija cienta, izbranih kardioloških pacientih (s prirojenimi redko povzroča klinične težave, zato perioperacij-srčnimi defekti, infekcijskim endokarditisom ali s ska uporaba antibiotikov pri stomatoloških posegih subaortno stenozo), pacientih z neuravnanimi en-pri sicer zdravih psih ni indicirana ne glede na sta-dokrinimi ali drugimi sistemskimi obolenji (odpo-rost in obseg bolezni oziroma posega (Blazevich in ved ledvic in jeter), če je stomatološki poseg nujen Miles 2023). Prav tako je bilo dokazano, da dajanje in pacienta ne moremo prej ustrezno stabilizirati ali antibiotikov ne more preprečiti pojava ali zmanjšati pri pacientih z vsadki (Sarkiala 2020, Reiter 2018, intenzivnosti prehodne bakteriemije, ampak le Oberoi s sod. 2015, Thornhill s sod. 2011, Peddle s skrajša njeno trajanje (Sarkiala 2020, Reiter 2018, sod. 2009, Wilson s sod. 2007, Scott s sod. 2005). Thornhill s sod. 2011, Bowersock s sod. 2000). Prav tako je uporaba antibiotikov indicirana pri sa-Rutinska uporaba antibiotikov tudi ni indicirana pri naciji odprtih maksilofacialnih zlomov ali parodon-obsežnih maksilofacialnih operacijah, saj je bilo talni poškodbi zob, kot je npr. avulzija zob, ko zob ugotovljeno, da se tudi pri takih posegih možnost želimo ohraniti (Sarkiala 2020). Čeprav nekatera li-okužbe poveča le pri dolgotrajnih (daljših kot 6 ur) teratura svetuje perioperacijsko uporabo antibioti-posegih in ni neposredno povezana z (ne)uporabo kov pri zdravljenju svežih kompliciranih zlomov zob antibiotikov (Rigby s sod. 2021). Pri obsežnosti po-pri psih, mlajših od 18 mesecev, kjer je cilj ohraniti segov je najverjetneje pomemben dejavnik tveganja dolžina posega oziroma anestezije, saj veliko anestetikov negativno vpliva na imunski sistem (Ac- ! kerman s sod. 2021). Med posegom je treba upoštevati stroga Dodatne raziskave in konsenz glede uporabe anti-pravila asepse, vključno z načini rokovanja biotikov pri stomatoloških posegih v veterini pri pa-s sterilnimi inštrumenti in materiali. cientih s tveganjem za okužbo bi bile nujno 23 zob vitalen (Sarkiala 2020), pa v drugi študiji upo-oblog in/ali odstranitvijo zob. Druge indikacije za rabo antibiotikov povezujejo z možnostjo slabšega terapevtsko uporabo vključujejo izbrane primere izida vitalne pulpektomije (Luotonen s sod. 2014). vnetnih bolezni ustne votline (poglavje 6.7), paro- Če se odločimo za perioperacijsko uporabo anti-dontalno travmo in osteomielitis. Zlasti pri sled-biotika pri stomatoloških pacientih v veterini, njem mora izbira antibiotika temeljiti na potem uporabimo intravensko ob uvodu v aneste-antibiogramu biopta kosti (Sarkiala 2020, Reiter zijo amoksicillin s klavulansko kislino ali metronida-2018, Oberoi s sod. 2015). Z boleznimi zob pove-zol ali klindamicin v ustreznem odmerku, ki ga zane zlasti kronične ognojke (z ali brez drenažnega ustrezno ponovimo glede na razpolovni čas anti-trakta) pri živalih, ki ne kažejo sistemskih znakov bo-biotika (ni potrebe po zaščiti več kot 1 uro po kon-lezni, zdravimo vzročno, torej z zdravljenjem bole- čanem posegu). zni zob in/ali obzobnih tkiv brez uporabe antibiotika. Pri izbiri antibiotika je potrebno upoštevati njegovo Pooperacijska – terapevtska uporaba baktericidno/statično delovanje, spekter delovanja antibiotikov proti (domnevnim oziroma potrjenim) patogenom, razpoložljivost na ciljnem mestu in potencialne tok-Terapevtska uporaba antibiotikov opisuje uporabo sične učinke. Antibiotike načeloma uporabljamo antibiotikov za zdravljenje že vzpostavljene okužbe najmanj 7 dni, pri hudih okužbah (npr. pri osteo-in je namenjena zdravljenju hudih okužb, ki jih ni mielitisu) pa vsaj 4 tedne. Najpogosteje upora-mogoče obvladati samo z mehanskimi metodami bljamo amoksicilin s klavulansko kislino, zdravljenja. Parodontalna bolezen je področje v ve-metronidazol ali klindamicin (Sarkiala 2020, Reiter terinarski stomatologiji, kjer se antibiotiki najbolj 2018, Bowersock s sod. 2000). Cefalosporinov, zla-zlorabljajo in jih ne bi smeli uporabljati za zdravlje-sti 3. in višjih generacij, ne uporabljamo (WHO lista nje parodontalne bolezni (gingivitisa in/ali paro-kritično pomembnih antibiotikov), razen če je po dontitisa), ki ne vključuje natančne diagnostike in antibiogramu tako indicirano. zdravljenja z mehanskim odstranjevanjem zobnih 24 Dodatno branje: Ackerman RS, Luddy KA, Icard BE, Piñeiro Fernández J, Ljungquist D, Andersson M, Areskog M, Andersson AM Gatenby RA, Muncey AR (2021). The effects of anesthetics (2023). Antibiotic use in dental care of dogs, cats, and and perioperative medications on immune function: a rabbits in Sweden. J Vet Dent 8987564231189655. narrative review. Anesth Analg 133(3):676–689. Luotonen N, Kuntsi-Vaattovaara H, Sarkiala-Kessel E, Balejo RDP, Cortelli JR, Costa FO, Cyrino RM, Aquino Junnila JJT, Laitinen-Vapaavuori O, Verstraete FJM DR, Cogo-Müller K, Miranda TB, Moura SP, Cortelli SC (2014). Vital pulp therapy in dogs: 190 cases (2001— (2017). Effects of chlorhexidine preprocedural rinse on 2011). J Am Vet Med Assoc 244(4):449–459. bacteremia in periodontal patients: a randomized clinical trial. J Appl Oral Sci 25(6):586–595. Montebello JA, Granick JL, Bollig ER, Goldschmidt SL (2023). Variation in knowledge, attitude, and practices Blazevich M, Miles C (2023). The presence of toward antibiotic use among diplomates of the bacteremia in 13 dogs undergoing oral surgery without American Veterinary Dental College: a survey-based the use of antibiotic therapy. J Vet Dent study. J Am Vet Med Assoc 261(S2):S6–S13. 8987564231207208. Oberoi SS, Dhingra C, Sharma G, Sardana D (2015). Bowersock TL, Wu CC, Inskeep GA, Chester ST (2000). Antibiotics in dental practice: how justified are we. Int Prevention of bacteremia in dogs undergoing dental Dent J 65(1):4–10. scaling by prior administration of oral clindamycin or chlorhexidine oral rinse. J Vet Dent 17(1);11–16. Peddle GD, Drobatz KJ, Harvey CE, Adams A, Sleeper MM (2009). Association of periodontal disease, oral Cieplik F, Jakubovics NS, Buchalla W, Maisch T, Hellwig procedures, and other clinical findings with bacterial E, Al-Ahmad A (2019). Resistance toward chlorhexidine endocarditis in dogs. J Am Vet Med Assoc 234(1):100– in oral bacteria - is there cause for concern? Front 107. Microbiol 10:587. Radice M, Martino PA, Reiter AM (2006). Evaluation of Früh R, Anderson A, Cieplik F, Hellwig E, Wittmer A, subgingival bacteria in the dog and susceptibility to Vach K, Al-Ahmad A (2022). Antibiotic resistance of commonly used antibiotics. J Vet Dent 23(4):219–224. selected bacteria after treatment of the supragingival biofilm with subinhibitory chlorhexidine Reiter AM, Castejon-Gonzalez A (2018). Perioperative concentrations. Antibiotics (Basel):11(10). considerations in dentistry and oral surgery. V: Reiter AM, Gracis M, ur. BSAVA manual of canine and feline dentistry and oral surgery. BSAVA, Gloucester, str. 338–370. 25 Rigby BE, Malott K, Hetzel SJ, Soukup JW (2021). Thornhill MH, Dayer MJ, Forde JM, Corey GR, Chu VH, Incidence and risk factors for surgical site infections Couper DJ, Lockhart PB (2011). Impact of the NICE following oromaxillofacial oncologic surgery in dogs. guideline recommending cessation of antibiotic Front Vet Sci 8:760628. prophylaxis for prevention of infective endocarditis: before and after study. BMJ 342:d2392–d2392. Sarkiala EM (2020). Use of antibiotics and antiseptics. V: Verstraete FJM, Lommer M, Arzi B, ur. Oral and Wilson W, Taubert KA, Gewitz M, Lockhart PB, Baddour maxillofacial surgery in dogs and cats. 2nd ed. Elsevier, LM, Levison M, Bolger A, Cabell CH, Takahashi M, St. Louis, str. 14–21. Baltimore RS, Newburger JW, Strom BL, Tani LY, Gerber M, Bonow RO, Pallasch T, Shulman ST, Rowley AH, Scott J, Morgan D, Avent M, Graves S, Goss A (2005). Burns JC, Ferrieri P, Gardner T, Goff D, Durack DT Patients with artificial joints: do they need antibiotic (2007). Prevention of infective endocarditis: guidelines cover for dental treatment? Aus Dent J 50(4 S2):S45–53. from the American Heart Association: a guideline from the American Heart Association Rheumatic Fever, Šparaš L, Nemec A, Vadnjal S (2024). Microbial Endocarditis, and Kawasaki Disease Committee, contamination levels of water from dental unit Council on Cardiovascular Disease in the Young, and waterlines. Proceedings European Veterinary Dental the Council on Clinical Cardiology, Council on Forum, Nantes. Sprejeto. Cardiovascular Surgery and Anesthesia, and the Sykes JE, Kittleson MD, Pesavento PA, Byrne BA, Quality of Care and Outcomes Research MacDonald KA, Chomel BB (2006). Evaluation of the Interdisciplinary Working Group. Circulation relationship between causative organisms and clinical 116(15):1736–1754. characteristics of infective endocarditis in dogs: 71 cases (1992–2005). J Am Vet Med Assoc 228(11):1723–1734. 26 5 Pregled ustne votline in zob pri psih in mačkah ! Pregled zavestne živali Čeprav je natančen pregled zob in ustne votline mogoč samo v splošni anesteziji, je pre-Pregled ustne votline in zob pri zavestni živali vklju-gled ustne votline in zob pri zavestni živali po- čuje pregled lobanje in obraznega dela glave, žve-memben del splošnega kliničnega pregleda, kalne mišičnine, bezgavk, slinskih žlez in ki nam omogoča zgodnje odkrivanje težav in čeljustnega sklepa, pri čemer smo posebej pozorni bistveno pripomore k hitrejši diagnostiki in na morebitno prisotnost očesnega in nosnega iz-zdravljenju zob in ustne votline. cedka, pomičnost očesnih zrkel (retropulzija), prehod zraka skozi nosnici, prisotnost oteklin, oteklino ali atrofijo žvekalne mišičnine in zmožnost odpira-Popoln pregled ustne votline psov in mačk je bi-nja in zapiranja gobca ter ocene morebitne bole-stven za temeljito oceno ustnega zdravja. Čeprav čine pri odpiranju gobca in prisotnih bolezenskih je natančen pregled zob in ustne votline mogoč sprememb v ustni votlini. samo v splošni anesteziji, je pregled ustne votline Glede na starost ocenimo vrsto zob in zob pri zavestni živali pomemben del splošnega (mlečni/stalni/mešano zobovje) in pravilnost ugriza. kliničnega pregleda, ki nam omogoča zgodnje od-Pozorni smo na morebitne poškodbe oziroma zlome zob, majavost, obarvanost in obrabo zob, krivanje težav in bistveno pripomore k hitrejši dia-manjkajoče zobe in količino zobnih oblog, vnetje gnostiki in zdravljenju zob in ustne votline (Clarke in/ali recesijo dlesni, prisotnost novotvorb, krvavi-in Caiafa 2014, Huffman 2010, Holmstrom 2004). tev, razjed in proliferativnih sprememb ali druge nepravilnosti zob in ustnih tkiv. Če žival dovoli, pregledamo tudi sluznice ustne votline (Slika 5.1). 27 Sestavni del stomatološke obravnave je tudi poiz-vedba o vrsti hrane, dodatkih k prehrani in navadah hranjenja ter izvajanju domače ustne higiene (kako in kolikokrat se jo izvaja) (Gawor s sod. 2006). O ugotovljenih najdbah vodimo stomatološki zapisnik/protokol (v pisni ali elektronski obliki), ki poleg anestezijskega zapisnika/protokola predstavlja uradni dokument in je sestavni del zdravljenja pacienta. a Pregled živali v splošni anesteziji Nato nadaljujemo pregled v splošni anesteziji (poglavje 3), idealno z uporabo povečevalne lupe (2,5 x–3,5 x), saj le tako lahko natančno pregledamo zobe, obzobna tkiva in vse dele ustne votline, vključno z območji, ki bi lahko bila boleča ali težko dostopna, ko sta pes ali mačka budna. Natančno pregledamo ustnice (zlasti mukokutane prehode), lica, mehko in trdo nebo, dno ustne vot-b line, jezik, grlo in žrelo. Ocenjujemo barvo in vlaž- Slika 5.1: Pri pregledu zob in ustne votline pri zavestni nost ustne sluznice, pozorni smo na spremembe v živali (a, b) lahko dobimo nekaj osnovnih informacij o obliki ran ali razjed, vnetij ali novotvorb in krvavitev. ugrizu ter zdravju zob in obzobnih tkiv, vendar lahko S parodontalno sondo ocenimo količino mehkih in natačno diagnozo glede zdravja zob in obzobnih tkiv trdih zobnih oblog, majavost zob (M), določimo postavimo šele, ko opravimo natančen pregled in ko je gingivalni indeks (GI) in na štirih do šestih mestih žival v splošni anesteziji. (Slika A. Nemec/Klinika za male okrog zoba izmerimo globino obzobnih živali Veterinarske fakultete) žlebov/žepov (GS) (Slika 5.2), ocenimo tudi stopnjo prizadetosti razcepišča korenin (F) in indeks klini- čnega prirastišča (CAL) (Harvey s sod. 2008, Holm-28 strom 2004). Normalna globina obzobnega žleba pri majhnih psih in mačkah je 0,5–1 mm, pri večjih psih od 1–3 mm (Niemiec 2013). Z zobno sondo ocenimo površino zob in morebitne nepravilnosti trdih zobnih tkiv. Preverimo morebitno prisotnost zlomljenih zob (kompliciran ali nekompliciran zlom krone ali krone in korenine) (Slika 5.3), znake resorpcije zob, obrabe zob, zobne gnilobe (kariesa) in drugih sprememb na površini zob (DuPont 2011). Za beleženje stanja se poleg zapisnika priporoča Slika 5.2: S parodontalno sondo pregledamo obzobna tkiva – pri psu na tej sliki ugotovimo oronazalno fistulo fotografiranje vsake strani ustne votline z lične in distalno ob zgornjem desnem grabilcu, ki je posledica prednje strani, pri čemer si lahko pomagamo tudi zelo napredovale parodontalne bolezni. (Slika A. z dentalnim ogledalom in retraktorjem za ustnice Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) (Hansen in Goldstein 2009). Slikovna diagnostika Klinični pregled zob, obzobnih tkiv in ustne votline živali v splošni anesteziji vedno dopolnimo z rentgenskim slikanjem zob (Slika 5.4), ki pomaga pri odkrivanju stanj ali bolezni, ki niso vidne pri klini- čnem pregledu zob in ustne votline (Niemiec 2013). Z rentgenskim slikanjem izboljšamo diagnostiko (pri psih brez kliničnih znakov bolezni zob in obzobnih tkiv z rentgenskim slikanjem odkrijemo Slika 5.3: Z zobno sondo pregledamo trda zobna tkiva – 27,8 % klinično pomembnih najdb (Verstraete s pri mačku na tej sliki ugotovimo kompliciran (zobna sod. 1998a) (pri mačkah pa kar 41,7 % (Verstraete pulpa je izpostavljena) zlom krone zgornjega desnega s sod. 1998b)), kar prispeva k natančnejšemu in grabilca. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) učinkovitejšemu zdravljenju. Rentgensko slikanje 29 zob je nepogrešljivo pri določanju stopnje izgube Pri obravnavi kompleksnih zlomov obraznega dela alveolarne kosti pri parodontalni bolezni, oceni sta-glave, novotvorb v ustni votlini in na obraznem nja zobne pulpe in endodontskih procesov ter re-delu glave, bolezni čeljustnega sklepa, žvekalne sorpcije zob. Prav tako je rentgensko slikanje mišičnine in zaočesja pa uporabljamo napredne ključno pri določenih postopkih zdravljenja (npr. metode slikovne diagnostike – najpogosteje raču-endodontska zdravljenja) ali ob zapletih med zdrav-nalniško tomografijo (CT), lahko tudi magnetno-re-ljenjem (npr. zlom korenine med izdiranjem zoba) sonančno slikanje (MRI) —, ki nam omogočajo ter pri spremljanju določenih bolezni in zdravljenj natančen tridimenzionalen vpogled in so ključnega (Niemiec 2011). pomena za natančno diagnosticiranje in načrtova-Vedno pogosteje pa se zaradi večje natančnosti v nje zdravljenja (Villamizar-Martinez s sod. 2022, Cissell s sod. 2020, Tundo s sod. 2019, Knight s sod. veterinarski stomatologiji uporablja tomografija s 2019, Winer s sod. 2018, Nemec s sod. 2015). stožčastim snopom (CBCT) (Heney s sod. 2019, Dö- ring s sod. 2018, Garcia de Paula-Silva s sod. 2009). Druge diagnostične metode Pri obravnavi novotvorb (poglavje 6.4) in vnetnih sprememb v ustni votlini psov in mačk (poglavje 6.7) so zgodovina živali, skrben pregled in patohistološka preiskava sprememb ključnega pomena. V nekaterih primerih lahko uporabljamo tudi cito-loške preiskave (npr. odtisek za kompleks eozinofilnega granuloma, tankoigelni biopt bezgavk). Patohistološko preiskavo po potrebi dopolnimo z imunohistokemijskimi ali drugimi (npr. klonalnost, genetske analize) preiskavami tkiva. Prav tako so v določenih primerih pomembne preiskave krvi na Slika 5.4: Natančen kliničen pregled ustne votline, zob in določene markerje (npr. 2M protitelesa pri vnetju obzobnih tkiv vedno dopolnimo s slikovno diagnostiko, žvekalne mišičnine). pri čemer je slikanje z zobnim rentgenom še vedno zlati standard. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Skrben pregled zob, obzobnih tkiv in ustne votline Veterinarske fakultete) in ustrezni diagnostični postopki z dokumentira-30 njem sprememb so ključni za uspešno zdravljenje bolezni zob, obzobnih tkiv in ustne votline pri psih in mačkah. Samo celovit pristop zagotavlja, da so terapevtske odločitve utemeljene in prilagojene posameznemu pacientu ter da so lastniki dobro obveščeni glede predlaganih postopkov in nena-zadnje tudi glede stroškov storitev. Dodatno branje: Clarke DE, Caiafa A (2014). Oral examination in the cat: Garcia de Paula-Silva FW, Hassan B, Bezerra da Silva a systematic approach. J Feline Med Surg 16(11):873– LA, Leonardo MR, Wu MK (2009). Outcome of root 886. canal treatment in dogs determined by periapical Cissell DD, Hatcher D, Arzi B, Verstraete FJM (2020). radiography and cone-beam computed tomography Diagnostic imaging in oral and maxillofacial surgery. V: scans. J Endod 35(5):723–726. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. Verstraete FJM, Lommer MJ, Arzi B, ur. 2nd Ed. Elsevier, Gawor JP, Reiter AM, Jodkowska K, Kurski G, Wojtacki str. 56–64. MP, Kurek A (2006). Influence of diet on oral health in cats and dogs. J Nutr 136(7): 2021S-2023S. Döring S, Arzi B, Hatcher DC, Kass PH, Verstraete FJM (2018). Evaluation of the diagnostic yield of dental Hansen DL, Goldstein GS (2009). Oral examination in radiography and cone-beam computed tomography the canine patient. J Vet Dent 26(4):258–263. for the identification of dental disorders in small to medium-sized brachycephalic dogs. Am J Vet Res Harvey CE, Laster L, Shofer F, Miller B (2008). Scoring 79(1):62–72. the full extent of periodontal disease in the dog: development of a total mouth periodontal score DuPont G (2011). Pathologies of the dental hard tissue. V: Niemiec B, ur. Small animal dental, oral and (TMPS) system. J Vet Dent 25(3):176–180. maxillofacial disease. 2nd ed. Manson Publishing, London, str. 127–157. 31 Heney CM, Arzi B, Kass PH, Hatcher DC, Verstraete FJM Tundo I, Southerden P, Perry A, Haydock RM (2019). (2019). Diagnostic yield of dental radiography and Location and distribution of craniomaxillofacial cone-beam computed tomography for the fractures in 45 cats presented for the treatment of head identification of anatomic structures in cats. Front Vet trauma. J Feline Medic Surg 21(4):322–328. Sci 6:58. Verstraete FJ, Kass PH, Terpak CH (1998a). Diagnostic Holmstrom SE, Frost P, Eisner ER (2004). Veterinary value of full-mouth radiography in dogs. Am J Vet Res dental techniques for the small animal practitioner. 3rd 59(6):686–691. ed. Saunders, Philadelphia, str. 10–38. Verstraete FJ, Kass PH, Terpak CH (1998b). Diagnostic Huffman LJ (2010). Oral examination. V: Small animal value of full-mouth radiography in cats. Am J Vet Res dental, oral and maxillofacial disease. Niemiec B, ur. 1st 59(6):692–695. ed. Manson Publishing Ltd., London, str. 39–61. Villamizar-Martinez LA, Tsugawa AJ (2022). Diagnostic Knight R, Meeson RL (2019). Feline head trauma: a CT imaging of oral and maxillofacial anatomy and analysis of skull fractures and their management in 75 pathology. Vet Clin North Am Small Anim Pract cats. J Feline Med Surg 21(12):1120–1126. 52(1):67–105. Nemec A, Daniaux L, Johnson E, Peralta S, Verstraete FJM (2015). Craniomaxillofacial abnmormalities in dogs Winer JN, Verstraete FJM, Cissell DD, Le C, Vapniarsky with congenital palatal defects: computed N, Good KL, Gutierrez CJ, Arzi B (2018). Clinical tomographic findings. Vet Surg 44(4):437–442. features and computed tomography findings are utilized to characterize retrobulbar disease in dogs. Niemiec BA (2013). The complete dental cleaning. V: Front Vet Sci 5:186. Veterinary periodontology. Niemiec BA, ur. John Wiley & Sons, Inc., Ames, Iowa, str. 129–153. Niemiec BA (2011). The importance of dental radiology. Eur J Comp Anim Pract 20(3):219–229. 32 6.1 Parodontalna bolezen gosto omenja neustrezna ustna higiena, genetski ! Parodontalna bolezen je najpogostejša bo-dejavniki, prehrana in/ali druge zdravstvene težave, lezen ustne votline tako pri psih kot mačkah in ki se povezujejo z neravnovesjem med mikroor-se lahko pojavi pri že zelo mladih živalih, zlasti ganizmi v ustni votlini in odzivom imunskega si-pri psih majhnih pasem. stema. Parodontalna bolezen se razvije kot posledica prehoda mikroorganizmov (zlasti bakte-Parodontalna bolezen je najpogostejša bolezen rij, a tudi virusov, gliv in protozojev) iz simbioze ustne votline tako pri psih kot mačkah in se lahko v disbiozo mikroorganizmov ustne votline, v ka-pojavi pri že zelo mladih živalih, zlasti pri psih majh-teri prevladujejo parodontopatogeni mikroor-nih pasem (Wallis sod. 2021, Wallis s sod. 2019, ganizmi nad komenzali in kontaminanti. Disbioza Wallis in Holcombe 2020). Parodontalna bolezen mikroorganizmov v zobnih oblogah povzroča vne-opisuje niz vnetno-infektivnih kroničnih stanj ob-tje dlesni (gingivitis), ki ga opredeljujemo kot prvo zobnega tkiva (obešalnega aparata zoba – dlesen, fazo parodontalne bolezni. Gingivitis se lahko, ni pozobnica, koreninski cement in alveolarna/pod-pa nujno, razvije v izgubo obzobnih tkiv (parodon-porna kost zoba) (Slika 6.1.1) (Wallis in Holcombe titis), kar privede celo do izgube zob, medtem ko 2020). povezave z drugimi sistemskimi zdravstvenimi te- žavami še niso popolnoma jasne (Hall s sod. 2021, Etiologija Wallis in Holcombe 2020, Pereira dos Santos s sod. 2019, Wallis s sod. 2019, Marshall s sod. 2014, Pav-Parodontalna bolezen je večfaktorska bolezen, kjer lica s sod. 2008, Hennet 1999, DeBowes s sod. so pomembni mikrobiološki, individualni in okoljski 1996). Z napredovanjem parodontalne bolezni se dejavniki. Med vzroki parodontalne bolezni se po-vrstna sestava mikrobiote bistveno ne spreminja, 33 spreminja pa se količina določenih vrst mikroorganizmov (Wallis s sod. 2015). Odstranjevanje zobnih oblog lahko prepreči, da bi se gingivitis razvil v parodontitis, ki pa je nepo-vratno stanje in ga lahko samo upočasnjujemo (Wallis in Holcombe 2020, Wallis s sod. 2019, Marshall s sod. 2014). Klinični znaki in diagnostični postopki a b Parodontalno bolezen pri psih in mačkah opredeljujemo v več stopnjah, ki odražajo napredovalost Slika 6.1.1: Shematski prikaz obzobnih tkiv (a). G – dlesen, PL – pozobnica (dentogingivalna vlakna/vezivno bolezni. Prva stopnja (PD1, gingivitis) je začetna prirastišče), RC – koreninski cement, ABP – alveolarni faza parodontalne bolezni, kjer je vnetje omejeno greben, AP – zobiščna kost. Histološki prikaz klinično na dlesen (Slika 6.1.2). V tej fazi še ni izgube obzob-zdrave dlesni (b) z vidnimi epitelijskimi jeziki dlesni, nih tkiv, zato so spremembe ob ustreznem zdravlje-dlesninim žlebom in blagim vnetnim infiltratom v nju povratne. Glavni simptomi vključujejo rdečino vezivnem tkivu na samem robu dlesni. Pripojni epitelij, in oteklino dlesni, lahko tudi krvavenje dlesni in pozobnica, koreninski cement in zobiščno-alveolarna slab zadah. Ponavadi so očitne zobne obloge. kost so normalni. (Slika Z. Pavlica) Druga stopnja (PD2) opredeljuje zgodnji parodontitis. V tej fazi začne prihajati do izgube obzobnih (Slika 6.1.4), lahko so prisotni simptomi, kot so krva-tkiv, vendar izguba epitelijskega prirastišča zoba venje dlesni, majavost zob, spremembe v ugrizu ali (apikalni pomik pripojnega epitelija, ki ustvari par-položaju zob, recesija dlesni in izpostavljenost ko-dontalni žep) ni večja kot 25 %. Simptomi vključujejo nastanek parodontalnih žepov, ulceracije renin in koreninskih razcepišč. Četrta stopnja (PD4) žepnega epitelija in napredovanje vnetja dlesni ter opredeljuje napredovali parodontitis, pri kateri iz-rentgensko vidno izgubo alveolarne kosti (Slika guba epitelijskega prirastišča zoba presega 50 % 6.1.3). Tretja stopnja (PD3) opredeljuje zmerni pa-in/ali so v največji meri izpostavljena koreninska rodontitis z izgubo epitelijskega prirastišča zoba razcepišča (Slika 6.1.5). To je končna faza bolezni, med 25 % in 50 %. Parodontalni žepi so globlji kjer lahko opazimo močno vnetje, zelo globoke pa-34 a a b b Slika 6.1.2: Gingivitis, PD1. Klinično (a) je sluznica bledorožnata in vlažna, lepo je vidna mukogingivalna meja, dlesen je normalno pigmentirana, rob dlesni je blago vnet. Zobnih oblog je malo. Na rentgenski sliki istega mesta (b) ni znakov izgube alveolarne kosti. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) Slika 6.1.3 (slike desno): Zgodnji parodontitis, PD2. Klinično (a) opazimo oteklino in vnetje dlesni ter mestoma recesijo dlesni. Na rentgenskih slikah zgornje desne čeljusti (b, c) diagnosticiramo blago horizontalno izgubo alveolarne kosti (zlasti ob zgornjem desnem grabilcu in distalno ob četrtem premolarju). (Slika A. c Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 35 anesteziji odstranimo zobne obloge nad in pod dlesnijo (t. i. higienska faza zdravljenja ustne votline) (Slika 6.1.6). V prvi stopnji bolezni (PD1) je to edino potrebno zdravljenje. V končni fazi parodontalne bolezni (PD4) je potrebno higienski fazi dodati kirurško zdravljenje (zaprta ali odprta tehnika odstranitve prizadetih zob in zapiranje ekstrakcija b skih ran z mehkim tkivom brez tenzije). V ostalih na-Slika 6.1.4: Zmerni parodontitis, PD3. Na rentgenski sliki predovalih fazah parodontalne bolezni (PD2, PD3) (a) je distalno ob spodnjem desnem prvem molarju vidna vertikalna izguba alveolarne kosti. Izguba pa se zobe lahko zdravi z (zaprtim ali odprtim) luš- epitelijskega prirastišča zoba je med 25 % in 50 %. Zob čenjem in glajenjem korenin (Slika 6.1.4), kar lahko smo zdravili z odprto tehniko luščenja in glajenja kombiniramo z regenerativnimi tehnikami paro-korenin. Bolezen je po 5 letih stabilna (b). (Slika A. dontalnega zdravljenja (npr. vodeno tkivno rege-Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) neracijo, tkivnim inženiringom) (Slika 6.1.7) (Lee s sod. 2023, Gawor s sod. 2022, Southerden in Reiter rodontalne žepe, recesijo dlesni, majavost zob ali 2018). Da bi zaustavili ali vsaj upočasnili napredo-celo izgubo zob (Southerden and Reiter 2018). Diagnoza stopnje parodontalne bolezni temelji na vanje parodontalne bolezni, je bistvenega pomena natančnem pregledu zob in obzobnih tkiv ter rent-vsakodnevno ščetkanje zob doma (poglavje 7) (En-genskem slikanju z zobnim rentgenom ali tomogra-lund s sod. 2020, Quest 2013, Ray in Eubanks 2009, fijo s stožčastim snopom (CBCT) (poglavje 5). Gorrel in Bierer 1999, Rawlings s sod. 1998). Zato je zavzetost lastnika za ustno nego živali doma ključ- ni dejavnik pri odločanju o načinih zdravljenja PD2 Zdravljenje in PD3. Zdravljenje parodontalne bolezni pri psih in ma-Redni pregledi za zgodnje prepoznavanje in zdra- čkah temelji na mehanskem odstranjevanju zobnih vljenje parodontalne bolezni so ključnega pomena oblog in se glede na stopnjo bolezni lahko izvaja v za preprečevanje napredovanja parodontalne bo-več fazah. Profesionalno čiščenje zob je osnova lezni in ohranjanje zdravja ustne votline pri psih in zdravljenja parodontalne bolezni, kjer v splošni mačkah. 36 a Slika 6.1.6: Mehansko odstranjevanje zobnih oblog nad in pod dlesnijo je ključno pri zdravljenju parodontalne bolezni. Za to lahko pri profesionalnem čiščenju uporabljamo različne inštrumente, pri tem psu na primer magnetostriktivni ultrazvočni luščilec. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) b Slika 6.1.5: Napredovali parodontitis, PD4. Pri kliničnem pregledu (a) opazimo vnetje in mestoma odmik dlesni. Šele z natančnim pregledom obzobnih tkiv in rentgenskim slikanjem (b) ugotovimo obsežno horizontalno in vertikalno izgubo alveolarne kosti ter prizadetost koreninskih razcepišč. Izguba epitelijskega prirastišča zoba je več kot 50 %, indicirana je odstranitev prizadetih zob. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 37 Dodatno branje: DeBowes LJ, Mosier D, Logan E, Harvey CE, Lowry S, Richardson DC (1996). Association of periodontal disease and histologic lesions in multiple organs from 45 dogs. J Vet Dent 13(2):57–60. a Enlund KB, Brunius C, Hanson J, Hagman R, Höglund OV, Gustås P, Pettersson A (2020). Dental home care in dogs - a questionnaire study among Swedish dog owners, veterinarians and veterinary nurses. BMC Vet Res 16(1):90. Gawor JP, Strom P, Nemec A (2022). Treatment of naturally occurring periodontitis in dogs with a new bio-absorbable regenerative matrix. Fron Vet Sci 9:916171. b Gorrel C, Bierer TL (1999). Long term effects of a dental hygiene chew on the periodontal health of dogs. J Vet Dent 16(3):109–113. Hall JA, Forman FJ, Bobe G, Farace G, Yerramilli M (2021). The impact of periodontal disease and dental cleaning procedures on serum and urine kidney biomarkers in dogs and cats. PLOS ONE c 16(7):e0255310. Slika 6.1.7: Zobe, prizadete z zgodnjim ali zmernim Hennet P (1999). Review of studies assessing plaque parodontitisom (PD2, PD3), lahko zdravimo z različnimi accumulation and gingival inflammation in dogs. J Vet tehnikami. Vertikalno izgubo kosti distalno ob spodnjem Dent 16(1):23–29. prvem molarju lahko zdravimo z odprto tehniko luščenja in glajenja korenin, kjer mehansko zdravljenje Lee BL, Soukup J, Rendahl A, Goldschmidt S (2023). kombiniramo z implantacijo regenerativnega materiala Clinical success of guided tissue regeneration for (a, b, c). (Slika A. Nemec/Klinika za male živali treating vertical bone and furcation defects in dogs. Veterinarske fakultete) Front Vet Sci 10: 1247347. 38 Marshall MD, Wallis CV, Milella L, Colyer A, Tweedie AD, Southerden P, Reiter AM (2018). Management of Harris S (2014). A longitudinal assessment of periodontal disease. V: Reiter AM, Gracis M, ur. BSAVA periodontal disease in 52 miniature schnauzers. BMC Manual of canine and feline dentistry and oral surgery. Vet Res 10(1):166. 4th ed. BSAVA, Quedgeley, str. 137–163. Pavlica Z, Petelin M, Juntes P, Eržen D, Crossley DA, Wallis C, Holcombe LJ (2020). A review of the Skalerič U (2008). Periodontal disease burden and frequency and impact of periodontal disease in dogs. J pathological changes in organs of dogs. J Vet Dent Small Anim Pract 61(9):529–540. 25(2):97–105. Wallis C, Marshall M, Colyer A, O’Flynn C, Deusch O, Pereira dos Santos JD, Cunha E, Nunes T, Tavares L, Harris S (2015). A longitudinal assessment of changes Oliveira M (2019). Relation between periodontal in bacterial community composition associated with disease and systemic diseases in dogs. Res Vet Sci the development of periodontal disease in dogs. Vet 125:136–140. Microbiol 181(3–4):271–282. Quest BW (2013). Oral health benefits of a daily dental Wallis C, Pesci I, Colyer A, Milella L, Southerden P, chew in dogs. J Vet Dent 30(2):84–87. Holcombe LJ, Desforges N (2019). A longitudinal assessment of periodontal disease in Yorkshire terriers. Rawlings JM, Gorrel C, Markwell PJ (1998). Effect on BMC Vet Res 15(1):207. canine oral health of adding chlorhexidine to a dental hygiene chew. J Vet Dent 15(3):129–134. Wallis C, Saito EK, Salt C, Holcombe LJ, Desforges NG (2021). Association of periodontal disease with breed Ray JD, Eubanks DL (2009). Dental homecare: teaching size, breed, weight, and age in pure-bred client-owned your clients to care for their pet’s teeth. J Vet Dent dogs in the United States. Vet J 275:105717. 26(1):57–60. 39 6.2 Poškodbe zob ! Atricija in abrazija zob Večina živali pri endodontskih boleznih ne kaže očitnih znakov bolezni ali bolečine, zato Atricija zob označuje izgubo trdih tkiv zoba zaradi je še toliko pomembnejše, da odvzamemo nastika med zobmi pri žvečenju (fiziološka atricija) ali tančno anamnezo ter opravimo ustrezne dia-zaradi nepravilnega ugriza (patološka atricija). gnostične preiskave, če opazimo poškodovan Abrazija zob pa pomeni, da je do izgube trdih tkiv ali zabarvan zob. zoba prišlo zaradi grizenja abrazivnih predmetov (npr. teniške žogice, jeklena kletka, frizbiji). Če je proces obrabe trdih tkiv zoba počasen, zobna Poškodbe zob so največkrat posledica travme, kjer pulpa tvori terciarni dentin, ki zob lahko uspešno pride do poškodb dentina in/ali cementa. Večino zaščiti. Če pa je proces hiter, lahko vodi v izposta-poškodb zob najdemo naključno (Bilyrad s sod. vitev zobne pulpe, okužbo in vnetje zobne pulpe 2023) in šele ob natančnem pregledu zob ali ko se (pulpitis), odmrtje zobne pulpe in okužbo ter vnetje pojavijo očitni znaki bolezni zobne pulpe (t. i. en-periapikalnih tkiv (Slika 6.2.1) (Verstraete in Tsu-dodontske bolezni), kot na primer otekline ali dre-gawa 2016). nažni trakti, saj skrbniki živali ne prepoznajo akutnejših faz bolezni. Večina živali pri endodontskih boleznih ne kaže očitnih znakov bolezni ali bo-Zlomi zob lečine, zato je še toliko pomembnejše, da odvzamemo natančno anamnezo ter opravimo Zlome zob po klasifikaciji AVDC (AVDC) opisujemo ustrezne diagnostične preiskave, če opazimo po-kot infrakcijo sklenine (ang. enamel infraction, EI), škodovan ali zabarvan zob. zlom sklenine (ang. enamel fracture, EF), nekompli-40 ciran zlom krone (zlomljena sta sklenina in dentin, a zobna pulpa ni izpostavljena; ang. uncomplicated crown fracture, UCF), kompliciran zlom krone (zlomljena sta sklenina in dentin, izpostavljena je zobna pulpa; ang. complicated crown fracture, CCF), nekompliciran zlom krone in korenine (zlomljeni so sklenina, dentin in cement, a zobna pulpa ni izpostavljena; ang. uncomplicated crown-root fracture, UCRF) ter kompliciran zlom krone in kore-a nine (zlomljeni so sklenina, dentin in cement, izpostavljena je zobna pulpa; ang. complicated crwon-root fracture, CCRF), zlom korenine (ang. root fracture, RF). Najpogosteje diagnosticiramo kompliciran zlom krone (CCF), pogosteje pri delovnih psih. Običajno so zlomljeni »strateški zobje« (grabilci, zgornji četrti premolarji, spodnji prvi molarji) (Bilyrad s sod. 2023, Soukup s sod. 2015). Če se pri zlomu zoba izpostavi zobna pulpa (CCF, CCRF), brez zdravljenja vedno pride do pulpitisa – ta je prvih 72 ur omejen na kronski del pulpe (Harrán-Ponce s sod. 2002). Kasneje se okužba razširi b na celotno zobno pulpo in privede do generalizi-Slika 6.2.1: Huda abrazija zob z izpostavljenostjo zobne ranega vnetja in odmrtja zobne pulpe ter vnetja pe-pulpe (a) in očitnimi rentgenskimi znaki endodontske riapikalnih tkiv (apikalni parodontitis, periapikalni bolezni (periapikalne lezije) (b) spodnjega desnega granulom / absces / cista) 1–3 mesece po izposta- četrtega premolarja in prvega molarja. (Slika A. vitvi zobne pulpe (Rodrigues s sod. 2019, Srečnik s Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) sod. 2019, Moradi s sod. 2009, Kovacević s sod. 2008). Rentgenske znake endodontske bolezni razvije tudi 24,3 % zlomljenih zob, kjer zobna pulpa ni izpostavljena (UCF) (Slika 6.2.2) (Goodman s sod. 2020). 41 Zabarvani zobje z intaktno krono Večina (do 92,2 %) intrinzično zabarvanih zob (bo-disi zabarvanih v celoti ali samo deloma na kron-skem delu) je mrtvih (Slika 6.2.3), čeprav ne kažejo vedno rentgenskih znakov endodontske bolezni (Feigin s sod. 2022, Hale 2001). Diagnostični postopki a Pri diagnostiki endodontskih bolezni se v veterinarski stomatologiji zanašamo predvsem na klinične znake (npr. otekline, drenažni trakti, manjkajoči del zoba, vidno odprta zobna pulpa, majavost zoba, za-barvanje zoba), vključujoč morebitne znake bole- čine (npr. razmetavanje hrane, težave pri žvečenju, žvečenje na eno stran in zato pospešeno nalaganje zobnih oblog na neuporabljani strani) ter izvid natančnega pregleda ustne votline in zob, ko je žival v splošni anesteziji (poglavje 5). Klinični pregled nujno dopolnimo z rentgenskim slikanjem poškodovanih ali zabarvanih zob z zob-b nim rentgenom, pri čemer smo pozorni na širino koreninskega kanala (nevitalni zobje imajo širši Slika 6.2.2: Zgornji levi četrti premolar z koreninski kanal v primerjavi s kontralateralnim nekompliciranim zlomom krone, a očitnimi kliničnimi zdravim zobom, ker se preneha nalaganje dentina), (drenažni trakt na mukogingivalni meji) (a) in integriteto vrška korenine zoba (npr. eksterna rentgenskimi znaki (periapikalne lezije) (b) endodontske bolezni. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali vnetna resorpcija vrška korenine zoba) ter integri-Veterinarske fakultete) teto periapikalne kosti (npr. prisotnost periapikalne lezije – vidna je razširjena pozobnična špranja). Od-sotnost rentgenskih znakov endodontske bolezni 42 ne izključuje endodontske bolezni (Fiani in Arzi 2010). Za odkrivanje endodontske bolezni (zlasti v primerih, ko obstaja utemeljen sum na endodontsko bolezen, ki pa ga s kliničnim pregledom in slikanjem z zobnim rentgenom ne moremo potrditi) lahko uporabimo tudi slikanje CT ali tomografijo s stožčastim snopom (CBCT) (Lee s sod. 2020, López a s sod. 2014, de Paula-Silva s sod. 2009). Za ugotavljanje (ne)vitalnosti zob je kot zanesljiva opisana tudi uporaba testa občutljivosti zobne pulpe na električni dražljaj, medtem ko drugi klini- čni diagnostični testi niso zanesljivi (Proulx s sod. 2022). Zdravljenje Zdraviti je potrebno vse zobe z izpostavljeno zobno pulpo (tudi če ni rentgenskih znakov endodontske bolezni), zobe z rentgenskimi znaki endodontske bolezni (tudi če zobna pulpa ni izpostavljena) in za-barvane zobe. Zdravljenje je lahko kirurško (odstranitev zoba) (Slika 6.2.4) ali endodontsko. Odstranitev zoba je izborna metoda zdravljenja endodontsko prizadetih mlečnih zob. Sicer pa se med b odstranitvijo zoba in endodontskim zdravljenjem Slika 6.2.3: Zabarvan spodnji levi tretji sekalec (a) z odločamo na podlagi tipa zloma zoba, časa trajanja očitnimi rentgenskimi znaki (širši koreninski kanal v zloma zoba, parodontalnega zdravja in rentgen-primerjavi s spodnjim desnim tretjim sekalcem, skega izvida prizadetega zoba, starosti živali (vršek periapikalna lezija, vnetna resorpcija vrška korenine zoba) (b) endodontske bolezni. (Slika A. Nemec/Klinika korenine zoba odprt ali zaprt), splošnega zdrav-za male živali Veterinarske fakultete) stvenega stanja živali in želja skrbnika živali. Sveže 43 zlomljene zobe z odprto zobno pulpo lahko zdravimo s postopkom vitalne pulpektomije (zlasti če vršek korenine ni zaprt), kar predstavlja nujno stanje (poglavje 6.6). Totalna pulpektomija (zdravljenje koreninskega kanala) je postopek, ki ga lahko opravimo kot nenujno zdravljenje (Slika 6.2.5). V določenih primerih pa lahko opravimo tudi druga specialna endodontska zdravljenja (npr. apeksifika-cijo, apikotomijo, regenerativno endodontsko zdravljenje) (Zacher in Manfra Marretta 2021, Fulton s a sod. 2012). Odstranitev zoba je dokončna rešitev problema. Čeprav je uspešnost parcialne ali totalne pulpektomije visoka (v rangu 90 %), pa je v primerih, ko se odločimo za endodontsko zdravljenje, nujno tako zdravljene zobe rentgensko spremljati (idealno 3, 6, 12 mesecev po zdravljenju in nato letno) (Jucan s sod. 2023, Adrian s sod. 2022, Lee s sod. 2022, Tucker s sod. 2021, Thorne s sod. 2020, Strøm s sod. 2018, Luotonen s sod. 2014). b Slika 6.2.4 (slike desno): Kompliciran zlom krone in korenine (CCRF) zgornjega levega četrtega premolarja z drenažnim traktom na mukogingivalni meji (a) in rentgenskimi znaki (vnetna resorpcija, periapikalna lezija) (b) endodontske bolezni. Zob odstranimo s kirurško tehniko (trikotni mukoperiostalni reženj) (c) (nadaljevanje na naslednji strani) c 44 a d b c e Slika 6.2.5: Totalna pulpektomija je ena izmed tehnik endodontskega zdravljenja, s katero lahko endodontsko Slika 6.2.4: (nadaljevanje) Po odstranitvi zoba prizadete zobe ohranimo funkcionalne. Pri tovrstnem rentgensko potrdimo izpraznjene alveole (d) preden zdravljenju iz koreninskega kanala odstranimo vse rano rutinsko zašijemo brez tenzije (e). (Slika A. nevitalno in okuženo tkivo, sterilen in suh koreninski Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) kanal hermetično zapolnimo z ustreznim materialom (a, b) in končno restavriramo še krono zoba (c). (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 45 Dodatno branje: Adrian AI, Balke M, Lynch R, Fink L (2022). Radiographic Goodman AE, Niemiec BA, Carmichael DT, Thilenius S, outcome of the endodontic treatment of 55 fractured Lamb KE, Tozer E (2020). The incidence of radiographic canine teeth in 43 dogs (2013–2018). J Vet Dent lesions of endodontic origin associated with (3):250–256. uncomplicated crown fractures of the maxillary fourth premolar in canine patients. J Vet Dent 37(2):71–76. AVDC, www.avdc.org Hale FA (2001). Localized intrinsic staining of teeth due Bilyard KR, Mullaney SB, Henry TJ (2023). Prevalence to pulpitis and pulp necrosis in dogs. J Vet Dent and etiology of dentoalveolar trauma in 1,592 United 18(1):14–20. States military working dogs: A 1-year retrospective study. Front Vet Sci 9:1102424. Harrán-Ponce E, Holland R, Barreiro-Lois A, López-Beceiro AM, Pereira-Espinel JL (2002). Consequences de Paula-Silva FW, Santamaria M Jr, Leonardo MR, of crown fractures with pulpal exposure: Consolaro A, da Silva LA (2009). Cone-beam histopathological evaluation in dogs. Dent Traumatol computerized tomographic, radiographic, and 18(4):196–205. histologic evaluation of periapical repair in dogs' post-endodontic treatment. Oral Surg Oral Med Oral Pathol Jucan MM, Coffman C, Mauldin GE, Fink LA (2023). Oral Radiol Endod 108(5):796–805. Endodontic treatment outcome of 45 incisor teeth in dogs determined by intraoral radiography. J Vet Dent Feigin K, Bell C, Shope B, Henzel S, Snyder C (2022). 40(4):338–346. Analysis and assessment of pulp vitality of 102 intrinsically stained teeth in dogs. J Vet Dent 39(1):21– Kovacević M, Tamarut T, Jonjić N, Braut A, Kovacević M 33. (2008). The transition from pulpitis to periapical Fiani N, Arzi B (2010). Diagnostic imaging in veterinary periodontitis in dogs' teeth. Aust Endod J (1):12–18. dental practice. Endodontic disease. J Am Vet Med Lee DB, Arzi B, Kass PH, Verstraete FJM (2022). Assoc 236(1):41–43. Radiographic outcome of root canal treatment in dogs: Fulton AJ, Fiani N, Arzi B, Lommer MJ, Kuntsi-281 teeth in 204 dogs (2001-2018). J Am Vet Med Vaattovaara H, Verstraete FJ (2012). Outcome of Assoc 260(5):535–542. surgical endodontic treatment in dogs: 15 cases (1995-2011). J Am Vet Med Assoc 241(12):1633–1638. 46 Lee S, Lee K, Kim H, An J, Han J, Lee T, Jeong H, Cho Y Srečnik Š, Zdovc I, Javoršek U, Pirš T, Pavlica Z, Nemec (2020). Comparison of dental radiography and A (2019). Microbiological aspects of naturally occurring computed tomography: measurement of primary endodontic infections in dogs. J Vet Dent dentoalveolar structures in healthy, small-sized dogs 36(2):124–128. and cats. J Vet Sci 21(5):e75. Strøm PC, Arzi B, Lommer MJ, Kuntsi H, Fulton Scanlan López FU, Kopper PM, Cucco C, Della Bona A, de AJ, Kass PH, Verstraete FJM (2018). Radiographic Figueiredo JA, Vier-Pelisser FV (2014). Accuracy of outcome of root canal treatment of canine teeth in cats: cone-beam computed tomography and periapical 32 cases (1998-2016). J Am Vet Med Assoc 252(5):572– radiography in apical periodontitis diagnosis. J Endod 580. 40(12):2057–2060. Thorne S, Johnston N, Adams VJ (2020). Successful use Luotonen N, Kuntsi-Vaattovaara H, Sarkiala-Kessel E, of MTA Fillapex as a sealant for feline root canal Junnila JJ, Laitinen-Vapaavuori O, Verstraete FJ (2014). therapy of 50 canines in 37 cats. J Vet Dent 37(2):77– Vital pulp therapy in dogs: 190 cases (2001–2011). J 87. Am Vet Med Assoc 244(4):449–459. Tucker RL, Ha WN (2021). A systematic review Moradi S, Bidar M, Zarrabi MH, Talati A (2009). Dental comparing mineral trioxide aggregate to other pulp reaction to exposure at different time intervals in commercially available direct pulp capping agents in open apex canine teeth of cats. Iran Endod J 4(2):49–52. dogs. J Vet Dent 38(1):34–45. Proulx C, Dumais Y, Beauchamp G, Steagall P (2022). Verstraete FJM, Tsugawa AJ (2016). Self-assessment Reliability of electric pulp test, cold pulp test or tooth color review veterinary dentistry. 2nd ed. CRC Press, transillumination to assess pulpal health in permanent Boca Raton, str. 167. dog teeth. J Vet Dent 39(2):133–141. Zacher A, Manfra Marretta S (2021). Decision-making Rodrigues MX, Nemec A, Fiani N, Bicalho RC, Peralta S and management of immature permanent teeth with (2019). Endodontic microbiome of fractured non-vital crown fractures in small animals - a review. J Vet Dent teeth in dogs determined by 16S rRNA gene 38(2):81–92. sequencing. Front Vet Sci 6:348. Soukup JW, Hetzel S, Paul A (2015). Classification and epidemiology of traumatic dentoalveolar injuries in dogs and cats: 959 injuries in 660 patient visits (2004– 2012). J Vet Dent 32(1):6–14. 47 6.3 Resorpcija zob ! (Pistor s sod. 2023, Peralta s sod. 2010a, Reiter in Za opredelitev problema in ustrezno načr-Mendoza 2002) ter 3,2 x bolj pogosto pri psih z tovanje zdravljenja sta nujna natančen pregled neodontogenimi novotvorbami v ustni votlini zob z zobno sondo in slikanje vsaj z zobnim (Nemec s sod. 2012). Kljub številnim raziskavam rentgenom (Slika 6.3.1, 6.3.2). ostaja vzrok resorpcije zob nejasen, a je zelo verjetno posledica vpliva različnih dejavnikov (Soltero-Etiologija Rivera s sod. 2023, Anderson s sod. 2023, Wright s sod. 2023, Thomas s sod. 2017, Gorrel 2015, Lem-Resorpcija zob je raztapljanje trdega zobnega tkiva mons 2013, Arzi s sod. 2010, Booij-Vrieling s sod. zaradi delovanja odontoklastov. Proces je fiziološki 2010, Reiter in Mendoza 2002). pri raztapljanju oziroma menjavi mlečnega zobovja, če pa prizadene stalne zobe, govorimo o patološkem procesu (Peralta s sod. 2010a, Reiter in Klinični znaki in diagnostični postopki Mendoza 2002). Resorpcija zob je najpogostejša bolezen trdih zobnih tkiv pri mačkah ter ena izmed Pri napredovani resorpciji zob, ko lezija prizadene najpogostejših bolezni ustne votline nasploh, saj krono zoba z izpostavljeno zobno pulpo, lahko pri prizadene 25–75 % populacije domačih mačk psih in mačkah opazimo znake bolečine v ustni vot- (Cohen-Mivtach 2024, Reiter s sod. 2019, Gorrel lini (npr. težave pri jemanju hrane in grizenju, slinje-2015). Pri psih je bila resorpcija opisana pri 53,6 % nje, drgnjenje po gobcu). Za opredelitev problema psov, ki so bili vključeni v študijo (Peralta s sod. in ustrezno načrtovanje zdravljenja sta nujna natan-2010a). Pojavnost bolezni narašča s starostjo živali, čen pregled zob z zobno sondo in slikanje vsaj z pogosteje se pojavlja tudi pri večjih pasmah psov zobnim rentgenom (Slika 6.3.1, 6.3.2) (Gorrel 2015, 48 a a b b c Slika 6.3.1: Premolarja in molar spodnje desne čeljusti pri mačku, kjer klinično manjka tretji premolar (dlesen oblikuje grbino, a je nevneta), prvi molar pa kaže očitne znake resorpcije (a). Zobni rentgen tega mesta pokaže c zadnjo stopnjo (5) resorpcije tipa 2 tretjega premolarja ter zgodnejše stopnje resorpcije tipa 1 četrtega Slika 6.3.2: Okluzalna rentgenska slika spodnjih premolarja in prvega molarja (b). Zdravljenje tretjega grabilcev pri mačku pokaže napredovalo resorpcijo premolarja ni potrebno, četrti premolar in prvi molar pa (stopnja 4c) tipa 2 obeh grabilcev (a), klinično z lezijami moramo zaradi tipa resorpcije v celoti odstraniti, kar tudi na zobeh, odprtimi v ustno votlino. Ker ni vidnih znakov rentgensko potrdimo (c). (Slika A. Nemec/Klinika za male endodontske bolezni in maček nima stomatitisa, lahko živali Veterinarske fakultete) opravimo amputacijo zobnih kron, kar tudi rentgensko potrdimo (b). Proces resorpcije korenin se nadaljuje, kar spremljamo rentgensko (c – kontrolni rentgen pri istem mačku čez 12 mesecev). (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 49 Reiter in Mendoza 2002, DuPont in DeBowes Zdravljenje 2002). Pri mačkah ločimo tri različne podtipe re-Dokler lezija ne zajema krone in resorpcija ni po-sorpcije zob. Tip 1 (vnetni tip resorpcije) je veči-vezana z vnetjem, velja resorpcija za neboleč pro-noma povezan s parodontitisom, rentgensko je ces in se lahko odločimo za spremljanje (kontrolni vidna razširjena pozobnična špranja. Tip 2 velja za pregled z zobnim rentgenom čez 6–12 mesecev), idiopatskega, pri katerem je rentgensko očitna fu- čeprav hitrost napredovanja resorpcije ni znana zija korenine zoba z okoliško alveolarno kostjo (Gorrel 2015, Peralta s sod. 2010a, Reiter in Men- (dentoalveolarna ankiloza). Kadar se oba tipa po-doza 2002). V skrajni fazi bolezni (stopnja 5) tipa 2 javita na različnih koreninah istega zoba, govorimo pri mačkah zdravljenje ni več potrebno. Kadar je le-o resorpciji tipa 3 (DuPont in DeBowes 2002). zija klinično zaznavna (izpostavljenost v ustno vot-Glede na stopnjo napredovanja procesa raztaplja-lino), je terapija izbora ekstrakcija prizadetih zob nja lahko pri mačkah ločimo 5 različnih stopenj (Slika 6.3.1). Pri psih z določenimi tipi interne re- (American Veterinary Dental College (AVDC) klasi-sorpcije (povezano z boleznimi zobne pulpe) lahko fikacija) (AVDC 2017). Pri psih je v uporabi klasifi-prizadete zobe v izbranih primerih zdravimo tudi s kacija resorpcije iz humane stomatologije. Ta postopkom totalne pulpektomije (Peralta s sod. temelji na anatomski lokaciji zoba, kjer se pojavi re-2010b). Le pri mačkah z rentgensko potrjeno resorpcija (interna ali eksterna resorpcija zob), ter sorpcijo tipa 2 – če ni znakov endodontske bolezni njenem radiološkem izgledu. Klasifikacija zajema 7 in stomatitisa – lahko naredimo amputacijo zobnih različnih tipov resorpcije (Peralta s sod. 2010a,b). kron (Slika 6.3.2) (Gorrel 2015, DuPont 1995). V Interna resorpcija je lahko posledica endodontske ostalih primerih resorpcije je potrebno zob odstra-bolezni, medtem ko se eksterna resorpcija lahko niti v celoti ter rentgensko potrditi popolno odstra-pojavi kot posledica parodontitisa, travme ali en-nitev zob(a) (Slika 6.3.1). dodontske bolezni (Bannon 2013, Peralta s sod. 2010a) ter novotvorb v ustni votlini (Nemec s sod. 2012). 50 Dodatno branje: Anderson JG, Rojas CA, Scarsella E, Entrolezo Z, Jospin DuPont GA, DeBowes LJ (2002). Comparison of G, Hoffman SL, Force J, MacLellan RH, Peak M, Shope periodontitis and root replacement in cat teeth with BH, Tsugawa AJ, Ganz HH (2023). The oral microbiome resorptive lesions. J Vet Dent 19(2):71–75. across oral sites in cats with chronic gingivostomatitis, Gorel C (2015). Tooth resorption in cats: periodontal disease, and tooth resorption compared pathophysiology and treatment options. J Feline Med with healthy cats. Animals (Basel)13(22):3544. Surg 17(1):37–43. AVDC, American Veterinary Dental College: Lemmons M (2013). Clinical feline dental radiography. www.avdc.org. Vet Clin North Am Small Anim Pract 43(3):533–554. Arzi B, Murphy B, Cox DP, Vapniarsky N, Kass PH, Nemec A, Arzi B, Murphy B, Kass PH, Verstraete FJ Verstraete FJM (2010). Presence and quantification of (2012). Prevalence and types of tooth resorption in mast cells in the gingiva of cats with tooth resorption, dogs with oral tumors. Am J Vet Res 73:1057–1066. periodontitis and chronic stomatitis. Arch Oral Biol 55(2):148–154. Peralta S, Verstraete FJM, Kass PH (2010a). Radiographic evaluation of the types of tooth Bannon KM (2013). Clinical canine dental radiography. resorption in dogs. Am J Vet Res 71(7):784–793. Vet Clin North Am Small Anim Pract 43(3):507–532. Peralta S, Verstraete FJM, Kass PH (2010b). Booij-Vrieling HE, Ferbus Dt, Tryfonidou MA, Riemers Radiographic evaluation of the classification of the FM, Penning LC, Berdal A, Everts V, Hazewinkel HA extent of tooth resorption in dogs. Am J Vet Res (2010). Increased vitamin D-driven signalling and 71(7):794–798. expresion of the vitamin D receptor, MSX2, and RANKL Pistor P, Janus I, Janeczek M, Dobrzynski M (2023). in tooth resorption in cats. Eur J Oral Sci 118:39–46. Feline tooth resorption: a description of the severity of the disease in regard to animal’s age, sex, breed and Cohen-Mivtach E (2024). Prevalence of tooth resorptive clinical presentation. Animals (Basel)13(15):2500. lesions in 120 feline dental patients in Israel. J Vet Dent :8987564231226082. Reiter AM, Johnston N, Anderson JG, Soltero-Rivera MM, Lobprise HB (2019). Domestic feline and oral DuPont G (1995). Crown amputation with intentional disease. V: Lobprise HB, Dodd JR, ur. Wiggs’s root retention for advanced feline resorptive lesions - veterinary dentistry: principles and practice. 2nd ed. a clinical study. J Vet Dent 12(1):9–13. Wiley & Sons, Hoboken, 2019, str. 439–462. 51 Reiter AM, Mendoza KA (2002). Feline odontoclastic Thomas S, Lappin DF, Spears J, Bennett D, Nile C, resorptive lesions an unsolved enigma in veterinary Riggio MP (2017). Prevalence of feline calicivirus in cats dentistry. Vet Clin North Am Small Anim Pract with odontoclastic resorptive lesions and chronic 32(4):791–837. gingivostomatitis. Res Vet Sci 111:124–126. Soltero-Rivera M, Groborz S, Janeczek M, Kornicka J, Wright AL, Fiani N, Peralta S, Arora M, Austin C (2023). Wierzgon M, Arzi B, Marycz K (2023). Gingiva-derived Microspatial distribution of trace elements in feline stromal cells isolated from cats affected with tooth dental hard tissues: early life exposure to essential and resorption exhibit increased apoptosis, inflammation, toxic elements. Front Vet Sci 10:1204210. and oxidative stress while experiencing deteriorated expansion and anti-oxidative defense. Stem Cell Rev Rep 19(5):1507–1523. 52 6.4 Novotvorbe v ustni votlini ! Zamejitev bolezni Ključnega pomena za izbor zdravljenja in prognozo je zamejitev bolezni (»staging«) po Ključnega pomena za izbor zdravljenja in prognozo klasifikaciji TNM. Ta temelji na določitvi prije zamejitev bolezni (»staging«) po klasifikaciji marne velikosti novotvorbe (T), prisotnosti mo-TNM. Ta temelji na določitvi primarne velikosti no-rebitnih zasevkov v regionalnih bezgavkah (N) votvorbe (T), prisotnosti morebitnih zasevkov v re-in/ali oddaljenih organih (M). Za natančno do-gionalnih bezgavkah (N) in/ali oddaljenih organih ločanje narave in stopnje malignosti je nujna (M). Za natančno določanje narave in stopnje mali-tudi histopatološka analiza reprezentativnega gnosti je nujna tudi histopatološka analiza repre-vzorca ustne novotvorbe (Slika 6.4.1). zentativnega vzorca ustne novotvorbe (Slika 6.4.1) (Liptak 2020). Zamejitev lokalne bolezni opravimo najbolje s po-močjo naprednih slikovnih tehnik, najpogosteje ra-Novotvorbe ustne votline delimo glede na bio- čunalniške tomografije (CT), lahko tudi loško obnašanje na maligne ali benigne, s histo-magnetnoresonančnega slikanja (MRI) (Slika 6.4.2), loškega vidika pa so odontogenega ali ki v primerjavi z rentgensko diagnostiko omogoča neodontogenega izvora (Liptak 2020, Wingo natančnejšo oceno obsega in vraščanja lokalne no-2018), čeprav obstajajo tudi druge klasifikacije votvorbe, kar je ključnega pomena za načrtovanje (Murphy s sod. 2020). Pojavnost novotvorb ustne zdravljenja (Lee s sod. 2021, Liptak 2020, Amory s votline pri psih in mačkah je 0,5 %, pri čemer jih sod. 2014). je večina malignih in lahko prizadenejo tudi V stroki še vedno nismo dosegli konsenza, kako mlade živali (Cray s sod. 2020). ovrednotiti regionalne bezgavke (Congiusta s sod. 53 Slika 6.4.1: Luknjičava biopsija po zaprti metodi mehkotkivne spremembe rostralno na zgornji čeljusti. a Če pričakujemo, da bi novotvorba lahko zelo krvavela, ali glede na lokacijo in izgled, opravimo biopsijo po odprti metodi. (Slika A. Rejec-Jenček/Bolnica za živali Postojna) ! Pri odločanju o zdravljenju je treba prvotno upoštevati kakovost življenja živali in potencialne neželene učinke zdravljenja. Vsak primer je edinstven, zato je individualiziran pristop k zdravljenju ključnega pomena – odločitev o zdravljenju mora biti uravnotežena med podanimi strokovnimi informacijami o diagnozi, b možnih zdravljenjih, neželenih učinkih in pričakovanih izidih zdravljenja ter pričakovanji Slika 6.4.2: Napredne slikovne tehnike, kot sta na primer skrbnika, saj samo tako lahko zagotavljamo, da računalniška tomografija (CT) (a) ali sprejmemo najboljšo možno odločitev, ki je v magnetnoresonančno slikanje (MRI) (b), so ključne za zamejitev novotvorb ustne votline in maksilofacialne korist tako živali kot skrbnika. regije. (Slika A. Rejec-Jenček/Bolnica za živali Postojna) 54 Oceno oddaljenih organov, vključno z možnimi klinično pomembnimi pridruženimi boleznimi, lahko opravimo s kombinacijo preiskave CT pljuč in ul-trazvokom trebuha ali s preiskavo CT celega telesa (Goldschmidt s sod. 2023b). Razvijajo se tudi metode tekočinske biopsije (Ta-a b gawa in Aoki 2023). Slika 6.4.3: Zamejitev bolezni v regionalnih bezgavkah pri novotvorbah ustne votline in maksilofacialne regije je zahtevna. Vedno bolj se uveljavlja tehnika CT-vodenega Osnovni principi zdravljenja novovtorb določanja varovalne bezgavke. Pri tem v okolico ustne votline novotvorbe v ustni votlini apliciramo kontrastno sredstvo (a) in v ustreznih časovnih intervalih snemamo področje Zdravljenje novotvorb ustne votline je odvisno od regionalnih bezgavk, dokler se ne obarva prva bezgavka vrste novotvorbe in TNM stadija bolezni ter sploš- – v tem primeru ipsilateralna čeljustna bezgavka (b). nega zdravja živali in želja skrbnika živali. V sodobni (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske onkologiji ustne votline je pristop k zdravljenju fakultete) multimodalen. 2020). Limfadenektomija in histopatološka preiskava bezgavk sta zaenkrat najboljši metodi ocene ! bezgavk, pri čemer uporabljamo CT-vodeno dolo-Ker se tako pri psih kot pri mačkah v ustni čanje varovalne bezgavke (bezgavke, ki prva dre-votlini pojavljajo spremembe, ki so lahko zelo nira področje novotvorbe in je ključna za oceno različne narave (na primer odotogene in neo- širjenja bolezni) (Slika 6.4.3). Možne so tudi druge dontogene novotvorbe, neneoplastične proli-tehnike limfografije in tudi v veterinarski medicini ferativne spremembe, vnetne proliferativne je prisoten trend uporabe metode PET/CT za za-spremembe, papilomatoza, ciste), je nujno, da znavo zasevkov (Goldschmidt s sod. 2023a, Cotter spremembe čimprej ustrezno naslovimo in s sod. 2022, Willcox s sod. 2021, Grimes s sod. poleg zgodovine pacienta upoštevamo tudi klinično sliko ter čimprej opravimo ustrezno 2019, Green in Boston 2017, Skinner s sod. 2018, diagnostiko z odvzemom vzorcev tkiva ozi-Wainberg s sod. 2018, Skinner s sod. 2017, Wil-roma pacienta napotimo k specialistu. liams in Packer 2003). 55 Kirurška odstranitev lokalne novotvorbe z ustreznimi varnostnimi robovi, načrtovana na osnovi naprednih slikovnih tehnik (najpogosteje CT), je pogosto prva izbira zdravljenja, zlasti če je novotvorbo mogoče v celoti odstraniti in s posegom bistveno ne spremenimo videza in funkcije živali (Slika 6.4.4) (Goldschmidt 2022, Boston s sod. a 2020, Liptak 2020, Goldschmidt s sod. 2017, Zacher in Marretta 2013, Frazier s sod. 2012). Radioterapijo uporabljamo kot primarno zdravljenje s kurativnim (Slika 6.4.5) ali paliativnim namenom oziroma za zdravljenje neoperabilnih, agresivnih novotvorb ustne votline in kot dopol-nilno zdravljenje po nepopolnih kirurških resekci-jah (Liptak 2020). b Kemoterapija se uporabi kot del multimodalnega zdravljenja in je indicirana zlasti pri zdravljenju osteosarkoma, fibrosarkoma, limfoma in mastoci-tomov z namenom zajezitve zasevanja (Liptak 2020). Druga možna zdravljenja za specifične vrste tumor-jev vključuje uporabo metod na osnovi elektropo-racije, metronomske kemoterapije in imunoterapije c (Pellin 2022, Milevoj s sod. 2022, Giacobino s sod. Slika 6.4.4: Kirurško zdravljenje tega akantomatoznega 2021, Nemec s sod. 2020, Simčič s sod. 2020, Tel-ameloblastoma pri psu načrtujemo na podlagi slikanja lado s sod. 2020, Torrigiani s sod. 2019). Po vzoru CT, ki jasno pokaže obseg vraščanja novotvorbe (a) humane onkologije pričakujemo razvoj predvsem poleg očitne klinično vidne vzbrsti (b). Samo z na področju imunoterapije in tarčnih zdravljenj. natančnim načrtovanjem lahko dosežemo, da Pri odločanju o zdravljenju je treba prvotno upo-novotvorbo (če je to možno) odstranimo v celoti, ne da bi bistveno spremenili videz in funkcije živali (c). (Slika A. števati kakovost življenja živali in potencialne neže-Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) lene učinke zdravljenja. Vsak primer je edinstven, 56 a Slika 6.4.6: Periferni odontogeni fibrom ob zgornjem desnem grabilcu pri psu. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) zato je individualiziran pristop k zdravljenju klju- čnega pomena – odločitev o zdravljenju mora biti uravnotežena med podanimi strokovnimi informa-b c cijami o diagnozi, možnih zdravljenjih, neželenih Slika 6.4.5: Radioterapija je eden izmed nepogrešljivih učinkih in pričakovanih izidih zdravljenja ter priča-stebrov zdravljenja novotvorb ustne votline in kovanji skrbnika, saj samo tako lahko zagotavljamo, maksilofacialne regije v sodobni onkologiji psov in mačk da sprejmemo najboljšo možno odločitev, ki je v (a). Radioterapija je lahko tudi samostojno zdravljenje, ki korist tako živali kot skrbnika. v primeru določenih novotvorb (na sliki pes s plazmocitomom kavdalnega dela spodnje desne čeljusti (b)) vodi v popolno remisijo ali tudi ozdravitev (c). (Slika Najpogostejše novovtorbe ustne votline A. Rejec-Jenček/Bolnica za živali Postojna) pri psih Odontogene novotvorbe so večinoma benigne (ne zasevajo), običajno rastejo počasi, a lahko lokalno obsežno vraščajo v kost in okolna tkiva. Najpogostejši odontogeni novotvorbi sta pasji akantomatozni ameloblastom (Slika 6.4.4) in peri-57 Večina neodontogenih novotvorb ustne votline je malignih, maligne odontogene novotvorbe pa so redke. Maligne novotvorbe imajo potencial zasevanja in ponavadi hitro napredujejo. Zgodnje odkrivanje in agresivno zdravljenje, ki pogosto vključuje multimodalni pristop, je povezano z boljšo prognozo. Med najpogostejše neodontogene novotvorbe ustne votline pri psih uvrščamo maligni melanom, ki je ena najagresivnejših novotvorb pri psih (Slika 6.4.7), pri mačkah se pojavlja redkeje (Briggs s sod. 2023). Zdravljenje malignega melanoma običajno vključuje radikalno kirurško odstranitev in radioterapijo, ki se lahko uporabi kot dodatek h kirur-Slika 6.4.7: Maligni melanom trdega neba pri psu. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) škemu zdravljenju ali kot samostojno zdravljenje, odvisno od posameznega primera in stadija bolezni. Zaradi visokega potenciala zasevanja vključujemo v zdravljenje še druge sistemske terapije, kot ferni odontogeni fibrom (Slika 6.4.6) (slednjega imajo nekateri avtorji za proliferativno spremembo (Murphy s sod. 2020)). Obe novotvorbi sta ozdravlji-vi s kirurško resekcijo prizadetega dela čeljusti (varnostni rob določimo na podlagi izvida CT) (Goldschmidt 2022). Pasji akantomatozni ameloblastom lahko zaradi njegove radiosenzitivnosti zdravimo tudi z radioterapijo, zlasti ko kirurška odstranitev ni mogoča ali bi s posegom znatno spremenili izgled in funkcijo živali (Goldschmidt 2022, Liptak 2020, Goldschmidt s sod. 2017, Zacher in Slika 6.4.8: Ploščatocelični karcinom ustnice in ustne Marretta 2013, Mayer in Anthony 2007, Verstraete sluznice pri psu. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali 2005). Veterinarske fakultete) 58 so imunoterapija, kemoterapija, druge ciljane tera-stopamo multimodalno – najpogosteje s kombina-pije in terapije, ki temeljijo na elektroporaciji (Pellin cijo radioterapije in sistemskega zdravljenja (Treg-2022, Giacobino s sod. 2021, Liptak 2020, Tellado giari s sod. 2023, Grant in North 2016, Rejec s sod. s sod. 2020, Nemec s sod. 2020, Turek s sod. 2020, 2015, Mas s sod. 2011, Murphy s sod. 2006). Kawabe s sod. 2015, Dank s sod. 2014, Bergman Zdravljenje ploščatoceličnega karcinoma pri ma-2007, Freeman s sod. 2003). čkah (Slika 6.4.9), ki ga diagnosticiramo v 60–70 % Netonzilarni ploščatocelični karcinom psov (Slika primerov, zahteva skrben in individualiziran pristop, 6.4.8), druga najpogosteje diagnosticirana novot-saj se specifično biološko obnašanje novotvorbe in vorba ustne votline, ima odlično prognozo ob s tem povezana prognoza v različnih predelih ust zgodnji diagnozi in radikalnem zdravljenju (kirurška razlikujeta (Liptak 2020, Wingo 2018, Bilgic s sod. resekcija ali radioterapija) (van der Steen in Zandvliet 2021, Liptak 2020, Riggs s sod. 2018, Rejec s sod. 2015, Burk 1996). Radioterapijo lahko uporabimo tudi adjuvantno in v kombinaciji z nepopolno kirurško resekcijo (Liptak 2020, Riggs s sod. 2018). Tonzilarni ploščatocelični karcinom predstavlja večji terapevtski izziv, saj zaradi lokalne razširjenosti kirurško zdravljenje velikokrat ni mogoče, zato pri-Slika 6.4.9: Obsežen ploščatocelični karcinom zgornje Slika 6.4.10: Fibrosarkom spodnje desne čeljusti pri psu. leve čeljusti in neba pri mačku. (Slika A. Nemec/Klinika (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske za male živali Veterinarske fakultete) fakultete) 59 2015, Stebbins s sod. 1989). Ploščatocelični karci-Dodatno branje: nom pri mačkah zdravimo s kirurško odstranitvijo dela čeljusti oziroma z radioterapijo, kadar novot-Amory JT, Reetz JA, Sánchez MD, Bradley CW, Lewis JR, vorba izvira iz jezika, podjezičja ali tonzil (Liptak s Reiter AM, Mai W (2014). Computed tomographic sod. 2021, Boston s sod. 2020, Rejec s sod. 2015, characteristics of odontogenic neoplasms in dogs. Vet Marconato s sod. 2013, Poirier s sod. 2013, Fidel s Radiol Ultrasound 55(2):147–158. sod., 2011). Zdravljenje ustnega fibrosarkoma (Slika 6.4.10) Bergman PJ (2007). Canine oral melanoma. Clinical predstavlja težek terapevtski izziv zaradi težke lo-techniques in small animal practice 22(2): 55–60. kalne kontrole bolezni tako pri psih kot pri mačkah. Pri psih poznamo tudi t. i. »high-low« podtip fibro-Bilgic O, Duda L, Sánchez MD, Lewis JR (2015). Feline oral squamous cell carcinoma: clinical manifestations sarkoma, ki ima histološko lastnosti benigne novot-and literature review. J Vet Dent 32(1):30–40. vorbe, vendar je biološko zelo agresiven. Najboljše rezultate zdravljenja fibrosarkoma dobimo, kadar Boston SE, van Stee LL, Bacon NJ, Szentimrey D, Kirby uporabimo multimodalni pristop zdravljenja, kom-BM, van Nimwegen S, Wavreille VA (2020). Outcomes binacijo kirurške resekcije s širokimi varnostnimi ro-of eight cats with oral neoplasia treated with radical bovi in radioterapijo (Liptak 2020, Martano s sod. mandibulectomy. Vet Surg 49(1):222–232. 2018, Riggs s sod. 2018, Frazier s sod. 2012). Ker se tako pri psih kot pri mačkah v ustni votlini Briggs A, Bell C, Greenfield B (2023). Feline oral pojavljajo spremembe, ki so lahko zelo različne na-melanoma – a retrospective study in 20 cats and case rave (na primer odotogene in neodontogene no-report. J Vet Dent 40(4):347–357. votvorbe, neneoplastične proliferativne Burk RL (1996). Radiation therapy in the treatment of spremembe, vnetne proliferativne spremembe, pa-oral neoplasia. Vet Clin North Am Small Anim Pract pilomatoza, ciste), je nujno, da spremembe čimprej 26(1):155–163. ustrezno naslovimo in poleg zgodovine pacienta upoštevamo tudi klinično sliko ter čimprej opra-Congiusta M, Lawrence J, Rendahl A, Goldschmidt S vimo ustrezno diagnostiko z odvzemom vzorcev (2020). Variability in recommendations for cervical tkiva oziroma pacienta napotimo k specialistu. lymph node pathology for staging of canine oral neoplasia: a survey study. Front Vet Sci 7, 506. 60 Cotter B, Zwicker LA, Waldner C, Randall E, Gagnon J, Giacobino D, Camerino M, Riccardo F, Cavallo F, Tarone Wiebe S, Cohen EB, Hespel AM, de Swarte M, Mayer L, Martano M, Dentini A, Iussich S, Lardone E, Franci P, MN (2022). Inter- and intraobserver agreement for CT Valazza A, Manassero L, Del Magno S, De Maria R, measurement of mandibular and medial Morello E, Buracco P (2021). Difference in outcome retropharyngeal lymph nodes is excellent in dogs with between curative intent vs marginal excision as a first histologically confirmed oral melanoma. Vet Radiol treatment in dogs with oral malignant melanoma and Utrasound 63(1):73–81. the impact of adjuvant CSPG4-DNA electrovaccination: a retrospective study on 155 cases. Vet Comp Oncol Cray M, Selmic LE, Ruple A (2020). Demographics of 19(4):651–660. dogs and cats with oral tumors presenting to teaching hospitals: 1996-2017. J Vet Sci 21(5):e70. Goldschmidt S (2022). Surgical margins for ameloblastoma in dogs: a review with an emphasis on Dank G, Rassnick KM, Sokolovsky Y, Garrett LD, Post GS, the future. Front Vet Sci 9:830258. Kitchell BE, Sellon RK, Kleiter M, Northrup N, Segev G (2014). Use of adjuvant carboplatin for treatment of Goldschmidt SL, Bell CM, Hetzel S, Soukup J (2017). dogs with oral malignant melanoma following surgical Clinical characterization of canine acanthomatous excision. Vet Comp Oncol 12(1):78–84. ameloblastoma (CAA) in 263 dogs and the influence of Fidel J, Lyons J, Tripp C, Houston R, Wheeler B, Ruiz A postsurgical histopathological margin on local (2011). Treatment of oral squamous cell carcinoma with recurrence. J Vet Dent 34(4):241–247. accelerated radiation therapy and concomitant Goldschmidt S, Stewart N, Ober C, Bell C, Wolf-carboplatin in cats. J Vet Int Med 25(3):504–510. Ringwall A, Kent M, Lawrence J (2023a). Frazier SA, Johns SM, Ortega J, Zwingenberger AL, Contrast-enhanced and indirect computed Kent MS, Hammond GM, Rodriguez CO, Steffey MA, tomography lymphangiography accurately identifies Skorupski KA (2012). Outcome in dogs with surgically the cervical lymphocenter at risk for metastasis in pet resected oral fibrosarcoma (1997–2008). Vet Comp dogs with spontaneously occurring oral neoplasia. Oncol 10(1):33–43. PLoS One 18(3):e0282500. Freeman KP, Hahn KA, Harris FD, King GK (2003). Goldschmidt S, Soltero-Rivera M, Quiroz A, Wong K, Treatment of dogs with oral melanoma by Rebhun R, Zwingenberger A, Ren Y, Taylor S, Arzi B hypofractionated radiation therapy and platinum- (2023b). The diagnostic yield of preoperative screening based chemotherapy (1987–1997). J Vet Int Med for oral cancer in dogs over 15 years, part 2: distant 17(1):96. screening. J Am Vet Med Assoc 261(S2):S24–S33. 61 Grant J, North S (2016). Evaluation of the factors SL, Selmic LE (2021). Outcomes of cats treated with contributing to long-term survival in canine tonsillar maxillectomy: 60 cases. A Veterinary Society of Surgical squamous cell carcinoma. Aus Vet J 94(6):197–202. Oncology retrospective study. Vet Comp Oncol 19(4):641–650. Green K, Boston SE (2017). Bilateral removal of the mandibular and medial retropharyngeal lymph nodes Marconato L, Buchholz J, Keller M, BettiniG., Valenti P, through a single ventral midline incision for staging of Kaser-Hotz B (2013). Multimodal therapeutic approach head and neck cancers in dogs: a description of and interdisciplinary challenge for the treatment of surgical technique. Vet Com Oncol 15(1):208–214. unresectable head and neck squamous cell carcinoma in six cats: a pilot study. Vet Comp Oncol 11(2):101– Grimes JA, Mestrinho LA, Berg J, Cass S, Oblak ML, 112. Murphy S, Amsellem PM, Brown P, Hamaide A, Matz BM (2019). Histologic evaluation of mandibular and medial Martano M, Iussich S, Morello E, Buracco P (2018). retropharyngeal lymph nodes during staging of oral Canine oral fibrosarcoma: changes in prognosis over malignant melanoma and squamous cell carcinoma in the last 30 years? Vet J 241:1–7. dogs. J Am Vet Med Assoc 254(8):938–943. Mas A, Blackwood L, Cripps P, Murphy S, De Vos J, Kawabe M, Mori T, Ito Y, Murakami M, Sakai H, Yanai T, Dervisis N, Martano M, Polton GA (2011). Canine Maruo K (2015). Outcomes of dogs undergoing tonsillar squamous cell carcinoma - a multi-centre radiotherapy for treatment of oral malignant retrospective review of 44 clinical cases. J Small Anim melanoma: 111 cases (2006–2012). J Am Vet Med Pract 52(7):359–364. Assoc 247(10):1146–1153. Mayer MN, Anthony JM (2007). Radiation therapy for Lee S, Jang Y, Lee G, Jeon S, Kim D, Choi J (2021). CT oral tumors: canine acanthomatous ameloblastoma. features of malignant and benign oral tumors in 28 Can Vet J 48(1): 99–101. dogs. Vet Radiol Ultrasound 62(5):549–556. Milevoj N, Nemec A, Tozon N (2022). Metronomic Liptak JM (2020). Cancer of gastrointestinal tract, chemotherapy for palliative treatment of malignant oral section a: oral cavity. V: Vail DM, Thamm DH, Liptak JM, tumors in dogs. Front Vet Sci 9:856399. ur. Withrow and MacEwen’s Small Animal Clinical Oncology, 6th ed. Elsevier, St. Louis, str. 434–448. Murphy BG, Bell CM, Soukup JW (2020). Veterinary oral and maxillofacial pathology. Wiley & Sons, Hoboken. Liptak JM, Thatcher GP, Mestrinho LA, Séguin B, Vernier T, Martano M, Husbands BD, Veytsman S, van Murphy S, Hayes A, Adams V, Maglennon G, Neath P, Nimwegen SA, De Mello Souza CH, Mullins RA, Barry Ladlow J, Brearley MJ (2006). Role of carboplatin in 62 multi-modality treatment of canine tonsillar squamous mandibular and medial retropharyngeal lymph node cell carcinoma – a case series of five dogs. J Small Anim metastasis in dogs with oral and nasal cancer. Vet Pract 47(4):216–220. Comp Oncol 16(4):562–570. Nemec A, Milevoj N, Lampreht Tratar U, Serša G, Skinner OT, Boston SE, Souza CH (2017). Patterns of Čemažar M, Tozon N (2020). Electroporation-based lymph node metastasis identified following bilateral treatments in small animal veterinary oral and mandibular and medial retropharyngeal maxillofacial oncology. Front Vet Sci 7:575911. lymphadenectomy in 31 dogs with malignancies of the head. Vet Comp Oncol 15(3):881–889. Pellin MA (2022). The use of oncept melanoma vaccine in veterinary patients: a review of the literature. Vet Sci Stebbins KE, Morse CC, Goldschmidt MH (1989). Feline 9(11):597. oral neoplasia: a ten-year survey. Vet Pathol 26(2):121– 128. Poirier VJ, Kaser-Hotz B, Vail DM, Straw RC (2013). Efficacy and toxicity of an accelerated hypofractionated Tagawa M, Aoki M (2023). Clinical utility of liquid radiation therapy protocol in cats with oral squamous biopsy in canine oral malignant melanoma using cell-cell carcinoma. Vet Radiol Ultrasound 54(1):81–88. free DNA. Front Vet Sci 10:1182093. Rejec A, Benoit J, Tutt C, Crossley D, Butinar J, Hren NI Tellado MN, Maglietti FH, Michinski SD, Marshall GR, (2015). Evaluation of an accelerated Signori E (2020). Electrochemotherapy in treatment of chemoradiotherapy protocol for oropharyngeal canine oral malignant melanoma and factors squamous cell carcinoma in 5 cats and 3 dogs. J Vet influencing treatment outcome. Radiol Oncol 54(1):68– Dent 32(4):212–221. 78. Riggs J, Adams VJ, Hermer JV, Dobson JM, Murphy S, Torrigiani F, Pierini A, Lowe R, Simčič P, Lubas G (2019). Ladlow JF (2018). Outcomes following surgical excision Soft tissue sarcoma in dogs: a treatment review and a or surgical excision combined with adjunctive, novel approach using electrochemotherapy in a case hypofractionated radiotherapy in dogs with oral series. Vet Comp Oncol 17(3):234–241. squamous cell carcinoma or fibrosarcoma. J Am Vet Med Assoc 253(1):73–83. Treggiari E, Pellin MA, Romanelli G, Maresca G, Gramer I, Yale AD, Pecceu E, Pignanelli M, Borrego J, Purzycka Skinner OT, Boston SE, Giglio RF, Whitley EM, Colee JC, K, Berlato D (2023). Tonsillar carcinoma in dogs: Porter EG (2018). Diagnostic accuracy of contrast-treatment outcome and potential prognostic factors in enhanced computed tomography for assessment of 123 cases. J Vet Int Med 37(1):247–257. 63 Turek M, LaDue T, Looper J, Nagata K, Shiomitsu K, Keyerleber M, Buchholz J, Gieger T, Hetzel S (2020). Multimodality treatment including ONCEPT for canine oral melanoma: A retrospective analysis of 131 dogs. Vet Radiol Ultrasound 61(4):471–480. van der Steen F, Zandvliet M (2021). Treatment of canine oral papillary squamous cell carcinoma using definitive-intent radiation as a monotherapy—a case series. Vet Comp Oncol 19(1):152–159. Verstraete FJM (2005). Mandibulectomy and maxillectomy. Vet Clin North Am Small Anim Pract 35(4):1009–1039. Wainberg SH, Oblak ML, Giuffrida MA (2018). Ventral cervical versus bilateral lateral approach for extirpation of mandibular and medial retropharyngeal lymph nodes in dogs. Vet Surg 47(5):629–633. Williams LE, Packer RA (2003). Association between lymph node size and metastasis in dogs with oral malignant melanoma: 100 cases (1987–2001). J Am Vet Med Assoc 222(9):1234–1236. Wingo K (2018). Histopathologic diagnoses from biopsies of the oral cavity in 403 dogs and 73 cats. J Vet Dent 35(1):7–17. Zacher AM, Marretta SM (2013). Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. Vet Clin North Am Small Anim Pract 43(3):609–649. 64 6.5 Maksilofacialna travma ! krat opazimo otekline ali nesimetričnost obraza, Ključno je, da pri zdravljenju zlomov čeljusti krvavitve iz gobca ali nosu, povečano slinjenje, te-in kosti obraznega dela glave dosežemo pra- žave z zapiranjem gobca in/ali nepravilen ugriz. vilen in funkcionalen ugriz ob upoštevanju po-Tako prizadete živali je potrebno vedno najprej si-ložaja (korenin) zob ter živčno-žilnih struktur v stemsko stabilizirati in jim zagotoviti ustrezno anal-infraorbitalnem in mandibularnem kanalu. gezijo. Poleg očitnih maksilofacialnih poškodb imajo prizadete živali lahko tudi poškodbe central-nega živčnega sistema ali drugih vitalnih organov Poškodbe maksilofacialne (obrazne) regije glave prsne in trebušne votline (Boudrieau s sod. 2020, psov in mačk so pogoste, saj so zlomi obraznih Tundo s sod. 2019, Adamantos in Garosi 2011). Pri kosti prisotni pri do 80 % mačk, ki so imele zgodo-vino poškodbe glave (Knight in Meeson 2019). Po-psih, ki so bili izpostavljeni topemu udarcu (veči- škodbe maksilofacialne regije lahko razdelimo na noma nalet motornega vozila), je približno 72 % ži-poškodbe mehkih tkiv ter poškodbe kosti in zob, vali utrpelo politravmo (znatne poškodbe najmanj pogosto pa se pojavljajo skupaj. Takšne poškodbe dveh telesnih regij) (Dozeman s sod. 2019, Simpso večinoma posledica delovanja zunanjih sil, kot son s sod. 2009). Prav tako je imelo 76 % mačk s na primer topih udarcev (avtomobilska nesreča, travmo glave poleg zloma vsaj ene lobanjske kosti padec, brca) ali ugrizov drugih živali. Do njih lahko še druge klinično relevantne poškodbe (Knight in pride tudi zaradi napredovanja parodontalne bo-Meeson 2019). lezni z obsežno izgubo kosti ali invazivnih novotvorb (Boudrieau s sod. 2020, Amengual-Batle s Poleg natančnega kliničnega pregleda obraznega sod. 2020, Zacher in Marretta 2013). dela glave, ustne votline in zob, ko je žival stabilna Klinično pri živalih z maksilofacialno travmo veliko-in v splošni anesteziji, je izborna metoda diagno-65 stike pri psih in mačkah z maksilofacialno travmo Poškodbe trdih tkiv računalniška tomografija (CT) (Slika 6.5.1). Zaradi kompleksne anatomije in prekrivanja številnih Med poškodbe trdih tkiv uvrščamo zlome kosti struktur nam ta zaradi tridimenzionalne narave slike obraznega dela glave, vključno z zlomi ali luksacijo omogoča natančnejšo oceno lokacije, obsega in čeljustnega sklepa. Po travmi glave imajo živali po-narave poškodb ter rentgensko slikanje glave gosto zlomljenih več lobanjskih kosti, pri čemer so (s CT-jem odkrijemo skoraj do dvakrat več poškodb zelo pogosto (70 %) prizadete kosti obraznega glave pri istih pacientih kot samo z rentgenom) dela glave (Knight in Meeson 2019, Tundo s sod. (Boudrieau s sod. 2020, Amengual-Batle s sod. 2019). 2020, Knight in Meeson 2019, Bar-am s sod. 2008). Ključno je, da pri zdravljenju zlomov čeljusti in kosti obraznega dela glave dosežemo pravilen in funkcionalen ugriz ob upoštevanju položaja (korenin) zob ter živčno-žilnih struktur v infraorbitalnem in mandibularnem kanalu (Freeman in Southerden 2023, Rizkallal in Lafuente 2020, Verstraete s sod. 2020). Zdravljenje zlomov čeljusti in kosti obraznega dela glave je lahko konzervativno, minimalno invazivno ali kirurško. Med konzervativne in minimalno invazivne načine fiksacije zlomov čeljusti in kosti obraznega dela glave spadajo uporaba nagobčnika (slednjo lahko vedno uporabimo kot prvo pomoč pri imobilizaciji; pri mladičih pa je to tudi izborna metoda fiksacije (Wolfs s sod. 2022), ki jo lahko dopolnimo z namestitvijo obrazne maske iz elastične Slika 6.5.1: Slikanje CT je izjemnega pomena pri sanitetne mrežice), različne metode maksilomandi-načrtovanju zdravljenja in napovedovanju možnih bularne imobilizacije (npr. metoda fiksacije z gumbi zapletov pri živalih z maksilofacialno travmo. (angl. modified labial button technique) (Slika Rekonstrukcija 3D lahko zelo pomaga tudi pri komunikaciji z lastniki, saj si lažje predstavljajo obseg 6.5.2)) ter namestitev intraoralnih opornic iz orto-poškodb. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali pedske žice in kompozita (Freeman in Southerden Veterinarske fakultete) 2023, Wolfs s sod. 2022, Rizkallal in Lafuente 2020, 66 Snyder 2020, Guzu in Hennet 2017, Goodman in Carmichael 2016). Med kirurške načine fiksacije zlomov čeljusti in kosti obraznega dela glave uvrš- čamo fiksacijo fragmentov kosti s pomočjo orto-pedske žice (Slika 6.5.3) ter uporabo eksternih fiksatorjev ali ortopedskih ploščic (prilagojenih za uporabo v maksilofacialni kirurgiji). Uporaba ome-njenih metod zahteva podrobno poznavanje ana-a tomije in biomehanike zlomov ter ustrezen inštrumentarij. V primeru obsežnih poškodb, kjer z različnimi metodami ne moremo zagotoviti ustrezne fiksacije oziroma je ta povezana z visoko mož- nostjo zapletov, se lahko odločimo tudi za maksilektomijo ali mandibulektomijo oziroma odstranitev zelo poškodovanih delov čeljusti ali kosti obraznega dela glave. Pri načrtovanju zdravljenja se držimo načela izbire najmanj invazivne metode, ki nam omogoča najboljši klinični uspeh. Prizadetim živalim med posegom pogosto vstavimo tudi hranilno sondo, jim zagotovimo protibolečinsko ter po potrebi (npr. odprti, multifragmentarni zlomi) tudi antimikrobno zdravljenje (Freeman in Southerden 2023, Boudrieau 2020, Boudrieau in Arzi 2020, Greiner s sod. 2017, Arzi in Verstraete 2014, Woodb bridge in Owen 2013). Slika 6.5.2: Eden izmed minimalno invazivnih načinov fiksacije čeljusti in kosti obraznega dela glave zlomov je metoda fiksacije z gumbi (a), ki jo večina mačk zelo Poškodbe mehkih tkiv dobro prenaša (b) in živalim tudi omogoča samostojno Poškodbe mehkih tkiv (vključujoč poškodbe ustnic, uživanje hrane. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) jezika in neba) so pogosta posledica travme glave 67 in velikokrat spremljajo zlome čeljusti in kosti obraznega dela glave. Ključna pri zdravljenju takš- nih ran je odstranitev nevitalnega kontaminiranega in/ali okuženega tkiva, ki omogoči dobre pogoje celjenja. Hitra (takoj, ko je žival stabilna za splošno anestezijo) kirurška oskrba ran zmanjša verjetnost okužbe ter slabega celjenja ran. Zaradi kontamini-ranosti takšnih ran je v teh primerih poleg protibolečinskega zdravljenja indicirana tudi uporaba širokospektralnih antibiotikov. Poleg poškodb a mehkih tkiv imajo te živali pogosto tudi zlome kosti (Slika 6.5.3), zlome zob in parodontalno travmo (poglavje 6.6) (Stanley s sod. 2020, Zacher in Marretta 2013, Buelow s sod. 2011). »High-rise« sindrom »High-rise« sindrom je definiran kot padec živali (večinoma mačke) z višine najmanj dveh nadstropij, b c ki povzroči več poškodb. Najpogostejše so po-Slika 6.5.3: Separacija simfize spodnje čeljusti je škodbe glave, prsnega koša ter zlomi okončin. Po-pogosta poškodba pri mačkah, ki pa je le redko edina škodbe maksilofacialne regije in zob so prisotne pri poškodba pri prizadetih živalih. V tem primeru je 57–66 % mačk, ki padejo z višine. Klinično lahko po-separacija simfize povezana z avulzijo spodnje ustnice gosto vidimo krvavitev iz nosu in ust. Najpogo- (a). Separacijo simfize lahko fiksiramo s pomočjo stejše poškodbe glave pa so zlom (separacija) cerklaže (b), avulzijo ustnice pa zdravimo s temeljitim trdega neba (Slika 6.5.4), zlomi spodnje in/ali zgor-debridmajem mehkih tkiv in ustreznim šivanjem. Nujno je, da pri živalih s poškodbami čeljusti z zdravljenjem nje čeljusti, poškodbe čeljustnega sklepa, zlomi zagotovimo pravilen oziroma funkcionalen ugriz (c). zob in raztrganine mehkih tkiv obraznega dela (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske glave. Žival moramo ob sprejemu najprej sistem-fakultete) sko stabilizirati, saj je največ smrti po padcih z višine 68 posledica hudih respiratornih težav. Obseg po-Dodatno branje: škodb po padcu z višine diagnosticiramo z natanč- nim kliničnim pregledom ter z uporabo različnih Adamantos S, Garosi L (2011). Head trauma in the cat: metod slikovne diagnostike (ultrazvok, rentgen, 1. assessment and management of craniofacial injury. J CT). Način zdravljenja prizadetih živali je odvisen Feline Med Surg 13(11):806–814. od vrste, lokacije in obsega poškodb (Lefman in Prittie 2022, Girol-Piner s sod. 2022, Bonner s sod. Amengual-Batle P, José-López R, Durand A, Czopowicz 2012). M, Beltran E, Guevar J, Lazzerini K, De Decker S, Muñana K, Early P, Mariani C, Olby N, Petrovitch N, Gutierrez-Quintana R (2020). Traumatic skull fractures in dogs and cats: a comparative analysis of neurological and computed tomographic features. J Vet Intern Med 34(5):1975–1985. Arzi B, Verstraete FJ (2015). Internal fixation of severe maxillofacial fractures in dogs. Vet Surg 44(4):437–442. a b Bar-Am Y, Pollard RE, Kass PH, Verstraete FJ (2008). The diagnostic yield of conventional radiographs and Slika 6.5.4: Separacija neba je pogosta pri mačkah, ki computed tomography in dogs and cats with padejo z višine. Poškodba je le redko edina poškodba maxillofacial trauma Vet Surg 37(3):294–299. pri prizadetih živalih. Klinično ugotovimo razcep mehkih in večinoma tudi trdih tkiv neba, da nastane oronazalna Bonner SE, Reiter AM, Lewis JR (2012). Orofacial komunikacija (a). Pri zdravljenju je nujno kirurško manifestations of high-rise syndrome in cats: a popraviti nastali defekt, kar lahko storimo z raličnimi retrospective study of 84 cases. J Vet Dent 29(1):10–18. tehnikami (b). (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) Boudrieau RJ, Arzi B, Verstraete FJM (2020). Principles of maxillofacial trauma repair. V: Verstraete FJM, Lommer M, Arzi B, ur. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. 2nd ed. Elsevier, St. Louis, str. 668–689. 69 Boudrieau RJ, Arzi B (2020). Maxillofacial fracture repair Guzu M, Hennet PR (2017). Mandibular body fracture using plates and screws. V: Verstraete FJM, Lommer M, repair with wire-reinforced interdental composite splint Arzi B, ur. Oral and maxillofacial surgery in dogs and in small dogs. Vet Surg 46(8):1068–1077. cats. 2nd ed. Elsevier, St. Louis, str. 816–875. Knight R, Meeson RL (2019). Feline head trauma: a CT Buelow ME, Marretta SM, Barger A, Lichtensteiger C analysis of skull fractures and their management in 75 (2011). Lingual lesions in the dog and cat: recognition, cats. J Feline Med Surg 21(12):1120–1126. diagnosis, and treatment. J Vet Dent 28(3):151–162. Lefman S, Prittie JE (2022). High-rise syndrome in cats Dozeman ET, Prittie JE, Fischetti AJ (2020). Utilization of and dogs. J Vet Emerg Crit Care (San Antonio) whole body computed tomography in polytrauma 32(5):571–581. patients. J Vet Emerg Crit Care (San Antonio) 30(1):28– 33. Rizkallal C, Lafuente P (2020). Feline skull injuries: treatment goals and recommended approaches. J Freeman A, Southerden P (2023). Mandibular fracture Feline Med Surg 22(3):229–240. repair techniques in cats: a dentist's perspective. J Feline Med Surg 25(2):1098612X231152521. Simpson SA, Syring R, Otto CM (2009). Severe blunt trauma in dogs: 235 cases (1997-2003). J Vet Emerg Girol-Piner AM, Moreno-Torres M, Herrería-Bustillo VJ Crit Care (San Antonio) 19(6):588–602. (2022). Prospective evaluation of the Animal Trauma Triage Score and Modified Glasgow Coma Scale in 25 Snyder CJ (2020). Maxillofacial fracture repair using cats with high-rise syndrome. J Feline Med Surg noninvasive techniques. V: Verstraete FJM, Lommer M, 24(6):e13–e18. Arzi B, ur. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. 2nd ed. Elsevier, St. Louis, str. 929–948. Goodman AE, Carmichael DT (2016). Modified labial button technique for maintaining occlusion after Stanley BJ, Campbell BG, Swaim SF (2020). Facial soft caudal mandibular fracture/temporomandibular joint tissue injuries. V: Verstraete FJM, Lommer M, Arzi B, ur. luxation in the cat. J Vet Dent 33(1):47–52. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. 2nd ed. Elsevier, St. Louis, str. 690–725. Greiner CL, Verstraete FJM, Stover SM, Garcia TC, Leale D, Arzi B (2017). Biomechanical evaluation of two Tundo I, Southerden P, Perry A, Haydock RM (2019). plating configurations for fixation of a simple Location and distribution of craniomaxillofacial transverse caudal mandibular fracture model in cats. fractures in 45 cats presented for the treatment of head Am J Vet Res 78(6):702–711. trauma. J Feline Med Surg 21(4):322–328. 70 Verstraete FJM, Arzi B, Bezuidenhout AJ (2020). Surgical approaches for mandibular and maxillofacial trauma repair. V: Verstraete FJM, Lommer M, Arzi B, ur. Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. 2nd ed. Elsevier, St. Louis, str. 725–742. Wolfs E, Arzi B, Guerrero Cota J, Kass PH, Verstraete FJM (2022). Craniomaxillofacial trauma in immature dogs-etiology, treatments, and outcomes. Front Vet Sci 9:932587. Woodbridge N, Owen M (2013). Feline mandibular fractures: a significant surgical challenge. J Feline Med Surg 15(3):211–218. Zacher AM, Marretta SM (2013). Oral and maxillofacial surgery in dogs and cats. Vet Clin North Am Small Anim Pract 43(3):609649. 71 6.6 Nujna stanja v veterinarski stomatologiji Zlom zoba 6–12 mesecev rentgensko slikati, da preverimo uspešnost izvedenega posega (Slika 6.6.2), čeprav Zlom zoba predstavlja nujno stanje, če je zaradi se poseg lahko izkaže za neuspešnega tudi kasneje sveže poškodbe izpostavljena zobna pulpa ter že- (Reiter in Gracis 2018, Luotonen s sod. 2014, Nie-limo zob ohraniti živ s postopkom vitalne pulpek-miec 2001). Razvijajo se tudi regenerativne tehnike tomije. Idealno je, da se vitalna pulpektomija (El-Zekrid s sod. 2019). opravi znotraj 48 ur po poškodbi zoba (zlasti pri odraslih psih), ko je vnetje zobne pulpe še omejeno (Slika 6.6.1) (Harran Ponce s sod. 2002). Posto-Parodontalna travma pek, izveden v daljšem časovnem intervalu kot 48 ur, je povezan z nižjo stopnjo uspeha (Clarke 2001). Avulzija zoba predstavlja stanje, ko zob zaradi Uspešnost posega pa je odvisna tudi od pravilnosti travme v celoti izpade iz zobne jamice (alveole). V izvedbe postopka in vrste uporabljenega mate-primeru luksacije (Slika 6.6.3) je zob premaknjen iz riala, pri čemer je danes zlati standard zdravljenja svojega prvotnega položaja v zobni jamici. Zob izpostavljene zobne pulpe kritje z mineral trioksid sam ni poškodovan, potrgana pa je pozobnica in agregatom (MTA) s stopnjo uspeha 92 % (Luoto-nemalokrat zlomljena tudi alveolarna kost. Zaradi nen s sod. 2014). Živali zagotovimo protibolečinsko poškodbe pride pogosto tudi do raztrganin dlesni zdravljenje z nesteroidnim protivnetnim in protibo-in ustne sluznice. Če želimo poškodovani zob ohra-lečinskim sredstvom, antibiotikov ne uporabljamo niti, je potrebno znotraj 1–3 ur po poškodbi v sploš- (Luotonen s sod. 2014). Podatkov o uspehu takš- ni anesteziji poškodovani zob in tkiva čeljusti nega zdravljenja pri mačkah zaenkrat ni. Zobe, nežno sprati (sterilna ringerjeva raztopina), zob zdravljene z vitalno pulpektomijo, je nujno vsaj čez reimplantirati, zašiti poškodovana mehka tkiva in 72 namestiti intraoralno opornico, ki jo mora žival no-siti 3–6 tednov. Sistemska antibiotična terapija je priporočena med posegom ter 7 dni po njem. Ob-sežna poškodba obzobnih tkiv vodi v delno ali popolno motnjo oskrbe zoba s krvjo, kar privede do odmrtja zobne pulpe. Zato je potrebno 7–14 dni po reimplantaciji oziroma repoziciji prizadetega zoba a opraviti tudi zdravljenje koreninskega kanala zoba. Pri tem je treba upoštevati potrebno rentgensko spremljanje uspešnosti takšnega zdravljenja čez 3–6 mesecev. Alternativa zdravljenju in ohrani-tvi tako prizadetih zob je odstranitev. Slednja je b c Slika 6.6.1: Akutna poškodba (manj kot 48 ur) spodnjega desnega grabilca pri psu. Zobna pulpa je izpostavljena (a), rentgenskih znakov endodontske bolezni pričakovano ni (b). Zob je bil zdravljen s postopkom vitalne pulpektomije, po katerem je bila čez a b 6 mesecev opravljena rentgenska kontrola zoba. Zob je rentgensko zdrav – širina koreninskega kanala je Slika 6.6.2: Endodontsko zdravljene zobe je nujno primerljiva s kontralateralnim grabilcem in ožja kot pred rentgensko spremljati. Desni spodnji grabilec na tej sliki 6 meseci, na vršku korenine zoba ni sprememb in pod je bil po akutni poškodbi zdravljen s postopkom vitalne endodontskim materialom je viden nastanek pulpektomije (a). Šest mesecev kasneje je bil zob dentinskega mosta (c). (Slika A. Nemec/Klinika za male klinično normalen, rentgensko pa so vidni očitni znaki živali Veterinarske fakultete) endodontske bolezni (koreninski kanal zdravljenega zoba je širši kot pri kontralateralnem grabilcu, na vršku korenine zoba je dobro definirana periapikalna lezija) (b). Zob je potrebno dodatno zdraviti. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 73 odstranimo luksirane ali avulzirane mlečne zobe (Gracis 2020, Reiter in Gracis 2018, Ulbricht s sod. 2004, Gracis in Orsini 1998). Nezmožnost zapiranja/odpiranja gobca Vzrokov za nezmožnost odpiranja ali zapiranja a gobca je veliko (npr. poškodbe ali bolezni čeljustnega sklepa (Slika 6.6.4), žvekalne mišičnine, zao- česja, slinskih žlez ali živcev obraza). Za postavitev pravilne diagnoze in načrtovanje ustreznega zdravljenja je v večini primerov nujna preiskava CT glave (Congiuista s sod. 2024, Jung s sod. 2023, Tan s sod. 2022, Lieske in Rissi 2020, Musso s sod. 2020, Winer s sod. 2018, Nutt s sod. 2018, Evans s sod. 2004). Poškodbe mehkih tkiv obraznega dela glave b Poškodbe mehkih tkiv obraznega dela glave (npr. avulzija ustnice, separacija neba) so največkrat po-Slika 6.6.3: Klinični (a) in rentgenski (b) izgled lateralne sledica udarca motornega vozila, ugriza večje živali luksacije zgornjega desnega grabilca pri psu. (Slika A. ali padcev z višine. Čeprav čimprejšnji debridma in Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) kirurška oskrba ran (z namestitvijo intraoralnih smiselna, ko je zob, prizadet s parodontalno opornic v izbranih primerih) zmanjšujeta možnost travmo, že predhodno prizadet s parodontitisom, slabega celjenja, pa je nujno najprej zagotoviti ce-v primeru obsežnih poškodb zoba in okolnih tkiv lostni pristop k diagnostiki in stabilizacijo živali. Ker ter v primerih, ko želimo zaradi splošnega zdrav-so poškodbe mehkih tkiv obraznega dela glave stvenega stanja živali ali iz drugih razlogov minima-redko edina poškodba maksilofacialne regije, se lizirati število splošnih anestezij. Prav tako vedno poleg natančnega pregleda zob in ustne votline 74 svetuje tudi preiskava CT glave za ustrezno načrtovanje zdravljenja (Castejón-González s sod. 2022, Saverino in Reiter 2018, Bonner s sod. 2012, White 2010). Zlomi kosti obraznega dela glave Prizadeto žival moramo vedno najprej stabilizirati ter ji zagotoviti ustrezno protibolečinsko zdravljenje (Snyder in Lothamer 2022). Tematika je podrob-neje razdelana v poglavju 6.5. a Druga nujna stanja Opekline mehkih tkiv ustne votline so lahko posledica zaužitja vročih ali kavstičnih snovi ali udara elektrike. Žival je vedno treba najprej stabilizirati, opekline pa večinoma zdravimo konzervativno (protibolečinsko in antibiotično zdravljenje, asisti-rano hranjenje) (Reiter in Gracis 2018). Hude krvavitve, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo, so po navadi posledica travme, lahko pa se poja-b vijo tudi zaradi zelo napredovalega parodontitisa ali novotvorb v ustni votlini (Reiter in Gracis 2018, Slika 6.6.4: Tridimenzionalna rekonstrukcija CT glave pri Soukup in Lewis 2018). mačku, ki ne more zapreti gobca in ima zamik čeljusti (a) pokaže, da ima maček (rostrodorzalno) luksacijo Sialocele, obsežne novotvorbe, tujki (tudi vdihani desnega čeljustnega sklepa (b). (Slika A. Nemec/Klinika izpadli zobje) ali otekline drugega izvora v ustni za male živali Veterinarske fakultete) votlini, žrelu, grlu in vratni regiji lahko privedejo do dihalne stiske in zahtevajo nujno obravnavo. 75 Dodatno branje: Bonner SE, Reiter AM, Lewis JR (2012). Orofacial Harrán-Ponce E, Holland R, Barreiro-Lois A, López-manifestations of high-rise syndrome in cats: a Beceiro AM, Pereira-Espinel JL (2002). Consequences retrospective study of 84 cases. J Vet Dent 29(1):10–18. of crown fractures with pulpal exposure: histopathological evaluation in dogs. Dent Traumatol Castejón-González AC, Stefanovski D, Reiter AM (2022). 18(4):196–205. Surgical treatment and outcome of acquired midline palate defects in cats. Front Vet Sci 9:922047. Jung JW, Castejón-González AC, Stefanovski D, Reiter AM (2023). Etiology, clinical presentation, and outcome Clarke DE (2001). Vital pulp therapy for complicated of temporomandibular joint luxation in cats: 21 cases crown fracture of permanent canine teeth in dogs: a (2000–2018). Front Vet Sci 10:1274193. three-year retrospective study. J Vet Dent 18(3):117– 121. Lieske DE, Rissi DR (2020). A retrospective study of salivary gland diseases in 179 dogs (2010–2018). J Vet Congiusta MC, Snyder C, Soukup JW, Apostolopoulos Diagn Invest 32(4):604–610. N (2024). Novel management of masticatory myositis in three dogs with a selective janus kinase (JAK-1) Luotonen N, Kuntsi-Vaattovaara H, Sarkiala-Kessel E, Inhibitor. J Vet Dent 8:8987564231219925. Junnila JJ, Laitinen-Vapaavuori O, Verstraete FJ (2014). Vital pulp therapy in dogs: 190 cases (2001-2011). J El-Zekrid MH, Mahmoud SH, Ali FA, Helal ME, Grawish Am Vet Med Assoc 244(4):449–459. ME (2019). Healing capacity of autologous bone marrow-derived mesenchymal stem cells on partially Musso C, Le Boedec K, Gomes E, Cauzinille L (2020). pulpotomized dogs' teeth. J Endod 45(3):287–294. Diagnostic values of clinical and magnetic resonance findings in presumptive trigeminal neuropathy: 49 Evans J, Levesque D, Shelton GD (2004). Canine dogs. J Am Anim Hosp Assoc 56(2):106–113. inflammatory myopathies: a clinicopathologic review of 200 cases. J Vet Intern Med 18(5):679–691. Niemiec BA (2001). Assessment of vital pulp therapy for nine complicated crown fractures and fifty-four Gracis M (2020). Managment of peridontal trauma. V: crown reductions in dogs and cats. J Vet Dent Verstraete FJM, Lommer M, Arzi B, ur. Oral and 18(3):122–125. maxillofacial surgery in dogs and cats. 2nd ed. Elsevier, St. Louis, str. 585–616. 76 Nutt AE, Anderson T, Gracis M, Doran I, Warren-Smith Soukup J, Lewis J (2019). Oral and maxillofacial tumors, C, Langley-Hobbs SJ (2018). Open-mouth jaw locking cysts and tumor-like lessions. V: Lobprise HB, Dodd JR, in cats: a literature review and use of CT in three cases. ur. Wiggs’s veterinary dentistry: principles and practice. J Feline Med Surg 20(12):1180–1191. 2nd ed. Wiley & Sons, Hoboken, str. 131–153. Reiter AM, Gracis M (2018). Managment of dental and Tan YL, Marques A, Schwarz T, Mitchell J, Liuti T (2022). oral trauma. V: Reiter AM, Gracis M, ur. BSAVA Manual Clinical and CT sialography findings in 22 dogs with of Canine and Feline Dentistry and Oral Surgery. 4th surgically confirmed sialoceles. Vet Radiol Ultrasound ed. BSAVA, Gloucester, str. 196–244. 63(6):699–710. Saverino KM, Reiter AM (2018). Clinical presentation, White TL (2010). Lip avulsion and mandibular causes, treatment, and outcome of lip avulsion injuries symphyseal separation repair in an immature cat. J Vet in dogs and cats: 24 cases (2001–2017). Front Vet Sci Dent 27(4):228–233. 5:144. Winer JN, Verstraete FJM, Cissell DD, Le C, Vapniarsky Snyder CJ, Lothamer C (2022). Patient triage, first aid N, Good KL, Gutierrez CJ, Arzi B (2018). Clinical care, and management of oral and maxillofacial features and computed tomography findings are trauma. Vet Clin North Am Small Anim Pract 52(1):271– utilized to characterize retrobulbar disease in dogs. 288. Front Vet Sci 5:186. 77 6.7 Vnetne bolezni ustne votline ! in se velikokrat odražajo tudi drugje na telesu, v Zdravljenje neparodontalnih vnetnih bolez-ustni votlini pa imajo podobno klinično sliko (Bizi-ni ustne votline je po navadi večtirno in (če je kova s sod. 2023, Anderson 2023, Anderson in vzrok znan) ustrezno etiološko orientirano, ne-Hennet 2022, Murphy s sod. 2020, Lommer 2013a, malokrat uporabimo imunomodulatorje ali Nemec s sod. 2012, Krug s sod. 2006). imunosupresive. Ker te bolezni povzročajo živalim hudo bolečino, je protibolečinsko zdra-Zgodovina pacienta, klinični pregled, laboratorij-vljenje nujno. Po opravljeni profesionalni ustni ske preiskave krvi, videz, barva, velikost, oblika, higieni je ključno tudi izvajanje vsakodnevne konzistenca, opis površine in robov sprememb ter ustne higiene doma, antibiotično zdravljenje lokacija lezij in natančen pregled ustne votline, zob pa je redko indicirano. in obzobnih tkiv (vključno z zobnim rentgenom) so pomembni pri prepoznavanju bolezni. Za natančno Vnetne bolezni ustne votline so večinoma ponavlja-diagnozo in ustrezno načrtovanje zdravljenja ter joče se ali kronične bolezni, ki se kažejo kot lo-prognozo pa je ključna biopsija, pri čemer s prizadetih področij ustne sluznice odvzamemo dovolj kalizirano ali generalizirano vnetje ustne sluznice in velik (8–12 mm) in globok vzorec tkiva na meji z dlesni (gingivostomatitis), tudi z nastankom vezi-zdravim tkivom za patohistološki pregled ter do-klov, razjed, proliferativnih sprememb, krvavitev, datne specialne preiskave (npr. različna specialna depigmentacije (pri akutnih vnetjih) oziroma mo-imunohistokemična barvanja) (Anderson 2023, Bi- čnejše pigmentiranosti (pri kroničnih vnetjih) ali zikova s sod. 2023, Anderson in Hennet 2022, atrofije tkiva (Anderson 2023). Spremembe so Murphy s sod. 2020, Lommer 2013a, Nemec s sod. lahko imunsko pogojene ali del avtoimune bolezni 2012). 78 mačjim virusom kalici (FCV) verjetni (ko)faktor (Fried s sod. 2021), podobno ugotavljamo tudi za »puma feline foamy virus« (PFFV) (Peralta s sod. 2023). Po drugi strani pa je kot kofaktor pri FCGS opisana tudi imunska komponenta (Peralta s sod. 2023, Vapniarsky s sod. 2020). Bolezen se lahko razvije tudi pri mačkah z zgodnjim gingivitisom (Soltero-Rivera s sod. 2023a). Zlati standard zdravljenja je še vedno kirurški – odstranitev vsaj vseh pre-molarjev in molarjev in po potrebi tudi sekalcev in grabilcev, s čimer se stanje izboljša ali vnetje popolnoma umiri pri 70–80 % mačk (Silva s sod. 2021, Jennings s sod. 2015). Odziv na kirurško zdravljenje je veliko slabši pri mačkah, okuženih z virusom mačje levkemije (FeLV) (Silva s sod. 2021). Če od-ziva na kirurško in podporno (protivnetna in proti-Slika 6.7.1: Kronični (ulceroproliferativni) bolečinska zdravila) zdravljenje v nekaj tednih ni gingivostomatitis pri mačku. Lezije kavdalno v ustni (mačke, »refraktorne na kirurško zdravljenje«), uve-votlini so nesimetrične, zato je zelo smiselna biopsija. demo eno izmed imunomodulatornih ali imunosu- (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske presivnih terapij (Rivas s sod. 2023, Soltero-Rivera fakultete) s sod. 2023b, Matsumoto s sod. 2018, Lommer Specifične najpogostejše neparodontalne 2013b, Hennet s sod. 2011). Uporabi depo oblik vnetne bolezni ustne votline pri psih in kortikosteroidov in antibiotikov s podaljšanim de-mačkah lovanjem se izogibamo. Kronični gingivostomatitis pri mačkah (ang. FCGS Kronični ulcerativni stomatitis psov (ang. CCUS – – feline chronic gingivostomatitis) (Slika 6.7.1) pri-canine chronic ulcerative stomatitis) (Slika 6.7.2) zadene do 26,6 % mačk (pogostejši je pri prostoži-prizadene po navadi starejše (> 7 let) pse (pogost večih mačkah) (Kim s sod. 2023). Za postavitev zlasti pri maltežanih, kavalirjih kralja Karla in hrtih). diagnoze je ključna klinična slika (kavdalni stoma-Vzrok bolezni še ni znan, čeprav je najverjetneje titis), po potrebi v kombinaciji z biopsijo. Etiologija imunsko pogojen (Anderson s sod. 2020, Ander-FCGS še vedno ni pojasnjena, čeprav je okužba z son s sod. 2017). Osnova zdravljenja je ustna hi-79 a Slika 6.7.2: Kronični ulcerativni stomatitis pri psu. Biopsija je smiselna, da se klinična diagnoza potrdi/ovrže. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) giena ter zdravljenje morebitnih pridruženih bolezni zob in obzobnih tkiv. Če z vzdrževanjem poja- čane ustne higiene in podpornim protivnetnim zdravljenjem bolezni ne uspemo obvladati, lahko b prizadete pse zdravimo dolgoročno s kombinacijo ciklosporina in metronidazola (Ford s sod. 2023). Slika 6.7.3: Obsežen eozinofilni granulom spodnje čeljusti in podjezičja pri mačku. Biopsija je ključna, saj je klinična slika nediagnostična (a). Eozinofilni plak v Kompleks eozinofilnega granuloma (ang. EGC – kadvalni ustni votlini in žrelu pri psu kavalirju kralja Karla eosinopilic granuloma complex) se pri mačkah po- (b). Čeprav je klinična slika tipična, pa se svetuje gosto kaže kot razjeda na zgornjih ustnicah (lahko biopsija, da se klinična diagnoza potrdi/ovrže. (Slika A. sicer kjerkoli v ustni votlini), pri psih (predvsem pri Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 80 kavalirjih kralja Karla, aljaških malamutih, sibirskih haskijih, zahodnovišavskih belih terierjih in labra-dorcih) pa kot razjede ali proliferativne spremembe na sluznici ust, žrela in jezika (Slika 6.7.3). Bolezen je najverjetneje imunsko pogojena ali predstavlja preobčutljivostno reakcijo in se lahko samoomeji (zlasti če ni kliničnih znakov). Druga linija zdravljenja je antialergijsko zdravljenje (napotitev k derma-tologu). Če s temi pristopi ne dosežemo ozdravitve, uvedemo imunosupresivno zdravljenje z glukokortikoidi ali ciklosporinom; pri mačkah je opisano tudi zdravljenje z amoksicilin-klavulansko kislino (Soltero-Rivera s sod. 2023c, Mendelsohn s sod. 2019, Wildermuth s sod. 2012). Slika 6.7.4: Obsežen uremični stomatitis pri mačku. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) jedkim kemičnim sredstvom, lahko se pojavlja kot Drugi vzroki za pojav stomatitisa negativna posledica kemoterapije (Anderson 2023, Lommer 2013a, Ordeix s sod. 2005) ali kot Stomatitis in globoka ulcerativna vnetja se lahko posledica kroničnih sistemskih ali endokrinih bole-pojavljajo tudi pri različnih virusnih (npr. mačji virus zni s hiperpigmentacijo mukoze (npr. uremija (Slika kalici (FCV), mačji virus herpes (FHV), mačja levke-6.7.4), sladkorna bolezen, hiperparatireoidizem, ia-mija (FeLV), mačji aids (FIV) ter parvoviroza ali pa-trogeni hiperadernokorticizem) (Anderson 2023, pilomatoza psov (CPV)), glivičnih (npr. kandidiaza, Arzi s sod. 2008). Nastanek stomatitisa je možen kriptokokoza, sporotrihoza, histoplazmoza) ali dru-tudi ob kroničnem pomanjkanju vitaminov (C, ri-gih okužbah (leišmanioza, leptospiroza). Stomatitis in globoke razjede se lahko pojavijo tudi zaradi boflavin, biotin, E/Se). Linearna ulceracija na povr-osteomielitisa ali osteo(radio)nekroze čeljusti (Pe- šini jezika je lahko posledica kroničnega ralta s sod. 2015, Nemec s sod. 2015) ali aktinomi-pomanjkanja proteinov v hrani zaradi kronične dri-koze (Murakami s sod. 1997). Prav tako je stomatitis ske ali nefropatije (Lanska 2012, Buelow s sod. lahko posledica reakcije na tujke ali opeklin zaradi 2011, Arzi s sod. 2008, Jeong s sod. 2004, Lobprise električnega udara, obsevanja ali izpostavljenosti in Wiggs 1993). Stomatitis se lahko pojavi kot po-81 sledica različnih alergenov v hrani ali priboljških in Pri psih s ciklično neutropenijo (ang. gray collie syn-tudi kot posledica zdravljenj (sulfonamidi, penici-drome) lahko poleg sistemskih kliničnih znakov naj-lini, klorheksidin), ko pride do nastanke eriteme demo tudi znake gingivostomatitisa ter malokluzijo multiforme. Eritema multiforne in epiteliotropni T-stalnih zob (DiGiacomo s sod. 1983). Krvavitve ali celični limfom v ustih imata podobno klinično sliko razjede po ustni sluznici in gingivitis se (pri ljudeh) kot kronični ulcerativni stomatitis psov, zato je po-pojavljajo tudi pri neoplastičnih mieloproliferativ-trebna patohistološka preiskava z dodatnimi spe-nih boleznih (Barros s sod. 2022, Compilato s sod. cialnimi preiskavami (Nemec s sod. 2012). 2009, Hou s sod. 1997, Weckx s sod. 1990). Na orofaringealnem področju lahko najdemo tudi Zdravljenje neparodontalnih vnetnih bolezni ustne granulome s fistulo ter tonzilarne abscese. Pri bra-votline je po navadi večtirno in (če je vzrok znan) hicefaličnih pasmah mačk se lahko na ventrokav-ustrezno etiološko orientirano, nemalokrat upora-dalnem področju mehkega neba pojavijo bimo imunomodulatorje (Soltero-Rivera s sod. retrofaringealni abscesi ali velike, retencijsko razvi-2023b) ali imunosupresive (Bizikova s sod. 2023). jajoče se ciste in nazofaringealni polipi ter tonzilitis Ker te bolezni povzročajo živalim hudo bolečino, je (Reed in Guun-Moore 2012, Peterson in Buote protibolečinsko zdravljenje nujno. Po opravljeni 2011) ali lezije, povezane s kavdalnim nepravilnim profesionalni ustni higieni je ključno tudi izvajanje ugrizom (Ziemann s sod. 2023, Gracis s sod. 2015). vsakodnevne ustne higiene doma, antibiotično Pri brahicefaličnih pasmah psov pa se pojavita tudi zdravljenje pa je redko indicirano. palatitis in granulomatozno vnetje trdega neba kot posledica zaostale hrane, tujkov in dlake med ru-gami trdega neba (Regalado Ibarra in Legendre 2019). 82 Dodatno branje: Anderson JG (2023). Canine oral lesions: a decision-Buelow ME, Manfra Marretta S, Barger A, Lichtensteiger tree approach to ulcers, leukoplakia, and pigmented C (2011). Lingual lesions in the dog and cat: lesions. J Am Vet Med Assoc 261(S2):S62–S69. recognition, diagnosis, and treatment. J Vet Dent 28(3):151–162. Anderson JG, Hennet P (2022). Management of severe oral inflammatory conditions in dogs and cats. Vet Clin Compilato D, Cirillo N, Termine N, Kerr AR, Paderni C, Small Anim 52:159–184. Ciavarella D, Campisi G (2009). Long-standing oral ulcers proposal for a new "S-C-D classification system". Anderson JG, Kol A, Bizikova P, Stapelton BP, Ford K, J Oral Path Med 38(3):241–253. Villarreal A, Jimenez RJ, Vasilatis D, Murphy BG (2020). Immunopathogenesis of canine chronic ulcerative DiGiacomo RF, Hammond WP, Kunz LL, Cox PA (1983). stomatitis. PLoS One 15(1):e0227386. Clinical and pathologic features of cyclic hematopoiesis in grey collie dogs. Am J Pathol Anderson JG, Peralta S, Kol A, Kass PH, Murphy B 111(2):224–233. (2017). Clinical and histopathologic characterization of canine chronic ulcerative stomatitis. Vet Pathol Ford KR, Anderson JG, Stapleton BL, Murphy BG, 54(3):511–519. Kumar TKS, Archer T, Mackin AJ, Wills RW (2023). Medical management of canine chronic ulcerative Arzi BA, Anderson JG, Verstraete FJM (2008). Oral stomatitis using cyclosporine and metronidazole. J Vet manifestation of systemic disorders in dogs and cats. J Dent 40(2):109–124. Vet Clin Sci 1:112–124. Fried WA, Soltero-Rivera M, Ramesh A, Lommer MJ, Barros P, Islam MN, Fitzpatrick SG, Cohen DM, Arzi B, DeRisi JL, Horst JA (2021). Use of unbiased Bhattacharyya I, Alramadhan SA (2022). Essentials of metagenomic and transcriptomic analyses to oral manifestations of leukemia for the dental investigate the association between feline calicivirus practitioner. Gen Dent 70(2):33–36. and feline chronic gingivostomatitis in domestic cats. Am J Vet Res 82(5):381–394. Bizikova P, Linder KE, Anderson JG (2023). Erosive and ulcerative stomatitis in dogs and cats: which immune-mediated diseases to consider? J Am Vet Med Assoc 261(S1):S48–S57. 83 Hennet PR, Camy GAL, McGahie DM, Albouy MV Lommer MJ (2013a). Oral inflammation in small (2011). Comparative efficacy of a recombinant feline animals. Vet Clin North Am Small Anim Pract 43(3):555– interferon omega in refractory cases of calicivirus-571. positive cats with caudal stomatitis: a randomised, multi-centre, controlled, double-blind study in 39 cats. Lommer MJ (2013b). Efficacy of cyclosporine for J Feline Med Surg 13(8):577–587. chronic, refractory stomatitis in cats: a randomized, placebo-controlled, double-blinded clinical study. J Vet Hou GL, Huang JS, Tsai CC (1997). Analysis of oral Dent;30(1):8–17. manifestations of leukemia: a retrospective study. Oral Dis 3(1):31–38. Matsumoto H, Teshima T, Iizuka Y, Sakusabe A, Takahashi D, Amimoto A, Koyama H (2018). Evaluation Jennings MW, Lewis JR, Soltero-Rivera MM, Brown DC, of the efficacy of the subcutaneous low recombinant Reiter AM (2015). Effect of tooth extraction on feline interferon-omega administration protocol for stomatitis in cats: 95 cases (2000-2013). J Am Vet Med feline chronic gingivitis-stomatitis in feline calicivirus-Assoc 246(6):654–660. positive cats. Res Vet Sci 121:53–58. Jeong W, Noh D (2004). Calcinosis circumscripta on Mendelsohn D, Lewis JR, Scott KI, Brown DC, Reiter AM lingual muscles and dermis in a dog. J Vet Med Sci (2019). Clinicopathological features, risk factors and 66(4):433–435. predispositions, and response to treatment of eosinophilic oral disease in 24 dogs (2000–2016). J Vet Kim DH, Kwak HH, Woo HM (2023). Prevalence of feline Dent 36(1):25–31. chronic gingivostomatitis in feral cats and its risk factors. J Feline Med Surg 25(1):1098612X221131453. Murakami S, Yamanishi MW, Azura R (1997). Lymph node abscess due to Actinomyces viscosus in a cat. J Krug W, Marretta SM, de Lorimier LP, White DK, Borst L Vet Med Sci 59(11):1079–1080. (2006). Diagnosis and management of Wegnere's granulomatosis in a dog. J Vet Dent 23:231–236. Murphy BG, Bell CM, Soukup JW (2020). Veterinary oral and maxillofacial patholgy, Willey Blackwell, str. 49–71. Lanska DJ (2012). The discovery of niacin, biotin, and panthotenic acid. Ann Nutr Metab 61 (3):246–253. Nemec A, Arzi B, Hansen K, Murphy BG, Lommer MJ, Peralta S, Verstraete FJM (2015). Osteonecrosis of the Lobprise HB, Wiggs RB (1993). Anatomy, diagnosis and jaws in dogs in previously irradiated fields:13 cases management of disorders of the tongue. J vet Dent (1989–2014). Front Vet Sci 2:5. 10(1):16–23. 84 Nemec A, Zavodovskaya R, Affolter VK, Verstraete FJ Rivas IL, Soltero-Rivera M, Vapniarsky N, Arzi B (2023). (2012). Erythema multiforme and epitheliotropic T-Stromal cell therapy in cats with feline chronic cell lymphoma in the oral cavity of dogs: 1989 to gingivostomatitis: current perspectives and future 2009. J Small Anim Pract 53(8):445–452. direction. J Feline Med Surg 25(8):1098612X231185395. Ordeix L, Sollano-Gallego L, Fondevilla D, Ferrer L, Fondati A (2005). Papular dermatitis due to Silva M, Fernandes M, Fialho M, Mestrinho L (2021). A Leishmania spp. infection in dogs with parasite-case series analysis of dental extractions' outcome in specific cellular immune responses. Vet Dematol cats with chronic gingivostomatitis carrying retroviral 16:187–191. disease. Animals (Basel) 11(11):3306. Peralta S, Arzi B, Nemec A, Lommer MJ, Verstraete Soltero-Rivera M, Vapniarsky N, Rivas IL, Arzi B (2023a). FJM (2015). Non-radiation-related osteonecrosis of Clinical, radiographic and histopathologic features of the jaws in dogs: 14 cases (1996-2014). Front Vet Sci early-onset gingivitis and periodontitis in cats (1997– 2:7. 2022). J Feline Med Surg;25(1):1098612X221148577. Peralta S, Grenier JK, Webb SM, Miller AD, Miranda Soltero-Rivera M, Goldschmidt S, Arzi B (2023b). Feline IC, Parker JSL (2023). Transcriptomic signatures of chronic gingivostomatitis current concepts in clinical feline chronic gingivostomatitis are influenced by management. J Feline Med Surg upregulated IL6. Sci Rep 13(1):13437. 25(8):1098612X231186834. Peterson NW, Buote NJ (2011). Soft palate cyst in a Soltero-Rivera M, Quinones MPDT, Arzi B, Vapniarsky N cat. J Feline Med Surg 13(8):594–596. (2023c). Importance of early diagnosis, multimodal treatment, and a multidisciplinary approach for oral Reed N, Guun-Moore D (2012). Nasopharyngeal eosinophilic lesions in cats: a retrospective study of 38 disease in cats: 2. specific conditions and their cases (1997–2022). J Am Vet Med Assoc 261(S2):S70– management. J Feline Med Surg 14(5):317–326. S78. Regalado Ibarra AM, Legendre L (2019). Anatomy of Vapniarsky N, Simpson DL, Arzi B, Taechangam N, the brachycephalic canine hard palate and treatment Walker NJ, Garrity C, Bulkeley E, Borjesson DL (2020). of aquired palatits using CO2 laser. J Vet Dent Histological, immunological, and genetic analysis of 36(3):186–197. feline chronic gingivostomatitis. Front Vet Sci. 7:310. 85 Weckx LL, Hidal LB, Marcucci G (1990). Oral manifestations of leukemia. Ear Nose Throat J 69(5):341–342, 345–346. Wildermuth BE, Griffin CE, Rosenkrantz WS (2012). Response of feline eosinophilic plaques and lip ulcers to amoxicillin trihydrate-clavulanate potassium therapy: a randomized, double-blind placebo-controlled prospective study. Vet Dermatol 23(2):110–118. Ziemann D, Mestrinho LA, Gawor J (2023). Malocclusion in cats associated with mandibular soft tissue trauma: a retrospective case–control study. J Feline Med Surg 25(10):1098612X231202322. Gracis M, Molinari E, Ferro S (2015). Caudal mucogingival lesions secondary to traumatic dental occlusion in 27 cats: macroscopic and microscopic description, treatment and follow-up. J Feline Med Surg 17(4):318–328. 86 6.8 Prirojene bolezni ustne votline in zob ! Nepravilen ugriz Prirojene bolezni zob in ustne votline pri psih in mačkah obsegajo različna stanja in Pri oceni ugriza je nujno, da ocenimo vseh 6 točk lahko znatno vplivajo na njihovo ustno zdravje ugriza – ugriz sekalcev, ugriz grabilcev, položaj pre-in kakovost življenja. molarjev, kavdalni ugriz zgornjega četrtega premolarja in molarjev, simetrijo glave in položaj Prirojene bolezni zob in ustne votline pri psih in posameznih zob po klasifikaciji Ameriškega kole-mačkah obsegajo različna stanja in lahko znatno gija za veterinarsko stomatologijo (AVDC). Pri vplivajo na njihovo ustno zdravje in kakovost življe-živalih, kjer je razen posameznih zob celoten ugriz nja (Niemiec s sod. 2020, Gracis 2018, Legendre in sicer normalen, govorimo o zobnih (dentalnih) na-Reiter 2018, Boy s sod. 2016). Poleg nepravilnosti pakah, v primeru drugih odstopanj pa o napakah v razvoju obraznih kosti glave in mehkih tkiv (razce-v razvoju čeljusti (skeletne napake). Pravilnost pljena ustnica in/ali nebo, displazija čeljustnega ugriza pri psih je mogoče natančno oceniti šele po sklepa, kraniomandibularna osteopatija in brahice- šestem mesecu starosti, ko je rast čeljusti in obraz-falični sindrom) pri živalih najpogosteje obravna-nega dela glave večinoma zaključena in ko so izra-vamo nepravilen ugriz, ki se nanaša na nepravilno sli vsi stalni zobje (Niemiec s sod. 2020, Gracis poravnavo zob in/ali čeljusti (Niemiec s sod. 2020, 2018, Legendre in Reiter 2018). Gracis 2018, Legendre in Reiter 2018, Boy s sod. Po klasifikaciji (AVDC) razdelimo nepravilen ugriz v 2016, Fulton s sod. 2014). 4 razrede. Če so dolžine čeljusti normalne, a z nepravilnim po- ložajem posameznih zob, govorimo nepravilnem ugrizu razreda I (pri 65 % psov z nepravilnim ugri-87 zom, najpogosteje (72 %) je diagnosticirana lingvoverzija spodnjih grabilcev (Slika 6.8.1) (Berman s sod. 2023)). Nepravilen ugriz razreda II (mandibularna distoo-kluzija) je znan kot podgrizavost ali mandibularni brahignatizem in označuje nesorazmerje v dolžini med zgornjo in spodnjo čeljustjo v rostrokavdalni smeri, pri čemer je spodnja čeljust krajša od zgornje. Pri tem spodnji grabilci večinoma povzročajo Slika 6.8.1: Nepravilen ugriz razreda I pri psu. Zaradi znatno travmo na nebu, dlesni in/ali ob zgornjih kronične travme mehkih tkiv zgornje čeljusti z nepravilno grabilcih (Slika 6.8.2). izraslim (lingvoverzija) spodnjim levim grabilcem je Nepravilen ugriz razreda III (mandibularna mezioo-prišlo do napredovalega parodontitisa ob zgornjem kluzija), pogosto imenovan predgrizavost, se po-levem tretjem sekalcu. Delno napredovali parodontitis javi, ko je zgornja čeljust krajša od spodnje. Pri tem pripišemo tudi hudim zobnim oblogam. Zdravljenje zgornji sekalci večinoma povzročajo znatno travmo vseh prizadetih zob ter nepravilno izraslega spodnjega na dnu ustne votline in/ali spodnjih grabilcih (Slika grabilca je nujno. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali 6.8.3). Veterinarske fakultete) Nepravilen ugriz razreda IV (maksilomandibularna asimetrija) označuje asimetrijo čeljusti v rostrokau-dalni, dorzalnoventralni ali latero-lateralni smeri. Kavdalna malokluzija, značilna za nekatere (predvsem brahicefalične) mačke, je povezana s konfor-macijo glave in razmikom vrškov kron ter angulacijo zob, zaradi česar zgornji četrti (včasih tudi tretji) premolar drgne ob dlesen ali ustno sluz-nico pri spodnjem prvem molarju in povzroča lezije (Slika 6.8.4) (Ziemann s sod. 2023, Hamilton in Hiscox 2023). Slika 6.8.2: Nepravilen ugriz razreda II pri psu, ki Če nepravilen ugriz ne povzroča poškodb, je na-povzroča travmo (nepravilen položaj spodnjih paka zgolj estetska in zdravljenje ni potrebno. Zdra-grabilcev). Zdravljenje je nujno. (Slika A. Nemec/Klinika vimo samo živali, pri katerih nepravilen ugriz za male živali Veterinarske fakultete) 88 povzroča bolečino in nelagodje. Zdravljenje se do-loča individualno, odvisno od specifičnih potreb in težav, ki jih nepravilen ugriz povzroča pri posamezni živali. Pri zelo blagi lingvoverziji stalnih spodnjih grabilcev lahko uvedemo čeljustno gimnastiko z žogo, ki je zelo uspešna že v nekaj tednih (Slika 6.8.5) (Verhaert 1999). Zdravljenje je sicer lahko kirurško (izdiranje zob, ki povzročajo težave (Slika 6.8.6), ali zob, da pridobimo prostor za pomik drugih zob), lahko krajšamo zobe, ki motijo ugriz in zdravimo zobno pulpo, ki jo ob krajšanju izposta-Slika 6.8.3: Nepravilen ugriz razreda III pri psu, kjer vimo (Slika 6.8.7) (glej poglavje 6.2) ter ortodont-zgornji prvi in drugi sekalci povzročajo travmo na dnu sko zdravljenje. Ortodontsko zdravljenje ustne votline. Zdravljenje je nujno. (Slika A. priporočamo samo, če je nepravilen ugriz nededne Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) narave, kar je redko (Goldschmidt in Hoyer 2022, Niemiec s sod. 2020, Legendre in Reiter 2018, Storli s sod. 2018, Volker in Luskin 2016). Pri mladi- čih z nepravilnim ugrizom je odstranitev mlečnih zob, ki povzročajo težave, izborno zdravljenje, ki pa ne nujno vpliva na (ne)pravilnost ugriza stalnih zob (Godziebiewski s sod. 2023). Vsaka možnost zdravljenja ima svoje prednosti in slabosti, zato se dobro posvetujemo s skrbnikom živali, da izberemo najprimernejše zdravljenje. Korekcija nepra-Slika 6.8.4: Kavdalna malokluzija pri mačku, kjer zgornji vilnega ugriza v kozmetične (estetske) ali razstavne četrti premolar povzroča poškodbo mehkih tkiv spodnje namene se v veterinarski medicini z etičnega vidika čeljusti. Zdravljenje je nujno. (Slika A. Nemec/Klinika za ne opravlja (Niemiec s sod. 2020), ker gre za prikri-male živali Veterinarske fakultete) vanje napak, ki imajo vsaj delno genetsko osnovo in se prenašajo na potomce. Zato živali z nepravilnim ugrizom ne parimo. 89 Prirojeni defekti neba Prirojeni razcepi ustnice in/ali neba so pogostejši pri (zlasti brahicefaličnih) psih (3 % mladičev) kot pri mačkah (Roman s sod. 2019). Etiologija še ni pojasnjena, a je verjetno dedne narave, lahko pa tudi posledica uporabe določenih zdravil pri breji samici ali izpostavitvi breje samice določenim tera-togenim vplivom (Ruszkowski s sod. 2023, Kaplan s sod. 2018, Wolf s sod. 2015). Klinični znaki so opazni že v prvih dneh po rojstvu – med sesanjem prizadetim mladičem skozi nosnici uhaja mleko, ki-hajo, kašljajo in se dušijo, možen je tudi nastanek aspiracijske pljučnice; ti mladiči tudi slabo priraš- čajo. Zdravljenje razcepov ustnice in/ali neba, ki povzročajo klinične znake, je nujno in ga (če je le možno) načrtujemo izjemoma pri starosti mladiča vsaj 3–4 mesece oziroma pogosteje po izraslosti Slika 6.8.5: Čeljustna gimnastika z žogo je odlična izbira vseh stalnih zob (6–7 mesec starosti). Kirurško zdravlje-za zdravljenje blage lingvoverzije stalnih spodnjih nje načrtujemo na podlagi izvida računalniške grabilcev pri mladih psih. (Slika P. Jelovčan) tomografije (CT) glave (Slika 6.8.8) (Peralta s sod. 2017, Nemec s sod. 2015). Prvo kirurško zapiranje defekta ima največjo možnost za uspeh. Zapleti so ! Korekcija nepravilnega ugriza v kozmetične pogostejši pri psih, starejših od 8 mesecev in/ali (estetske) ali razstavne namene se v veterinar-lažjih od 1 kg (Peralta s sod. 2018). Živali s priroje-ski medicini z etičnega vidika ne opravlja, ker nimi defekti neba ne parimo. Te živali imajo pogo-gre za prikrivanje napak, ki imajo vsaj delno sto tudi druge prirojene napake, ki pa se lahko genetsko osnovo in se prenašajo na potomce. pokažejo šele kasneje v življenju (Nemec s sod. Zato živali z nepravilnim ugrizom ne parimo. 2015). 90 Slika 6.8.6: Kirurško zdravljenje nepravilnega ugriza (pes a s slike 6.8.3) z odstranitvijo zgornjih prvih in drugih sekalcev. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) b Slika 6.8.7: Nepravilen ugriz razreda I pri psu, kjer zaradi lingvoverzije spodnjega levega grabilca nastaja defekt v mehkem tkivu zgornje čeljusti (a). Nepravilen ugriz lahko zdravimo s krajšanjem spodnjega levega grabilca in direktnim kritjem zobne pulpe (b, c). Nujno je rentgensko spremljanje krajšanega zoba (c) (Slika A. c Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 91 Napake pri menjavi mlečnih zob Čeprav obstaja kratkotrajna faza mešanega zobovja, ko so prisotni tako mlečni kot izraščajoči stalni zobje (Slika 6.8.9), pa morajo mlečni zobje iz-pasti, ko so stalni izrasli. To je običajno do 6. me-seca starosti psov in mačk (Gracis 2018), pri zelo majhnih psih tudi nekoliko kasneje oziroma imajo ti pogosteje zaostale mlečne zobe (Wallis s sod. 2023). Zaostale mlečne zobe je treba čim prej odstraniti (Slika 6.8.10), da se lahko stalni pomaknejo na pravo mesto in da ne prihaja do bolezenskih a procesov zaradi natlačenosti zob (Goldschmidt in Hoyer 2022, Niemiec s sod. 2020, Legendre in Reiter 2018, Gracis 2018, Fulton s sod. 2014). Prirojene napake zob Zobje lahko manjkajo (hipodontija) ali jih je preveč (polidontija). Če manjka mlečni zob, bo manjkal tudi stalni zob, saj se slednji razvija iz zasnove za mlečni zob (Boy s sod. 2016). Mesta manjkajočih zob je vedno potrebno rentgensko slikati, saj so zobje lahko prisotni, a neizrasli in povezani z nastankom cist ali drugih anomalij (Slika 6.8.11) (Bartl b in Bell 2023). Zobje (tudi nadštevilčni) lahko izraš- Slika 6.8.8: Prirojeni razcep neba pri psu (a) čajo na nepravilnem mestu (ektopični zobje) (Klim ovrednotimo s preiskavo CT, saj je defekt v trdih tkivih s sod. 2023). Zobje so lahko tudi nepravilne oblike ponavadi večji kot v mehkih tkivih (b). Poznavanje z nepravilno razvito krono in/ali korenino (gemina-obsega in oblike defekta je ključno za uspešno cija, fuzija in konkrescenca, dilaceracija, malforma-načrtovanje in izvedbo palatoplastike. (Slika A. cija (Slika 6.8.12)), kar je lahko ali pa ni klinično Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 92 b Slika 6.8.9: Faza mešanega zobovja pri psu. Zdravljenje v tej fazi ni potrebno. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) c Slika 6.8.10: Zaostale mlečne zobe je potrebno odstraniti. Ker so mlečni zobje lahko zelo dolgi in tanki (a), se med izdiranjem zlahka zlomijo (b). Zato za izdiranje mlečnih zob svetujemo uporabo kirurške a tehnike, prav tako pa je pomembno, da mesto odstranitve mlečnega zoba po posegu rentgensko slikamo, da potrdimo odstranitev zoba v celoti (c). (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 93 pomembno (Ng s sod. 2019, Boy s sod. 2016). Pojavijo se lahko motnje v razvoju sklenine (Slika 6.8.13) in/ali dentina (Mack Wilson s sod. 2022, Niemiec s sod. 2020, Gracis 2018, Legendre in Reiter 2018), ki so lahko posledica (tudi iatrogene) travme zasnov za stalne zobe, prestalih bolezni (visoka temperatura, epiteliotropni virusi) ali genetskih mutacij (Pedersen s sod. 2017, Boy s sod. 2016). Lahko so tudi del sistemskih anomalij (na a primer ektodermalna displazija, PADS, DSRA) (Bell s sod. 2023, Christen s sod. 2021, Moura s sod. 2019). b Slika 6.8.11: Mesta, kjer zobje klinično manjkajo, rentgensko slikamo. Pri tem psu z manjkajočim spodnjim desnim prvim premolarjem (a) namreč ugotovimo, da je zob prisoten, a neizrasel in povezan z dentigerozno cisto (b). Zob in cisto je treba odstraniti. (Slika A. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 94 Dodatno branje: AVDC Nomenclature, www.avdc.org. Bartl L Bell C (2023). Compound odontoma and dentigerous cyst associated with an unerupted maxillary canine tooth in a weimaraner dog: a case report. J Vet Dent 20:8987564231181053. Bell CM, Edstrom E, Shope B, Carmichael D, Buelow M, Bailey SJ, Langley-Hobbs SJ (2023). Characterization of oral pathology in cats affected by patellar fracture and dental anomaly syndrome (PADS). J Vet Dent Slika 6.8.12: Malformacija spodnjega levega prvega 40(4):284–297. molarja pri mladem psu, povezana z endodontsko boleznijo tega zoba (dobro definirana periapikalna Berman M, Soltero-Rivera M, Fulton Scanlan AJ (2023). lezija). Psu manjkajo tudi premolarji. (Slika A. Prevalence of dental and skeletal malocclusions in Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) mesaticephalic and dolichocephalic dogs-a retrospective study (2015–2018) J Vet Dent 40(2):143– 153. Boy S, Crossley D, Steenkamp G (2016). Developmental structural tooth defects in dogs - experience from veterinary dental referral practice and review of the literature. Front Vet Sci 3:9. Christen M, Booij-Vrieling H, Oksa-Minalto J, de Vries C, Kehl A, Jagannathan V, Leeb T (2021). MIA3 splice defect in cane corso dogs with dental-skeletal-retinal anomaly (DSRA). Genes (Basel) 12(10):1497. Slika 6.8.13: Hipoplazija sklenine pri psu. Ker je prizadetih zob več, je stanje najverjetneje posledica Fulton AJ, Fiani N, Verstraete FJM (2014). Canine sistemske bolezni v času embrionalnega razvoja pediatric dentistry. Vet Cli North Am Small Anim Pract sklenine prizadetih zob ali genetskih mutacij. (Slika A. 44(2):303–324. Nemec/Klinika za male živali Veterinarske fakultete) 95 Godziebiewski P, Johnston N, Thorne S, Adams VJ Mack Wilson J, Bell C, Queck K, Scott K (2022). A (2023). Outcome of surgical extraction of linguoverted review of dentinogenesis imperfecta and primary deciduous mandibular canine teeth, performed as an dentin disorders in dogs. J Vet Dent 39(4):376–390. interceptive orthodontic procedure in puppies, on Moura E, Rotenberg IS, Pimpão CT (2019). X-linked permanent occlusion. J Vet Dent 40(3):220–226. hypohidrotic ectodermal dysplasia-general features Goldschmidt S, Hoyer N (2022). Management of dental and dental abnormalities in affected dogs compared and oral developmental conditions in dogs and cats. with human dental abnormalities. Top Companion Vet Clin North Am Small Anim Pract 52(1):139–158. Anim Med 35:11–17. Gracis M (2018). Dental anatomy and physiology. V: Nemec A, Daniaux L, Johnson E, Peralta S, Verstraete FJ BSAVA Manual of canine and feline dentistry and oral (2015). Craniomaxillofacial abnormalities in dogs with surgery, 4th ed. Reiter AM, Gracis M, ur. BSAVA, congenital palatal defects: computed tomographic Quedgeley, str. 6–32. findings. Vet Surg 44(4):417–422. Hamilton MFA, Hiscox LA (2023). Clinical Ng KK, Rine S, Choi E, Fiani N, Porter I, Fink L, Peralta S characterisation of caudal traumatic malocclusions and (2019). Mandibular carnassial tooth malformations in 6 treatment outcomes in cats (2018–2022). J Vet Dent dogs - micro-computed tomography and histology 13:8987564231181055. findings. Front Vet Sci 6:464. Kaplan JL, Gunther-Harrington CT, Sutton JS, Stern JA Niemiec B, Gawor J, Nemec A, Clarke D, McLeod K, Tutt (2018). Multiple midline defects identified in a litter of C, Gioso M, Steagall PV, Chandler M, Morgenegg G, golden retrievers following gestational administration Jouppi R, McLeod K (2020). World Small Animal of prednisone and doxycycline: a case series. BMC Vet Veterinary Association Global Dental Guidelines. J Res 14(1):86. Small Anim Pract 61(7):395–403. Klim EB, Mestrinho LA, Gawor JP (2023). A Pedersen NC, Shope B, Liu H (2017). An autosomal retrospective study of ectopic eruption in 35 dogs. J recessive mutation in SCL24A4 causing enamel Vet Dent 40(2):174–180. hypoplasia in Samoyed and its relationship to breed-wide genetic diversity. Canine Genet Epidemiol 4:11. Legendre L, Reiter AM (2018). Management of dental, oral and maxillofacial developmental disorders. V: Peralta S, Campbell RD, Fiani N, Kan-Rohrer KH, BSAVA Manual of canine and feline dentistry and oral Verstraete FJM (2018). Outcomes of surgical repair of surgery, 4th ed. Reiter AM, Gracis M, ur. BSAVA, congenital palatal defects in dogs. J Am Vet Med Assoc Quedgeley, str. 245–278. 253(11):1445–1451. 96 Peralta S, Fiani N, Kan-Rohrer KH, Verstraete FJM (2015). Genome-wide association studies in dogs and (2017). Morphological evaluation of clefts of the lip, humans identify ADAMTS20 as a risk variant for cleft lip palate, or both in dogs. Am J Vet Res 78(8):926–933. and palate. PLoS Genet 11(3):e1005059. Roman N, Carney PC, Fiani N, Peralta S (2019). Ziemann D, Mestrinho LA, Gawor J (2023). Incidence patterns of orofacial clefts in purebred dogs. Malocclusion in cats associated with mandibular soft PLoS One 14(11):e0224574. tissue trauma: a retrospective case-control study. J Feline Med Surg 25(10):1098612X231202322. Ruszkowski JJ, Nowacka-Woszuk J, Nowak T, Rozynek J, Serwanska-Leja K, Gogulski M, Kolodziejski P, Switonski M, Zdun M, Szczerbal I (2023). Cleft lip and palate in four full-sib puppies from a single litter of Staffordshire bull terrier dogs: an anatomical and genetic study. Animals 13(17):2749. Storli SH, Menzies RA, Reiter AM (2018). Assessment of temporary crown extensions to correct linguoverted mandibular canine teeth in 72 client-owned dogs (2012–2016). J Vet Dent 35(2):103–113. Verhaert L (1999). A removable orthodontic device for the treatment of lingually displaced mandibular canine teeth in young dogs. J Vet Dent 16(2):69–75. Volker MK, Luskin IR (2016). Management of mesioverted maxillary canine teeth and linguoverted mandibular canine teeth. J Vet Dent 33(3):170–184. Wallis C, Solmi F, Pesci I, Desforges N, Holcombe LJ (2023). Development of Yorkshire terrier dentition. Vet Sci 10(7):406. Wolf ZT, Brand HA, Shaffer JR, Leslie EJ, Arzi B, Willet CE, Cox TC, McHenry T, Narayan N, Feingold E, Wang X, Sliskovic S, Karmi N, Safra N, Sanchez C, Deleyiannis FW, Murray JC, Wade CM, Marazita ML, Bannasch DL 97 7 Priporočila glede ustne nege doma ! Ščetkanje zob Dnevno ščetkanje zob pri psih in mačkah še vedno velja za zlati standard ustne nege doma. Dnevno ščetkanje zob pri psih in mačkah še vedno velja za zlati standard ustne nege doma (Slika 7) (Ronney s sod. 2021, Allan s sod. 2019, Harvey s sod. 2015, Ingham s sod. 2002a, Gorrel and Raw-Zobni plak so v biofilm organizirane bakterije in lings 1996), pri čemer lahko ščetko učinkovito na-drugi mikroorganizmi na površini zob in so glavni domestijo tudi druge mehanske oblike vzrok za nastanek parodontalne bolezni (poglavje vsakodnevnega odstranjevanja oblog, kot na pri-6.1). Zobni plak začne nastajati v nekaj minutah po mer posebne krpice za čiščenje zob pri psih (Olsén profesionalni ustni higieni. Zato je nujno, da skrbnik s sod. 2021). Ščetkanje mehansko preprečuje, da živali z ustno nego nadaljuje doma čim prej po po-bi se bakterije in drugi mikroorganizmi organizirali segu, ki mora biti tudi redna (dnevna). Z nego v zrel zobni plak. Pomembno je, da zobe ščetkamo ustne votline in zob se sicer prične že pri mladičih, vsak dan, vsaj 30 do 60 sekund na vsaki strani ustne takoj ko imajo izrasle vse mlečne zobe, zato je votline. Živalim prilagojena zobna pasta pri ščetka-obisk ob prvem cepljenju idealen čas za pogovor nju zob ni ključnega pomena, lahko pa pripomore o redni ustni negi. Ustna nega doma pa ni nado-k zmanjševanju števila bakterij v ustni votlini (Wa-mestilo za profesionalno ustno higieno pri veteri-tanabe s sod. 2016). Nikoli ne uporabljamo zobne narju, temveč se pristopa dopolnjujeta. paste za ljudi. 98 Prehrana in priboljški Preden priporočimo določen komercialni izdelek, je vsekakor zelo smiselno preveriti študije učinko-Na splošno velja, da žvečenje pospešuje fiziološko vitosti in varnosti, ki so jih opravili na izdelku. Pri šte- čiščenje zob, zato so tudi ustrezne žvečilke eden vilnih izdelkih na trgu je spletna stran VOHC dobro izmed boljših načinov zmanjševanja nalaganja zob-izhodišče za iskanje takšnih izdelkov. Ker pa vsi nih oblog (Ingham s sod. 2002b, Harvey s sod. proizvajalci ne zaprosijo za odobritev izdelka pri 1996, Gorrel and Rawlings 1996). Študije kažejo VOHC, so na trgu tudi učinkoviti izdelki brez tudi na to, da hrana vpliva na sestavo ustne mikro-oznake, da jih je odobril VOHC, vendar moramo za biote (Adler s sod. 2016), pri čemer suha hrana te sami najti ustrezne študije varnosti in učinkovito-ugodneje vpliva na parodontalno zdravje pri psih sti oziroma nam jih zagotovi proizvajalec. (Oba s sod. 2022). Pri izbiri priboljškov je potrebno poleg učinkovitosti upoštevati tudi njihovo varnost (glede prebavljivosti in varnosti pred zlomi zob). Na trgu so pripravljene diete ter številni priboljški, ki dokazano zmanjšujejo nalaganje zobnih oblog – seznam teh produktov je na voljo na spletni strani Sveta za ustno zdravje (Veterinary Oral Health Council; VOHC). Drugi pripravki za zmanjševanje nalaganja zobnih oblog Slika 7: Dnevno ščetkanje zob pri psih in mačkah še vedno velja za zlati standard ustne nege doma. (Slika Poleg diet in žvečilk so na trgu še številni drugi iz-N. Jerkovič) delki za nego ustne votline in zob psov in mačk, kot so geli, spreji, dodatki za v vodo za pitje, posipi za hrano in krpice za čiščenje zob. Možen je tudi nanos določenih pripravkov takoj po opravljeni profesionalni negi ustne votline (ang. dental sealants), ki mehansko preprečujejo nalaganje bakterij na povr- šine zob (VOHC). Razvoj pa gre tudi v smeri modu-lacije ustne mikrobiote (Sadighnia s sod. 2023, Beikler s sod. 2021). 99 Dodatno branje: Ingham KE, Gorrel C, Bierer TL (2002b). Effect of a Adler CJ, Malik R, Browne GV, Norris JM (2016). Diet dental chew on dental substrates and gingivitis in cats. may influence the oral microbiome composition in cats. J Vet Dent 19(4):201–204. Microbiome 4(1): 23. Oba PM, Sieja KM, Keating SCJ, Hristova T, Somrak AJ, Allan RM, Adams VJ, Johnston NW (2019). Prospective Swanson KS (2022). Oral microbiota populations of randomised blinded clinical trial assessing adult dogs consuming wet or dry foods. J Anim Sci effectiveness of three dental plaque control methods in 100(8):skac200. dogs. J Small Anim Pract 60(4):212–217. Olsén L, Brissman A, Wiman S, Eriksson F, Kaj C, Beikler T, Bunte K, Chan Y, Weiher B, Selbach S, Peters Brunius Enlund K (2021). Improved oral health and U, Klocke A, Watt RM, Flemmig TF (2021). Oral adaptation to treatment in dogs using manual or microbiota transplant in dogs with naturally occurring ultrasonic toothbrush or textile of nylon or microfiber periodontitis. J Dent Res 100(7):764–770. for active dental home care. Animals (Basel) 11(9):2481. Gorrel C, Rawlings JM (1996). The role of toothbrushing and diet in the maintenance of periodontal Rooney NJ, Wonham KL, McIndoe KS, Casey RA, health in dogs. J Vet Dent 13(4):139–143. Blackwell EJ, Browne WJ (2021). Weekly and daily tooth brushing by care staff reduces gingivitis and Harvey C, Serfilippi L, Barnvos D (2015). Effect of calculus in racing Greyhounds. Animals (Basel) frequency of brushing teeth on plaque and calculus 11(7):1869. accumulation, and gingivitis in dogs. J Vet Dent 32(1):16–21. Sadighnia N, Arfaee F, Tavakoli A, Jahandideh A (2023). Dextranase enzyme and Enterococcus faecium Harvey CE, Shofer FS, Laster L (1996). Correlation of probiotic have anti-biofilm effects by reducing the diet, other chewing activities and periodontal disease count of bacteria in dental plaque in the oral cavity of in North American client-owned dogs. J Vet Dent dogs. J Am Vet Med Assoc 261(10):1525–1530. 13(3):101–105. Veterinary Oral Health Council (VOHC), www.vohc.org Ingham KE, Gorrel C, Blackburn JM, Farnsworth W (2002a). The effect of toothbrushing on periodontal Watanabe K, Kijima S, Nonaka C, Matsukawa Y, disease in cats. J Nutr 132(6 Suppl 2):1740S–1741S. Yamazoe K (2016). Inhibitory effect for proliferation of oral bacteria in dogs by tooth brushing and application of toothpaste. J Vet Med Sci 78(7):1205–1208. 100 Izdala Veterinarska zbornica Slovenije • Ljubljana 2024