List 20. Teèaj XVI. f gospodarske. obertniške naro Izh.ijajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55 kr.; posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 il. 20 kr,, za četert leta 1 fl. 10 kr. Ljubljani v sredo 19. maja 1858. Spomladanski hrošči ali kebri * njih natora in življenje, njih škodljivost in njih sovraž- niki. kako jih pokončati in pokončane porabiti. Vsak presta pozna to požrešno žival, pa málokdo vé kaj več od nje. Ker ravno letos obilna množica teh požeruhov naše kraje nadleguje, ki bi nam še večjo škodo delali, če bi vreme po njih godu bilo, naj iz najboljih bukev # vimo našim bravcom, kar je tam od njih povedanega. Ni treba popisovati, kakošen je navadni spomladanski hrošč ali keber (Maikâfer, Melolontha vulgaris); k večjemu bi bilo omeniti, da so nekteri po persih ruj a vi, nekteri pa rudeckasti. Komaj bi kdo verjel da se ta razloček ne naredi po naključbi, ampak bolj za voljo unanjih okoljnost. On ima veliko večje tipavnice od babice. y Đrošči so skorej po vsi Evropi doma. Navadno y in kakor nanese y tudi pridejo po sv. Jurju, mesca maja v začetku mesca rožnika (junija), dostikrat pa tudi še le mesca malega serpana ali julija. V goratih krajih se prikažejo nekoliko pozneje kakor pa v toplejih planjavah y ker se spomlad ondi ne zacne se tako zgodaj y morebiti pa tudi zavoljo tega, ker se sploh merzleje vreme ne přileze živali, ktera potřebuje vec let, preden se popolnoma izgodi. Tako so začeli leta 1847 hrošči v Hohenheimu o navadnem času letati, v bolj goratih krajih, kjer jablane največ 12 dní pozneje cvetó, pa se le veliko po krešu. Hrošči začnejo veckrat zavoljo tega pozneje letati . dasi- y ker se zavoljo neugodnega vremena zopet zarijejo ravno so že mesca maja izletéli. Pravijo, da se včasih tudi v jeseni prikažejo hrošči, če se prezgodaj izgodi červ kteri bi bil imel še le v prihodni y spomladi goden biti. Hrošči imajo svoj pravi čas mesca maja Letajo in rojijo hrošči posebno o toplih večerih 5 včasi pa, kadar je vroče, tudi o poldne, takrat pa bolj okolj drevja, kjer živeža isejo. Bolj ko je merzlo, manj se jim poljubi letati; kadar je pa toplo, skušajo izperva leteti; ko pa svoje krila razprostré, odleté kakor bcele. Nekteri terdijo sicer, da hrošč ne more dalječ letéti i in da za tega voljo ni kebrovo leto povsod ob enem letu. Rés je, da jim delajo dostikrat hribi meje, da ne morejo dalje leteti, in da jih imajo takraj hriba brez števila, un- kraj pa le malo. Vendar pa obiskujejo hrosci prav dostikrat radi le nektere kraje. Tako so planili pred nekterimi leti posebno v nektere vinograde poleg mesta Stuttgarta v vir- temberškem kraljestvu. Enako so tožili leta 1841 v Lionu na Francozkem, da so přeletěli hrosci reko Saóno in se ugnjezdili v makonskih vinogradih. Hrošče vidimo vsaki čas se pariti, pa vendar se parijo najbolj v toplem vremenu. Kadar se parijo težko ločiti. 5 jih je Hrošč je silno požrešen in loti se vsakoverstnih rastljín » ne samo mnozega drevja v gojzdih y kjer v se mecesnu ne prizanese, temuč tudi jablan in zlasti češpljevega Die kleineo Feinde der Landwirthschaft" vod Prof. Dr. H Nôrdlinger. Stuttgart und Augsburg. 1855. » drevja, kjer dostikrat ne ostane ne listek cel. Enako mu je zelenje vinske terte, kostanjevega, orehovega drevésa in vertne rože kaj prijeten grizljej. Hruške, ktere perje mu je preterdo, se ne loti. Ratzeburg pravi, vso da je slišal, da so hrošči v nekem kraji postrigli ce ogersico, ker niso imeli drevja. Tudi prof. Nôrdlinger pravi, da je vidil hrošče ogeršično cvetje pokončevati ravno ne do golega. Kjer je hrošč žerl, pusti svoje zamoklo, zeleno stikrat negnjusno mokro lajno ali blato. Kmalo potem y do 5 ko so se sparile, poišejo babice mesto, na kterem izležejo jajčica; najljubša jim je za to rahla in pa suha y zemlja. Zavoljo tega tozijo ljudjé posebno v takih krajih kjer je zemlja laporasta ali apnéna, da imajo sila hroščev; enaka bi utegnila biti v krajih, kjer je zemlja pes en a. Ker so take zemlje tudi najbolj suhe, ne morejo rastljine v koreninah pohabljene tako dobro tekniti in toliko vecja mora biti potem skoda, ktero hrošci delajo. Hrošč poklada svojo zalego rajše v razkopano zemljo kakor v zemljo s travo porašeno; rajše v golo y kakor v zemljo z mahom porašeno ali z listjem pokrito. Pa vendar se nahaja hroščeva zalega v vsakem kraji. y Ali se iz tega, kar smo dosihmal od kebrov povedali zapopasti more ali ne, da ozimini niso škodljivi, pustimo na stran; Ratzeburg je pa vendar precej veliko razjedo med najgostejim ternjem in barovničjem našel. Babica skoplje luknjo 4 do 8 palcov globoko in zleže v njo 12 do 30jajčic na en kupček, in tako delà tudi na druzih krajih. Ratzeburg ne verjame, da jajčica pridejo en čevelj globoko pod zemljo. Vsih skup zleže babica okoli 40 jajčic. Cez 4 ali 6 tednov izlezejo červički iz jajčic. Pervo leto so prav tanki, 8 ali 9 čert ali linij dolgi in živé vkupaj. Drugo leto se razidejo, tretji pa se razlezejo na vse kraje in kakor jim je ljubo, globočeje ali pa višje. ogibajo da To se ravna pa zlo po vremenu, ker se velike červiči suše in mraza v poveršji zemlje. Neverjetno je y se cervi pri tem po casih dneva ravnajo Nekteri terdijo, da se morejo červi cele mesce v živež zemlji postiti, drugi pa pravijo, da so njih najpoglavitncji trohnele reči in živalski gnoj, tem rastljinskih korenin, če jim trohnine in živalske gnoj-nine zmanjka. Ker je pa skor na vsaki zemlji nekoliko in da se lotijo le po cerne perští, s ktero se morejo živiti, se pač ne dá misliti, da bi jim bilo stradati. Pa se tudi ne more misliti, da je : sicer bi ta živež cervom trohnina in gnojnina poglavitni merčes ne razjedal več kot pale debelih smerekovih korenin v gojzdih, kjer se gotovo ne manjka trohnine. Kdor terdi, da se hroščevi červi živijo z gnojnino, pač ne pomisli, da hrošči niso v nikakoršni žlahti s tako imenovanim drekoberbeom in drugimi takimi živahni. Iz rečenega se dá tedaj posnéti, da červi, ki jih za- ležejo hrošči ali kebri, navadno živijo od černe zemlje, ki se nareja iz trohlih rastlin, prav radi pa tudi in sosebno od rastlinskih korenin, zlasti takih, ki so že stareje. Da živalska gnojnina y červičem v zemlji ték daje, utegne biti ? ft 154 • V • V preiskovati, kako objedal, ni težko treba je pa se natanjenise valska gnojnina ta ték. Da je červ korenine ravno ga ni najti blizo. Navadno spodjeda korenine od-zdolej proti stéblu, tako da razrastkov korenine celó ni najti v zemlji; misi pa preglojajo zeliša večidel le na jim daje ži- tako pomanjkanje klaje, da je tam pa tam mogla živina zadovoljna biti s praprotom ali pa s trohnelo slamo, ki so spoznati, če- jo potergali s kozolcov, se je očitno vidila potreba solí za živino, da lože in brez škode prebavlja tako slabo klajo. Ker so to prošnjo pri lanski dunajski razstavi vse kmetijske družbe skapaj poklonile si. ministerstvu, se je nadjati y da ene m městu, bodi-si pod zemljo ali pa nad njo. Res je bode ta prošnja kmetijstvu v prid uslišana. Omenila je pod sicer, da so dostikrat slabeje korenine pojedene, kjer je druznica tudi res žalostno resnico, kako žganje in tobak zlo travnata zemlja od miš vsa razorana. Ratzeburg terdi, čedalje bolj spodkopujeta zdravje in moč naše mladosti, kar da se dá pojeda po hroscevih cer vi h razlociti od škode se je pri letošnji rekrutbi očitno vidilo, in da bi, glede po miših vselej po tém, da pustijo zobcki cervov kore- na kilavost našega zaróda reči, da to ni res y , zeleti bilo, da bi se visji dávek naložil na žganje, fantinom pa pred 20 leti prepo- ninice na odjedenih delih viséti. Nečem pa vidil sem vendar že korenine, kterih pohabenje pripi- vedalo tobak piti. Rêci moramo, da oboje bi bila velika razrastki od njih viseli, kakor tudi ne visé, kadar jih miši obglodajo. Kot edino veljavno znamenje se mi zdi samo hroscevemu cervu, dasiravno niso razjedeni dobrota čioveštvu. Poddruznica boštanjska prosi za oklic nogradske postave; prošnja bode uslisana, ker so gospod deželni poglavar obljubili, da še letos pride ta Poddružnica kraj nska želí. da bi se v tacih primerljejih dvojna sled mišjih zob na mestih, postava na dan. kjer so bile zeliša le malo objedene. Kako krepki so cer- na razgonih prepovedalo živino pasti, ker ta razvada. • V • • V1CJ1 zobčki, se posname iz tega, da so neki že drevésne da se živina na stezah med njivami pase, je čedalje huja. kole s koreninami drevja odgrizli, in da precéj vsipnejo v Ker zoper poškodbo ptuje lastnine že obstojí postava, perst, če jim ga pomoliš. Njih najljubši živež so jim salata, tudi to v versto te prepovedi spada; — dalje želi poddruž- zelje, repa, fizol, konoplje, lan, žito in korenine nica, naj bi se ukazalo, da bi se spašniki med lastnike rudečihjagod. Sploh je tudi znano, kako razvertajo razdelili in potem v rodovitno zemljo obernili. — Poddružnica krom pir, da oglojajo čebulo, da po njivah, kjer žito me tli š ka je razodela potrebo, da bi se popolnoma divji veliki spašniki med okrajno metliško in černomeljsko da dostikrat na dolgo in široko tako razjejo, žito žnicam v roki ostaja. Na travnikih spodjejo večkrat travo tako, da je vse votlo pod njo in da se posuši. raste, zemljo (Dalje sledi.) Letni zbor kmetijske družbe (Dalje.) Prišle so potem na versto s po ročila nekterih druž razdelili in kmetijstvu na dobicek obdělali: ali z drevjem zasadili ali v polje in senožeti predelali; dalje je razodela živo potrebo, da bi se velika cesta iz Metlike v Novo mesto přestavila tako, da bi se ognila Gorijancov silne gore brez konca in kraja, ktera ovéra in podra-žuje prepeljavo vina iz metliške in semiške okolice in bode tukajšnim vinorejeom še hujo rano vsekala, kadar bo žele z nic a od Zidanega mosta do Zagreba dodelana in se benih poddruznic in nekterih gospodov družbenikov. Pisma bodo horvaške vina po železnici • V • V,, • 1 11 . 1 Vi 1 1 „ _ _ nepricujocih je gospod odbornik Amb gosp. dr. Eisel je pa sam bil pričujoč lože. hitreje m ce zboru razodel y nejše na Krajnsko vozile. obéh za spodnje kraje zlo Najpred je gospod Amb častitljivi gospod fajmošter R< eš iz Prežgajn zvedili o sivi ajdi, ktero so že leta 1856 poskusili, ko so te za naše kraje nove ajde 1 funt od Materne-ta iz Gradca dobili. Pri- važnih zadevah, ktere je resnieno in s krepko besedo bral skušnje, ki so jih popisal poddružnice predsednik gospod Kapele, je sklenil delali so iz tega funta 16 funt sivke na domaći ajdi zbor, naj bi častita poddružnica, ker ima po postavah pravico za to, se obernila do c. k. okraj ne gosposke in po nji sprožila svoje želje si. dežel. poglavarstvu; glavni odbor, uprašan za svoje mnenje, bo potem iskreno podpiral "" MtJ lu"lM i t* «I v v v Dl v IV ^ 11« UUI11MVI, uju» UUUUi , upiiisaii Zid »VUJC II111CI1JC , UU putem isiviciiu jjvupnai ugodni zemlji; leta 1857 so vsejali vseh 16 funtov zraven poddružnice želje. Poslednjič je poddružnica še razodela druge ajde in přidělali je 75 funtov ali 2 mernika in pol. željo po nogradski postavi, o kteri smo že povedali, da Veliko bolje bi bila plenjala — so rekli — ako bi je ne pride letos na dan. — Zavoljo velike škode, ki jo prizadevajo bili pregost sejali y ker po njih mislih se mora na pol zajci drevesom, ste se županija trebelevska in pod- dkeje sejati kakor navadna domača ajda; vzela je je dru žni ca planinska obernile do kmetijske družbe, naj pa tudi suša veliko, za sušo pa še slana. Gosp. fajmošter ko m hvalijo, le to pravijo, da utegne bi kaj pomagala o teh nadlogah. Gosp. Ambroz je rekel, za kakih da škoda, ki jo prizadevajo zajci drevju, je res velika in 5 ali 7 dní pozneje dozoreti od naše domaće. Za take da bi bilo želeti, da bi se kakor koli na postavni poti kraje, kjer rada slana zgodaj pride, bi utegnila tako mogla odverniti, pa kako? to je težko reči, ker na Krajn- imenovana kor os ka drobna ajda bolj in moknata; leta 1856 jim je k biti V . pridelk memo domaće kraj ki je zlo polna skem ni ravno zajeov od sile kakor jih je v druzih dezelah, eri kakor na Českem itd., in pa nazadnje vendar vseh zajeov dala t y ktere seme so dobili v fari ne moremo iz sveta pregnati. Gosp. grof Barbo je sve pri Divici Marii v Polji, pa jim je seme le trikrat povernila. toval, naj se tudi pri nas děla to. kar se delà drugod. Dosluzeni gosp. fajmošter Jonk e, eden naših najslav- kjer je še več zajeov; stébla naj se mazejo z mazili, ki nisih bcelarjev, so družbi nasvetovali, naj si družba za so zoperne zajeom, ali pa ovežejo s slamo, ternjem ali ka poskušnjo kupi nekoliko laških bčel, o kterih se tolika korkoli; zajic je vertu res nadloga, pa gospodar mora zoper y w J hvala poje gosp. Duler-j hod nje leto laš nemu gosp. Dul zboru poslala D Poddružnica lož najhuja sila ne bode nikj se ne napravijo drevn in naj se te lahinje izročé našemu pridnemu to nadlogo tudi kaj storiti: rekel je zadnjič, da znani pre Skerjancjem. Družba bo skusila za pri govor: „ V • misi store, da so gospo dinje s kerb né", bi kih be el dobiti in jih bo dala hvalevred- se utegnil razširiti čez zajče in rêci: „zajci naredé u v rejo, kteremu je tudi berž po pri dne vertnar je." Gospod Burger iz Grosuplja je pani v poskusnjo rekel, da vse vězila in mazila ne pomagajo dovelj. Gospod ka na Notrajnskem je naznanila, da tudi Ambrož je sklenil svoj predio ar » s tem : naj bi cr lavni djoreje povzdignila, dokler odbor to zajčjo zadevo v resen prevdark vzel in potem (J 1 Qf n €k in no d a wvi lnrl Anf riA 1 trn»« K a rw n nvntrn onAnnol • n Kaí* Ï O nnforH \ I to nfPflln OT in pa se mladost ne poducuje v vertnarstvu; kdor brez teh dvéh podlag tiší da bi se ljudje poprijeli sadjoreje, bob v stěno meče. storil, kar bo za pravo spoznal ; zbor je poterdil ta předlo y Poslednjič ar Je & osp. dr. Eisel besedo poprijel in ar ovoril od Golovca tik Ljubljane, kteri, kakor je sploh znano, Poddružnica radoljška na Gorenskem naroča, naj bi se svoje gole rebra že od dalieč kaže. Pa ne, da je ta goli-družba še enkrat s prošnjo obernila do visokega c. k. mini- čava le madež lepi okolici ljubljanski, temuč škoda je tudi, da toliko zemlje nerodovitne leží; pa tudi prijetniši in zdra sterstva za znižanje cene živinske solí, ker letos, ko je bilo 155 visi so taki kraji t okoli kterih so homci in berda obrašene in sicer proti Kaukazu, kjer so v starem času tuđi Naj bi je sklenil gospod govornik kakorkoli pripomogla da bi se Gol kmetijska družba zasadil z dre vjem lb eri stanovali. Iz stanovalisč bi jih pre Kelti v Hispanijo bili ali sicer predelal v rodoviten et N to je župana-na- pregnali, ena betva pa bi se prê proti iztoku bila v Ame mestnik gosp. Gutman povedal, da vès Golovec, kteri je tni na ljubljanskega města, je po sklepu mestnega od- ; prodaj riko obernila bila. Lucken tudi meni bora že razmerjen, da se bode na drobno prodal ovéra le pritožba nekterih posestnikov iz Poljan in Stepa - ^ «I . . _ A « a m ft m v • merikan skem da je bersk jezik podobniši 9 kakor kteremu dru m i in da g glutinacialjska sostava (system) in gramatiska via nove vasi i kteri si domišljujejo, da imajo pravico do pašin stovitost iberskega jezika tudi to poterjujete ^ ~ t W 1 1 • 1 • V • 1 « • « m m m Iberski rodici bi toraj tudi nekdaj prebivali bili na k polotok i po takem bi se v vendar razjasnoval na Golovcu; dokler ni te pravde konec, se ne more nic storiti. Mestni ekonom gosp. Podkrajšek je poterdil vse to in zraven še upanje razodel, da bode te pravde menda kmali konec, ker lastnoročno od cesarja Karl-a VI. 29. Dnešnje Skipetarje razun Potta vsi kritični preis novembra 1725 podpisano pismo poterjuje, daje ljubljanska kavci, kakor: Hahn, Fallmereyer, Xylander itd. imajo za rjanski del v jeziku današnjih Skipetarj ev. *) mestna gosposka Gol od dom čigar lastnina dio mek starih Illy i in terdijo, da so Makedonci in je nekdaj bil. kupila. Zbor, ki je g Eisel-nov predlog Myri bili soplemeniki, akoravno že Polybi pravi, da se je lasno poterdil, je naposled na nasvèt gosp. dr. Ah tar oilir sk jezik od makedonskeg do mlj sklenil sledeče r> aj družba kmetijska mestnem gistratu željo razodene, d b koj k imenovane pravde k i se Gol v bod ode ti locil. 1) Te Skipetarje, menim jaz, da so zmes ibersk li r s k e g rodu ? kteri t t pred el c»« čuli helvetskim planinam je, kakor smo gori po Katonu davno pred trojanskim bojem iz Grecije izselil proti (K Za domače potrebe kaj i V . 9 tekl 1 flašk in Da je na ilirske m polotoku v starem svetu pleme rjansko stanovalo rudeče barve sem V ze na ko drugo pit teklo, Tri/ikgl t. d.) se očedijo najbolje, če se vodi, s ktero se imajo izmiti nekoliko 1 kisl přilije (Salzsáure); na en bokal vode je , ki na oknih se očedijo dovelj 12 kapljic kisline. Kislina odpravi posebno apno se tako rado glažev prime. drugem mestu omenil pozivaje se na Aristotela in njego vega komentatorja Julia Firmika. 2) Dalje še Tacit3) izročuje, da so tudi britanski Silur bili soplemeniki Iberov, in ta okolščina bi nam spet raz Tudi P s to vodo prav dobro. — Morebiti s tem svetom, ki smo ga povzeli iz „Allg. d. Telegr.", vstrežemo marsikteri go- jasnovala prikazen, zakaj tudi v narečjih, ktere imamo za ostanjke keltskega jezika, nahajamo pole S večin e ar j a nskeg se r j ansk V • velj spodinji ali gospodarju Ibersko pleme je toraj v starem svetu bilo raztrošeno Slovensko-horvaška povést o Cehu. Lehu in Mehu. v okrozji K a u k s helvetskih plan in v Britanii. 9 na 1 irsk polotoku v okrožji i 9 okrožji Pyrenej, v okrožji Visi Spisal Davorín Terstenjak Pervi arjanski naseljenci v južni Evropi so Ger-kolatinci in sicer na ilir skem in italském polotoku; Španjolske Ib > kterih slab ostanek še so današnji v zapadu Evrope pa Kelti. Bask 9 ima učeni Pott i za 19 lierai testen Grundstock da se poslužim njegovih besed europaischer Be- Gobinau4) meni, da so za Kelti se izselili iz Azije S1 o v a n i, in da so V ze najmanj 4000 let v Evropi. Po 1 k e r u n g u za n Urgestein, auf welchem sich Kelte il, Germanen und Slawen auflagert V bersko pleme spadali so tudi italski Ligurci,2) in pa A m b kteri so v se verni Evrop takem so mogli pozneje Germani skoz Slovane predreti, kar pa ni verjetno. Gotovo so Germani pred Slova ni prišli v Evropo, stanovali, in za Germani še le Slovan i. Kar Schleicher in Hanuš in s Kymbri združeni okoli 100 pred Krist, rojstvom pla- terdita, da se le v Evropi se je počela razkolitev v Ger nili v Ital i j o. Da so ti Amb bili sorodni z L i g > Plutarcha,3) kteri pise, da so italski Li g jezik Amb Ligu ri mane in Slovane, to se ne dá dokazati, vidimo iz Verske ideje starih Slovanov se bolj ujemajo z ger- razumeli š k i m i in s t a r o i n d i š k i m i, kakor s starogermanskimi i in da so se Amb nekdaj tudi veleli. Iberske rodice nahajamo v starem svetu še tudi kraj virov Rhod na podnožji visoke Furk in Dionys Halikarnaski pozivajoči se Katona piše, da so in ta okolseina se tudi ne sme prezirati v prašanji: ali sta ta dva naroda v starem času tako ozko bila združena, kakor Schleicher in Hanuš mislita. ' Slovani so v predzgodovinski dôbi obsedli pokrajine ti rodici iz st skim se izselil j Grecije že davno pred bojem trojan- med Karpati in jadranskim morjem, o ravno tajisti dobi Arndt in Rask 5) sta iberski jezik imela za sorodnega so utegnili Traki v Evropo priti. Se le za obema narodoma Slovani in Traki so s f i n s k tudi J. Grimm6) in pa oštroumni Pott imata prišli Sarmati in Skythi v Evropo. Da ta naroda ni prav 9 'V ako terdita. da v jeziku Bask kakosnega fins keg življa jezik Ni še dognano, v kaksno spada, in odkod je ibersk Prof. dr. Lucken 7) misli, da so I b ne nahajamo ni- sta bila slovanska, kakor se nekteri slovanski pisatelji z m i raj mislijo, poterjuje zgodovina in jezik teh obojih. i Čudno se mi zdi mnenje, ki ga terdijo nekteri učeni rodbino jezikov ibersk ple prišlo V • mozje i t \4tl vr uv/ MAM A M*A\m.M AJIJJLJ VAJ^; V ^ Ali %) 11VI1.1VA 1 U V VA1H kakor Šembera 5) in naš Poženčan 6), da Sarmati iz pervega v so bili Slovani, in da v imenu Sarmat tiči ime Serb pad strani t 9 od finskotartarskih rodov proti Azije prebivali a pad u bili pretii m *) Vendar jezik dnesnjih Škipetarjev ima v vecini arjanske življe, kakor tudi dosti prejetih in od Gerkov, Slovanov Pott , „Ungleichheit menschlicher Rassen" stran XXVIII. V jeziku Ligurcov se je kupec velel sigyn. 3) Plutarch in Turkov izposojenih besed. Hahn, „Albanesische Studien" str. 228. 2 91 Vita Marii", cap. 19. Dionys. Halikarn. zant. in voce pQaia, Ritter ,,Vorhallew str. 387. Ursprung altnordischer Sprachen" str. 112. der deutschen Sprache" str. 9, str. 255. : ) J. 9. Steph. By- Ueber den Gesch. str. 34 leta 1855. Glej n Pis. Novice" 3 Tacit. Agricola 11. 4) Gobinau „Essai sur 1' inégalité des Raçes humaines" III, 11. 5) Šembera v svo • V D G r i m m jem najnovejsem spisu: rv v • . • v v • „Dejini reci a literature ceskoslov." 6) Po 9) z e n c an v lanskih „Novicah." Bil bi na gosp. Požencanov odgovor 91 Nátur und Offenbarung" II. Band, 12. Heft str. 569. L(icken, v časopisu bil spet poslal odgovor, al uredniki casopisov se bojijo polemike. Hocem v svojih bukvah to rec obširniše pretresevati. 156 Sarmati so „soboles Medorom", cesar so stari pi- Uno ležečo, in so brez dvombe Dalmatom sorodne Jap ad satelji dobro bili podučeni. Mi imamo zadosti jezikoslovnih porinili do virov Kolpe, pa tudi po takém silno tisali p zakladov starih Med o v; prosim vsakega, naj jih prebere, in preprical se bode, da je jezik starih Medo v različneji ke S proti Karpatom Ker rimski pisatelji terdijo, da so prišelci Kelti ker od staroslovanskega, kakor go tisk i od staroslo- vave boje s sosednimi narodi imeli, in ker vanskejça. Celó glasniške postave (Lautgesetze) so sebne, in očitno dokazujejo različnost obojih jezikov. je tedaj gotovo keltski meč tudi S d na po rodni so bili proti iztoku Traki, proti severu pa P ranil Kadar so Sarmati leta 1455 pred Krist, do Tan ai sa P imajo nekteri zgodovinopisci za Trak y prišli y so že SI o van i gotovo kakih 400 let prej v Ev- drugi pa za Illy Mislim, da sem v svojih raznih člankih ropi stanovali. Kdor na jezikoslovne in zgodo vinske dokaze ne porajta, naj primerja običaje, način življenja in značaj do belega dokazal slovenskost P panonskih, kakor: Sol va, Pet y starih Sarmatov z onim starih Slovanov. o n c o v. Imena mest Sisek (Siscia) itd. nimajo ne ilirskega ne traškega značaja. Božanstva: Sedat itd. so slovanské, kakor obilo Ja r m Sarmati niso zidali » y Lab mest y ne hramov y vse svoje žive i dní so prebivali na konjih in kolah. Sarmatski Alani niso poznali poljedelstva, in klasiki osebnih imen na kamenih rimskih v P (Dalje sledi.) izkopanih pišejo od njih y da ?? ferino more vescuntur." Sarmatski m ženam so ze hitro po porodu desni sisek odrezali, da so ložej lok nastavljale. Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah letu 185? Sarmati so bili yvvcaxQcttov^iBvoi , in poznana je sarmatska junakinja Am age. Jeli „Amage" slovansko ime v obliki? Ni prostora vse vlastovitosti Sarmatov tukaj naštevati te bodo vsakega prepričale, da niso ednake s staro Spisal Mihael Verne. y ■v ze slovanskimi običaji. \V Sarmate Limigantes pa imeti za o ca ke današnjih Véliko saboto sem šel že zgodej mestno okolico na-tančneje ogledavat. Postrežljivi pater Andrej pelje mene in še nektere tovarše po raznih ozkih nesnažnih ulicah proti izhodu iz mesta na o Ij s ko goro. O podnožji griča Akr i ali A kra pridemo k mestnim vratam svetega Štefana memo nekdanjega Pilatovega pošlopja. ki je sedaj de-________________loma vojašnica, deloma pa stanovališe poglavarja jeruzalem- nicht wahrscheinlich zu- skega. Blizo teh vrat se vidi v mestu še Betezda. to Lerakov v sandeckem okrozji, kakor se našemu verlemu Poženčanu dopada, ne bode nikdar obveljalo. Safařik3) sam pravi: „Wáren diese Namen (Area ragantes in Limigantes) sammengesetzte, so wiirde ich vermuthen, dass der Name der Limigantes mit dem heutigen Lemker im je, tista čudovita kopel, okrog ktere je bilo pet lepih velikih lop, polnih bolnikov, ki so kipenja in plivkanja Sandezer Kreise Galiziens verwandt sei." Tudi Muchar je vode pričakovali. Angelj Gospodov je hodil namreč o svojem proti temu mnenji pisavši: Man wollte behaupten y die S ar- casu v kopel, in vsakikrat je voda skipela, in kdor je o maten (limigantes sarmatae) seien damais (leta 344) in die Gegenden der Save, Drave, San, in das Steirerunter-land und in das sudliche Kârnten, oder doch gewiss in das heutige Krain (Sarmatae limigantes, Krajni als Grânz-sarmaten) versetzt, und mit diesen seien die ersten sla-wisch-windischen Bewohner in die bezeichneten Landstriche eingefiihrt worden. Diese Vermuthung jedoch er-mangelt ailes historisch-festen Grundes w i d e r s p r i c h t dem.wortlichen S i n n e der y und tem skalenji in kipenji vode pervi v kopel stopil, je ozdrave! svoje bolezni, naj si je bila že kakoršna koli. Tudi dobrot-Ijivi Zveličar naš je nek dan ta lepi vodnjak ogledoval in pri njem, kakor beremo v svetem pismu, velik čudež storil. Bil je tù namrec nek člověk, ki je bil že 38 let bolan. Sin Božji mu veli prijazno: ali hočeš ozdraveti? Bolnik pa žalostno odverne: Gospod, nimam člověka, da bi me. ko voda skipí, v kopel djal; prej pa, ko sam van-jo pridem Nachrichten, der vielfachen Zertheilung und alten Je ze kak drug v nj*L Jezus pa mu pravi: Ustani, vzemi posteljo in pojdi. In po 38 letni bolezni je mož hipoma Zerstreuung jener geringen An zali 1 von Sar- zdrav, vzame posteljo na ramo, ter gre Nekdanjih lepih lóp ni več najmanjšega sledu, podolgasti čveterovo-u ud den damai i gen Zeit- und Orts verhaltnissen Slati vodnjak pa se še vidi, in je le na izhodnem koncu O . v V • « * * ' . maten der klugen Politik des K. C o n s t a n t i n u s der Lander und Bewohner an und auf den juli-schen und norischen Alpen (Gesch. der Steiermark , 295). Pervlje bi se misliti dalo na Tacitove4) Lem o vi i, kteri se v družbi Rugijev imenujejo, kakor pa na Limigantes. Ti Lem ovi i pa so bili nemško pleme in bi utegnili o času preseljevanja nemških Ijudstev se v Gal ici i z mnogoverstno šaro že nekoliko zasut. i Ko iz mesta pridemo, smo na enkrat med zgol grobovi nad Jo zafa to v o dolino, ono dolino, ki obuduje v člověku žalostné strašne misli misli na smert y na us tajenje, na in revšine na poslednjo sodbo, na dan serda in nadloge dan zlo velike bridkosti; zakaj prišla bo ura. ko bodo vsi. naseliti, in tako ime tukaj zasaditi. Iz imena Li m i gant rusinski jezik stvaril oblike Lemk. ki so v grobih, slisali glas Sina Božjega, in bodo ustali in vidili sina človekovega pridšega v oblakih z veliko močjo ne bode nikdar i" častjo. ln zbrali se bodo pred njim vsi ljudjé. in ločil jih bo na desno in na levo, kakor ločuje pastir ovce od Od leta 360—335 pred Krist, so se na obalih jadran-skega morja začenjali naseljevati Kelti pridši iz Galije. Kakor za&ojzda so se vrinili v pokrajino med Moravo in kozlov. Da judje in kristjani občno sodbo verujejo, izhaja gotovo iz razodenja Božjega, in da imajo ravno Jozafatovo dolino za občno sodnišće izhaj posebno iz besed J Scyran. Chius, preroka (cap. III. v. 2.), ki pravi: ,,Zbral bom vse narode. vers. 141. 3) „Slaw. Alterthumer" I, 344. 4) Tacit. Germ. 43. Ali in peljal jih bom v dolino Jozafat, in sodil jih bodem Mela, III, 4. Tacit. Germ. can. 46. je morda zaostalo keltsko in bi imelo parallelo v galskih Lemo vici ali Lemo vices? primeri: Caesar, „bell. gall." 8, 46, Strabo 4. Ptolom. 2, 7, 10. Saj je historiško gotovo, da so v okrožji Karpatov tudi za Strabona stanovale betve Keltov. 0 obićajih Sarmatov naj se bere: Dionys. Perieg. 308. Am-mian Marcele XXXI, 2. Strabo VII, 312. Herodot IV, 116, 117 itd. Od Jaz y gov je historisko gotovo, da so bili Sar nad Izraelom ljudstvom svojim in dedšino svojo u Kako * mati. Dio Cass. (71, 16) nam je zapisal ime njihovega kralja Vanad as pes. To je vendar čisto medoperziško ime. Noben klasikar ne terdi, da bi stari Traki kadaj ćez Dunaj do gornje Save in Drave, do Rabe in Mure bili segali. Za trojanskih bojev so stanovali v zemlji južna od I te ma, ktera je proti iztoku od Ponta proti jugu od Propontide ob-mejena, in ktera je proti zapada do Makedonie segala. Ilias, 844. 520. 5, 462 itd. Pis. 157 mesta pa se je izcimila in ukoreninila v toliko druzih narodnih mise! in vera, da bo Bog enkrat v Jozafatovi dolini vse dokaj znižala. okrog kakor je griče, na kterih Jeruzalem stojí y ljudi sodil, ne vém povedati. Tudi Mahomedovi nasledo- dolina le četert ure od severja naravnost proti jugu Kar pa se tiče dolgosti, sega Jozafatova , pa le vavci verujejo, da dolina Jožafat je poslednje občno sod- za strelaj na široko. Iz tega vsak lahko vidi, da je v nišče saj za prerokove verne; in na jugo-izhodni strani resnici veliko manjša, kakor se navadno misli. Kje bomo zlatih vrat sterli nek okrogel kamen kakor top iz mestnega tedaj stali pri poslednji občni sodbi? bo tii menda marsikdo ozidja, in Mahomedani terdijo, da bo Mahomed na-njem prašal. O tem se nočem pričkati, dasiravno mi je znano, stal ali sedel, ko bo v dolini zbraně verne sodil. da, ko bomo ustali, se bomo tudi spremenili. Prerok Joel Omenjene zlate vrata, najlepse v Jeruzalemu, ki so y ali iz kakega pravi : Naj ustanejo in naj se napotijo narodi v dolino Jozafat; zakaj tam bom sedel in sodil narode okrog. pa sedaj zavolj zgorej v misel vzete vraže druzega uzroka zazidane, so tište, skozi ktere je imel Po katoliški veri ima vsaki katoličan terdno verovati, da Jezus cvetno nedeljo slovesni uhod vnehvaležno mesto. bo Bog enkrat vse ljudi vkup pravično sodil; ali bo pa ne kako obudujejo tudi te vrata člověka k mnogoverstnemu ravno Jozafatova dolina poslednje sodnišče ali ne y premišljevanju! Tii vidiš množico ljudstva, ki nebeškega spada v katoliško vero. učitelja spremlja, mu po poti lastne oblačila razgrinja y Z Nekdaj je utegnila Jozafatova dolina, dokler je se drevesnimi, zlasti palmovimi vej ami v rokah radostno in ve- potok Cedr on selo upije: „Hozana sinu Davidovemu!" po nji tekel, tudi prav pri j etna in ugodna Pet dní pozneje biti, zlasti potem, ko je bil Salomon cedrov iz Libana po pa jim ravno ta nebeški učitelj ni več druzega ko slepar nji nasadil: Dan današnji pa ni ne cedrov ne potoka več, Pred Pilatovim poslopjem se ne čuje dru- ampak cela dolina je, razun mertvaških grobov, vsa prazna in zapeljivec! zega ko „proč ž njim! križaj ga, križaj ga svet. i« Tak je in gola; le sèrn ter tjè raste se kakošna oljka in smokva. t prijatel moj! in kdor se na-nj zanese, sam sebe slepari. Brez Boga je vse nečimerno in prazno. (Dalje sledi.) Ko od mestnega ozidja po stermem bregu v Joza-fatovo dolino grémo, pridemo na neke kamnite tla terdega belega kamna. Tù so Judje sv. Stefana, pervega mu- Se nekaj : zakaj Kras pusčava Mnogo vzrokov, zakaj je Kras ogolel, je bilo že raz-čenca, kamnjali. Sveti mučenec je bil poln milosti in sve- loženih; naj posnamemo iz prijatelskega pisma še sledeče tega Duha, in po pravici je djal Judom (act. Apost. cap. doslej ne omenjeno: VII.): „Terdovratni in neobrezanih sere in ušes, vedno se V več krajih ilirskega Primorja, zlasti po večjem kosu ustavljate svetemu Duhu, kakor očetje vaši, tako tudi vi. Krasa dozdaj ni nikacih gruntnih bukev, iz kterih bi Kterega prerokov niso preganjali očetje vaši? In morili so last ninske, zastavneali služne p r a vi ce bile očitne. tište, ki so prerokovali prihod Pravičnega, kterega izda- Ondot se toraj zemljišča ne morejo zastavljati za dnarje na javci in morivci ste vi sedaj bili. Zakaj postavo ste přejeli posodo vzete, in posodivec ali upnik si ne more dobiti var-po naredbi angeljev, pa je ne deržali. — Ko so pa to nosti s tem, da bi svojo pravico vpisal na dolžnikovo po- slišali, so se togotili v sercu in z zobmi škripali zoper sestvo v gruntne bukve. Kako si tedaj po navadi o tem njega. Ker je bil pa poln svetega Duha, je gledal v nebo pomagajo? Sklepajo se po Krasu prodaje na rešilo In in vidil čast Božjo in Jezusa stojećega na desni Božji, je djal: Glejte, vidim nebo odperto, in sina človekovega \V m si (Verkauf mit dem Vorbehalte des Wiederkaufes). Dolžnik (prodavec) prodá namreč upniku ali posodniku (kupcu kako zemljišče, kako njivo za posojeni dnar (kup- ná desni Božji. Zaupili pa so z velikim glasom, ušesa zatisnili, in vsi kmali na-nj planili. In so ga tirali šino) in sicer s tem pogojem, da, če bi dolžnik upniku iz mesta in s kamnjem pobijali: in priče so položile obla- kupšine (ki je v resnici dolg), v postavljenem času ne čila svoje k nogam mladenča, ki mu je bilo ime Savi. In opravil, přejde last prodanega zemljiša v polno kupcovo Vidi se torej, da je to le pogodba na so kamnjevali Štefana, ki je klical rekoč: Gospod Jezus, (upnikovo) last, sprejmi dušo mojo! Pokleknivši pa je upil z velikim glasom videz, in nasledki tega ravnanja so toliko škodljiviši, ker rekoč: Gospod, ne štej jim tega za greh. In ko je to iz- je rešilna pravica zgolj osebna pravica, ki neha po smerti rekel, je zaspal v Gospodu. u Kdor iz Ijubezni do Go tistega, ki jo je v pogodbi dobil. spoda preganjanje terpi in za sovražnike svoje tako iskreno Še mnogo škodljiviše pa so take pogodbe za kme moli, je pravi učenec Gospodov, resnično poln vere in mi- tijstvo, kajti kupee ali upnik si pri tem izgovori: ali da losti in svetega Duha! bo namesti le tne ob res ti ali činža k upij eno posestvo Tu blizo, pa nekoliko v stran in niže, kažejo drugi užival ali pa da ima dolžnik v posesti prodanega zemljiša kamen, na kterem je nek sedel Savi, pozneje apostelj ostati in upniku letne obresti plačevati. Ce je pervo, narodov, varovaje oblačila krutih kamnjevavcov. upnik prevzetega posestva ne varuje (ne šona), marveč Je pa dolina „Jozafat" med hribom „Moria" in skuša iz njega naj ve čo korist vsako leto izmolsti; če je pa drugo, in če dolžnik že naprej vé, da ne bo med oljsko goro. Moria jo obdaja na zahodni, olj ska gora pa na izhodni strani. Oba hriba sta bila nekdaj Go- y mogel zemljiša rešiti, ne gleda na drugo, kakor kako bi spodu jako ljuba in draga; hrib Moria je napolnil z vsim vsako ljubo reč, vsak germič v dnar spreobernil, da bi svojim veličanstvom, ko je Salomon tempelj posveceval; iz po přetekli dôbi oderto in ogoljeno pustoto přepustil svo oljske gore pa se je vernil po doveršeni nalogi na zemlji jemu upniku. k Očetu v nebesa. — Vsa dolina, kakor tudi podnožje obéh - hribov je polna grobov iz vseh vekov, in še dan današnji hodijo premožni judje od vseh štirih strani sveta v Jeruzalem, ter si kupujejo od ptujeov za težke dnarje pest zemlje svojih dedov, da saj po smerti v ti jim toliko Kratkočasno beiilo. Boljarka. Na izhodni strani ogerskega Banata er mogoena dragi dolini mirno počivajo, ker je prišla kerv Gospodova Donava naše dežele ioel od Turčije, se gore od obeh strani čez-nje in čez njih otroke, da so iz drage domovine za tako stiskajo, da se bučeči valovi dereče reke komaj med vselej pregnani. Dolina ta pa ni tako globoka, ne tako dolga in široka, kakor ljudje, ki je niso nikdar vidili, sploh menijo. Gotovo je bila nekdaj veliko globokeja, ko je sedaj; zakaj ruša in mnogoverstna šara tolikokrat razdjanega mesta je povzdig-nila vse doline ne le v mestu, ampak tudi v bližnji okolici njimi vijejo, ter s strašnim bobnjenjem proti sinjemu morju valijo. Po verhu teh orjaških pečinastih gor razprostirajo Na Krasu se sploh govori: „na rešilo dati" y yy na re sílo prodati", „grunt rešiti"; „řešilno pismo." Po tem bi se tudi dala popraviti §§. 1Ó68 in 1070 slovenska prestave obenega deržavljanskega zakonika. 158 se zeleni logovi; tam pa tam dviguje tudi razvalina ka » Zopet me cee samo pustiti?" kosnega starega grada svoje sterme stene proti jasnému govoru konec.44 mu reče po kratkem na nebu. V sredi reke pa stoji samotna, neizmerna pecina, kteri se nahajajo ostanjki čverstega zidovja v podobi raz r> ah! čedalje bolj ćutim, da srecnih naših dní je Od tega zidovja se pripovedujejo razlicne dertega stolpa. pravlice. Naj priobčim jez eno iz letopisa kerščanskih pre-bivavcov na Turškem. Pred tri sto leti po priliki je živel ob bregu Donave 55 Jelica! pa kaj ti blodiš?" odgovori Dmitar malo razdrazen. 55 Bili so časi u ga zaverne Je lie a pogosto na lov hodil!" 55 ko nisi tako « Tadaj sem bil sam ; sadaj pa imam drugega, ki ne mogočen boljar (plemenitaž ali žlahnik), ki mu je bilo ime Dmitar Podedoval je po svojem ocetu neizmerno more domá brez delà časa tratiti; Draga mamica! pustite me" kaj ne, sinko moj?*; 55 rece sin „greh bi bogastvo. Razun tega bil je lepe postave, hrabrega in po-štenega serca. Bil je mládenec, da mu ni bilo blizo para; imel je lastnosti, s kterimi sije prikupil vsako ženskino serce. Komaj dvajset let star se je oženil, ter je vzel Jeli co bilo, ako bi tako lepi dan zanemarili; že so konji obsedlani slišite kako nepoterpežljivo po dvorišču hrgečejo?44 zmiraj dosti, da se le mene zne- 5 5 bita" 55 0, izgovorov imata odgovori razdražena Jelica. osemnajst let staro hčerko nekega boljara, ktero so ljudje 55 Eh 5 berbljanje žensko44 reče Dmitar „prosim te čislali za najlepšo v celi deržavi. Dmitar in Jelica sta se pametna, Jelica! Saj vidiš, da osemnajst let star mla ljubila, da se ne moreta dva zakonska bolj ljubiti; zdelo se jima je, da sta najsrečnejša člověka na tem svetu. Dobila sta tudi sinka, nad kterim sta imela neizrečeno deneč ne more svojih mladih dní prespati kakor kak star pasa a ( Dal. si.) veselje. Osemnajst let je preteklo v lepi zakonski ljubezni ; nju ljudém, v vseh Slovanski popotuik y sin je rastel ko mlada jelka, všec Bogu in ljudém, v vseh * Gospod Mijat S toj an o vic v Sremskih-Karlovcih rečeh očetu podoben. Bili so to presrečni dnevi za Dmi tra popisovavec narodnih običajev slavonsko-sremskih. nazivlja in Jel i co. Pa sreča tega sveta je minljiva! Jela je Jelico malo po malem nekaka žalost napadati. Na njenem poprej ko mléko in krí, brala se je neka zmiraj jasnem licu, lepem na naročilo svojega delà pod naslovom : „Slike iz domaćega života našega slavonskoga naroda i slike iz prirode (naravi) s dodatkom Slavonske pučke sigre." Skušal sem — pravi — naslikati celo sam pisatelj v zagrebškem listu zivsjenje notranja žalost, ktero si je z vso mocjo zakrivati prizade-vala. Tako je nemila osoda tudi pri njej ojstro ternje med rože zakrila, ki je stezo njenega življenja neprestano nad-legovalo. Pa kaj je bilo vsega tega krivo? Uzrok njene našega slavonskega národa, kako je on verlega značaja in jedrega uma in poln dušne spo- , ko se bo dovoljno izobrazil ? milega serca, zdravega sobnosti, s ktere bote nekdaj izvirale sreča in blagostanje. žalosti bila je kakor pri marsikteri drugi ženi ne * Pod naslovom : „ W1 o š c i a n c z okol i c Krakow a" izšla je v Krakovu zlo zanimiva knjižica J o s. M a č i n srečna ljubosumnost in nezaupljivost do njenega moža. Ako skega, kinčana s podobo Mih. Stahoviča. V tem delu ravno ze nad trideset let stara, je se vendar lepa bila 5 da po malo takih. Ali vse to ni nic pomagalo; ona se sercnega červa nikakor znebiti ni mogla; vsako lepo ženo je sumila za ljubo svojega moža in tedaj tudi sovražila. pisuje pisatelj s prosto besedo narodne običaje in šege svo jega ljudstva. , Lumir." Cetertemu listu „Serbskih Nowin44 lužičkih, ktere v Budišinu izdaja gospod Smoler (Schmaler), pridana lepoznanska priloga pod naslovom : „Měsačny Pridavk k Serbskim Nowinam." Obsega lužički prevod Deržavinove visoke ode „Bog", več lepoznanskih člankov in književne reči. Omenjeno je tudi, da bodo ondi (v Budišinu J ustanovili odbor, ki bo s pomočjo matice serbske izdajal lepo-znanske knjige. Pisal bo tudi ta odbor po časopisu serbske matice in v mesečnem dodatku; razun tega bo dal vsako leto almanah (zabavnik), ki bo obsegal zlo r e £ Boljar i ki ni za uzrok njene žalosti vedil, si je na Je ona nič odkriti vso moč prizadeval svojo ljubeznjivo ženo razveseliti; pa je vkljub vsega njegovega prizadevanja vendar vedno tužna in čmerna ostala. Akoravno Jelica ni mogla celó , kar bi jo bilo prepričalo nezvestobe njenega moža, jo je vendar vedno mučila dvojba, ker se ni mogla resnice prepričati. Ako je mož količkaj nevoljen ali raz-tresen bil, berž je v tem dokaz najti mislila, da mu je dolgočasno pri nji in da je že sit njene ljubezni. Ako je pa bil prijaznisi kakor po navadi, je mislila, da to za to delà, da bi ji nezvestobo lože prikril. Boljarju se je njena nevolja tako pristudila, da je šel skoro vsaki dan s svojim sinom in drugimi prijatli na lov. To pa je še bolj poterdilo mnenje nesrečne žene. 5 znamenite na svitlo. Do zdaj ima omenjeni odbor že sedem elenov. Odbran je tudi gotov zbor, slane spise ki bo pres oje val po Sedmica.44 55 „Da, da 5 V ze i vidim44 — si je mislila ko je odšel pa zato ne mara več za me; kaj mi hasne 55 jez sem že ostarela moje dvojenje? moja mladost je prešla; ah, da bi le ono poznala, ki mi njegovo ljubezen krade!" V Dmitrovi hiši bila je med drugimi tudi neka zala Erdeljka, Anastazija po imenu, ktero je boljarka zeló rada imela. Nadarjena z vsemi lepimi čednostmi je svoje opravila in dolžnosti tako marljivo in zvesto opravljala, da so jo imeli kakor svojega otroka radi. — Naenkrat zapazi boljarka pri njej nekako raztresenost in nemarljivost; kmalo ji je to znamenje, da nekaj važnega zali deklici serce teži. Čudila se je temu premenu. Kar ji na misel pride, da berž ko ne je ta deklica s svojo lepoto boljarja zapeljala, da se je čisto spremenil. Ta misel ji ne dá več mini ne pokoja; misli in misli Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Benetk 13. maja. Znano Vam je, da Severinova družtvo v Beču je vabilo tudi letos na Bozjo pot v Rim in res! sošlo se nas je vseh skupaj štirnajst. Sledeči go- spodje so : D e m ar t cerkovnik iz Mariji iz Ljubljane, 7 dohtar zdravilstva iz Pole, Eb Celja. 5 K i k i n g . Hro vat. mestni fajmošter ' v in Srek, zasebnika iz Dunaja, Kolar, mestni fajmošter iz Strigone na Madzarskem, K lski, podobar iz Dunaja, L Istri ? Čibašek, kaplan iz Wolfsbei župan iz Albone v i. W o h 1 s: e m u t 5 kaplan v Niederdorfu na Tiroljskem, Sw kupčijski racunar C a n č i iz Dun a j S fajmošter v Abstettnu fajmošter v Jarendorfu na Madzarskem, in jez, I ■■ li. t. m. ravno o pol- ki Vam to pisemce pišem 5 kaj bi storila, vendar si nič pametnega ne izmisli. noči smo od T e i s t > v H en etk ev od Zgodi se, da neko jutro pride boljar s svojim sinom veter je nam obi bril 5 V torek inili, in na parobrodu „Milano" Al vreme ni bilo prijazno; merzel ladjo močno gugal in morska bo t dvorano, ter ji zopet oznani, da gré na lov. lezen nas je tlačiti jela. Pač čudna bolezen člověku 159 po čelu slatati, gorki pot mu po vsem životu stopa i Hl blizo Ljubljane, ko je bil ta ukaz oklican, so se nečimerni nekterega večje nekterega manje težave sprehajajo. Vendar ljudje le posmehovali in rekli: „kaj jih bomo nabírali, saj komaj smo v Benetkah na suho stopili, smo tudi že poza- jih bo tako konec ?" Ako se pri takih bedakih ne čuje bili vse. — Terst mi je močno dopadel, in marsikaj sem nad spolnitvijo oklica, je vès oklic zastonj! Iz Cerk- vidil in šlišal, kar je moje serce z veseljem navdalo. Smar nice se nam piše: „Hvalevredna postava zastran kebrov je nice pridno obhajajo v slovenskem in laškem jeziku, in ko- tudi pri nas bila oklicana. Le bilo bi prav, da bi se likor sem vidil, jih Teržčani tudi pridno obiskujejo. tako ! obvari ! Rad bi Vam še več pisal, pa ni časa. Prav Bog Vas tudi spolnovala natanko, in da bi ne brenčal okoli ušes zvečer marsikteri keber Jožef Rozman, kanonik. vaških bukvah." i ki je V ze zapisan v inert Iz Tersta 7. maja. J. M. P. Ker dili, koliko služi dekla v Terstu, Vam povém 1. dan julija bode delavnica ljub y radi zve- ljanska spet to, kar ima biti po svojem pervem namenu da kuharce namreč pokorivnica za lenuhe in lenuhinje; jet- y m hišne služijo po 7 do 12 gl. na mesec, druge dekle od 4 do 7 gold. ; dekle na k m e t i h okoli Tersta pa 3 do 4 gold. vsaki mesec. Res, da tukajšni kmetje niso premožni, nike so iz te hise ze večidel prepeljali, razun nekterih bolnih. V ljubljanski delavnici pa vprihodnje ne bode samo zlasti cvét krajn ski h pohajačev in pohajavk, temuč tudi hor-kar jih tare tertna bolezen, tedaj si morajo z vertníno, vaških, štajerskih, koroških, istriških in goriških. — V mlekom in perílom pomagati, in zatorej je več dekel po- petek je v Dragomeru nek grozovit sin svojega očeta treba na kmetih. Iz Loke poleg Zidanega mosta 15. maja ustřelil ! Hud y mali vasi Verli Radečani so iz Krajnskega berž prihiteli s svojo gasilnico na pomoč in ogenj je 27. dan pr. m. pokončal v Ra cici moje fare, 5 hiš s pristavami vred. Novičar iz raznih krajev tako obvarovali, da požar ni dalje segel; pa ni vsa. ki so io Radečani skazali Račičanom; čast. gospod Iz Dunaja. S cesarskim ukazom od 3. maja t. 1. bo ta dobrota še sedanja kazenska pravda v mnozih ozerih premenjena in sodno obravnovanje bo po tem bolj prosto, kolikor se bo fajmošter v Radečah so še milošnjo nabirali in s temi darovi vred, ki so jih tudi oni in njih gospod kaplan pri- jih razdelil dalo to brez škode za njeno temeljitost storiti. Kazenska pravda je tedaj okrajšana in sodno opravilstvo olajšano, m y naj lozili, mi poslali predvceranjem 22 ubogim pogorelcom. Lepo se vsem dobrotnikom zahvalim za prijazno pomoč; naj jih mili Bog obvaruje vse nesreće in poverne stoterno Račičanom skazano dobroto. ker se bo vse natanjko po pravilih dosedanje kazenske pravde godilo, bodo tudi marsiktere govorice omolknile, y M. Plesnik, fajmošter. Iz Ljubljane. Ravno je izdal gosp. dr. Etbin Costa ktere so se tù in tam slišale, da se bo vse kakor nekdaj le s pisanjem in nič z besedo in skrivaj opravljalo. Novi bankovci avstrijanske veljave, ktere bo narodna banka izdala, bodo po 1000, 100, 10 in 5 fl. v nemškem jeziku knjižico pod naslovom: » Die A dels- Manjših bankovcov kakor po 5 fl. ne bo prihodnje. berger Grotte", ktera prav natanko popisuje postojn-sko jamo in njeno lego s pridjanim obrisom ^Situa-tionsplan) prav lepo razjasnuje, ki ga je izdelal gospod inženir Eunike, tišti mož, od kterega so „Novice" že večkrat povedale, da ima velike zasluge za to jamo, ktera je ni ma para na svetu. Hvale vredna misel je bila gospod dr. Costa-ta, da je v male bukvice spravil velike ime- Zdravje horvaškega bana, grofa Jelačica, se še vedno ni nič popravilo. nitnosti toliko čisljane jame in za 30 kraj. ^toliko veljajo) popotnikom po tem podzemeljskem čudu podal ktero jim bo že prihodnji binkoštni pondeljk dobro služilo. Posterve so bile predmet poslednjega zbora, v kterem so se po nemško skozi celo zimo razlagale mnogetere znan- Cernogorski starostnik Vukovic se je pripeljal 11. t. m. na Dunaj in je imel drugi dan z ministrom unanjih zadev pogovor. Pervi zbor rudarjev in fužinarjev je bil 10. t. m. v slovesno okinčani dvorani geologične deržavne naprave. Sošlo se je blizo 300 zbornikov iz vseh dežela. vodilo Gospod minister notranjih zadev je dovolil ta zbor zavoljo tega, ker se rudarstvu in fužinarstvu v cesarstvu veliko porajtanje spodobi, in v dotičnem razpisu je zagotovil gosp. v • V • stvene reći po načinu, kteri je imel biti občinstvu umeven. Gospod prof. Konšek je bil med množico tistih, ki so oni način zadeli in je zanimivo govoril zlasti o krajnskih postervah, njih lastnostih, bivališih itd., povedal je pa tudi, da je posterv čedalje manj in naštel vzroke, kteri preganjajo to okusno živalico. Iz Ljubljane. Da bi minister, da bo namene zbora podpéral. Tudi gosp. minister dnarstva, baron Bruck, je pozdravil zbor in rekel, da ga veseli, toliko zbornikov viditi in če je že za vse straní časa do časa umni y obdelovanja zemlje koristno, da se od možje snidejo, veljá to toliko več posebno za rudarstvo. Dunajčani dobivajo škerlí za strehe iz Angležkega y Maj nu y po kanalu med Majnom in Donavo in se, kolikor je moč, odvernila škoda, ki jo sadnemu in gojzdnemu drevju napravljajo kebri polju in senožetini pa njih červiči, so prečastiti deželni poglavar z dopisom od 4. dné t. m., št. 1433, mestni ljub- y po Rajnu po Donavi. Iz Milana. Dasiravno imamo nekaj dní že merzlo in deževno vreme. se nam vendar obeta dobra letina za Ijanski gosposki in vsem c. k. gosposkatn po kmetih ukazali: naj vsem soseskam svojih okrajin veliko škodo kebrov in njih zalege v serce vtisnejo, pokonćevanje'kebrov na vertih in tudi v takih gojzdih in logih, ki so blizo ver to v, poljá insenožet, dostojno zapovejo nad spolnitvijo te zapovedi čujejo in do 20. t. m. njim po- , kaj so opravili. Velike hvale vreden je ta ukaz, kteri, svilo, in mnogo kupcov je, kteri se bojé, da se bo letos preveč svile přidělalo in da ne bo mogoče vse po tako visoki ceni spečati, kakor so jo přetečeno leto nakupili. Iz Rusije. Petrogradska vlada ima namen, parizki y konferencii v obširnem spisu razložiti stan turskega cesar st va in v njem med drugimi dokazati, da Turčija vejo, če se bo pridno in dostojno spolnil, bode deželi prihranil obilo sadja, poljskih sadežev in merve, obvaroval pa tudi mar-siktero gojzdno drevó. Ali pa se bode spol nov a 1? to je veliko vprašanje. Slišali smo za gotovo, da v neki fari doslej še ničesar ni spolnila, kar se je v parizkem zboru spolnovati zavezala, in da je „bolni mož" (t. j. Turčija) Kaj početi, da gospodar dobiva več mleka od krav, je pove dano v73. listu lanskih „Novic." Predolgo je se enkrat ponav Ijati, kar je ondi o tem rećenega. Ako ima založnistvo , bolj bolán, kakor je kdaj bil. Iz Serbije. „Teineški časnikcí piše in on naj bo za to porok, da ima knez Aleksander namen, se vladi odpovedati. Iz Italije. Iz Rima. Na sv. Marka dan se morajo po stari šegi s v. Očetu papežů per ve češnje na niizo se kaksen list od več, ga \ bode poslalo „Novic Vred. prinesti; tako se je tudi letos zgodilo. Strežaj, kteri podá novo sadje na srebernem ploščku sv. Očetu, přejme od Njih eno do pio, to je 7 26 kr. nasega dnarja. Pod 160 milém nebom se eesnje niso bile dozoréle, in prišle so go tovo iz kake rastlinšnice. Od turske meje 11 t. m so se Turk Iz Francozkega. g m v z njimi združenimi kristj ▼ i s C e r-Grahovem Iz Pariza. Konferencije so se sprijeli. Slišati je, da so imeli Černo pri 50 mertvih in 70 ranjenih; koliko so Turki zgube imeli, se ne vé nié menda že zacele, rečeno je bilo saj, da se bodo 17. t. m. začele. Med vsemi rečmi, ktere se bodo pri teh konferen- gotovega. Obe straní ste se enako ljuto bojevale: Černo cijah pretresovale, stoje zadeve zastran Mold ove in Va- gorči so přijeli, Turki se branili. Černogorcov in herce lahije v pervi versti. Angležki minister Disraeli je dal govinskih kristjanov je bilo blizo 5000, vodja jim je bil vediti parlamentu, da ste angležka in francozka vlada v Mirko, Turkov je bilo neki tudi toliko. Grahovo so po- Grahovani sami 12 rečeh Moldove in Valahije enih misel. Ako je taka, se je žgali na povelje kneza D tudi francozka vlada odpovedala zedinjenju teh knežij bilo vse mirno, al 13. t. m. so planili Černogorci zjutraj je V) Constitutionel" saj to naznanja), dasiravno še sama tega pred zorom na Turke, ki so hi pelj ni dala na znanje. Vprasati se pa sme: Cimu je zahtevala teh pa se polastili. Sliši se tako glasno in tako naravnost zedinjenje Moldove in Va- pa vjet. y je Feruk p so une pobili, ša mertev ali lah ij e ? cimu je Talleyrand v Bukarestu in Jasijih ljudi tako na škerbce postavljal? čemu se je francozka vlada tako daljec upala, ako je vedila, da ima malo upanja to kdaj Gerki in Arm doseči, kar zahteva, namreč da bi samo njena volja obve- nekaj pa zavoljo ljala. Iz Jeruzalema. Letošno veliko noč ni prišlo toliko v Jeruzalem, nekaj zavoljo tega ne, ker so tudi tišti dan veliko noč obhajali ma r j te ira y ker Francozov in Angležev ni bilo Iz najnovejih casnikov, ce bi jim bilo vse verjeti, ker so se Turki v Jafi pred krátkém nad francozko deklico se pa dá posneti, da je francozki vladi največ menda le- ostudno pregrešilí y ■■Hmi y paaj žeče ne samo na tem y da bi se oci cele Evrope le na njo obraćale, ampak tudi na tem, da bi pervo veljavnost med drugimi vladami imela. To saj si moramo misliti iz tega y kar francozki vládni list „Moniteur" od 12. t. m. piše za stran Černe gore in njene razmére do Tur či je. vPiše namreč: „Turčija nima ne cele pravice ne sile, zoper Černo goro tako ojstro na noge stopati. Ker so nektere vlade toliko za Turčijo storile, bi bilo prav, da bi Turčija ne stiskala Černe gore tako, ki je tudivEvropo v pomoč klicala. Turčija ne ravná po pravici s Černogorci in lahko bi se zgodilo, da bi orožje zarožljalo, in če se jih loti, se bo pre-grešila zoper obljube, ktere je storila, da ima Černá gora ostati pri starem. Pri tem francozka vlada ne more ostati; povabila je druge vlade po poročnikih in poslancih v Cari- gradu y si prizadjati, da se ne uname vojska med Turčijo in Černogorci. Angležka vlada je potem brez odloga na-svetovala, odbornike izvoliti, da bi se s Turčijo pogovorili in pogodili, naj ostanejo černogorske meje tište, ktere so bile o času zbora v Parizu leta 1856. Francozka se je v , da bodo tudi druge vlade to storile. to udala in se nadja Rusii je Černa gora prevec pri sercu y da bi se tudi ne udala in upati je, da bo Avstrija tudi to storila, ktera se je leta 1853 tako mocno za Cernogorce potegovala." V druzih časnikih pa je brati: Francozka in ruska vlada ste se neki zedinile v černogorskih zadevah. Najpervo bo meje dokončno se vanati, ali ima deželica samostojna uravnati in tega biti ali ne, ker se je nadjati, da se bo to s časom samo poravnalo. Iz Pariza. Znano je, da je celo francozko ce-sarstvo v pet vojaških okraj in razdeljeno. Poveljniki teh okrajin so poslali cesarju svoje mnenja zastran tega Nič veselega ne naznanjujejo, kakosnih misel je ljudstvo, najmenj pa maršal Baraguay ď Hilliers. Misliti se ne dá tedaj, da bo vlada le količkaj odstopila s poti, na ktero se je podala. Ako pa res nič ne odjenja, — piše nekdo iz kaj Pariza, — bomo prišli naravnost kam, kjer ne vémo in kako bo z nami. ť - ' Svila na Francozkem ne obeta dobre letine. y Iz Angležkega. Časnik „Times" pravi, sostavek Moniteur-a" o zadevah Turčije in Černe gore pretresovaje: Nazadnje bo vendar Avstrija djansko rešila černogorske 3? razpore in Turčija ne bo nehala vojakov nad Cernogorce pošiljati, naj rečejo Francozi in Angleži, kar se jim poljubi , dokler Avstrija te zadeve ne poravná Iz Belgije. Pisma iz tega kraljestva pripovedujejo, da se ondasna armada z vsim za vojsko potrebnim pre-skerbljuje, ker je kralj za potrebno spoznal, svojo armado Gospod yy yy yy yy yy yy yy yy yy » yy v yy Darovi za Vodnikov spontinek. Od I.—XXIII. naznanila . 961 Blaž Bucik, korar........\ 1 V \ Stef. Kociančič, profesor bogoslovja . J 1 Matevž Pire, korvikar......I 1 Jožef Mazoti, posestnik......I 1 R. P. , gimnazialni profesor .... i 1 Andrej Respet, profesor bogoslovja . . > o Jakob Stibiel, „ „ . . ' Jožef Čermel, vikar pri sv. Roku . . 1 > Andrej Pavletič, vodja glaho-mutcov Anton Gruzovin, učitelj „ „ Stefan Mozetič, „ „ „ Jakob Doljak, vikar v Cerovem . . . • . 1 Lorenc Sušnik, župnik v Ipavsk. Križu Blaž Lampe, kuřat v Vertojbi . . . Skupaj . 971 fl. 50 kr* fl. — kr. V — V r> 10 n r> - T) r> ■ ■ r> r> 30 n y> 30 79 V 30 79 V 30 * V 20 V 7> 20 n Y) ■ r> V 40 r> V :30 7) fl. 50 kr. Na mnoge vprašanja od več strani, kje se dobiva in po čim slovenski občni der»av l jan ski zakonik (postavne bukve), in ka ženski zakonik (nemško-slovenska pri ročna izdaja), ponavljamo še enkrat, da ste obe te knjigi na prodaj pri c. kr. dvor ni in der&avni tiskarnici na U u naj i in sicer per va za y druga pa za 36 kr. y da se pa menda mor et e tudi naročiti pri vsakem knjigarji v naših krajih, ki se bo %e na Dunaj za-nje ober nil, če bo gotovega kupca vedil. Stan kursa na Dunaji 12. velikega travna 1858. Obligacije deržavnega dolga ( 5 AU / 2 4 3 2l/ « 0/ 82 % 72% 65 % 50 41 V, B 95 " Oblig, zemljis. odkupa 5% 84 0 n yy v T> fl. lEsterhaz. srećke po 40 fl. 821/4 fl. Oblig. 5°/. od leta 1851 0 » f) » rt li n Windisgrac. Waldštein. Keglevičeve Cesarski cekini y> t v v yy rt 20 20 10 r> v r> • 9 25 27 14% 4 fl. 49 % » * i» Napoleondor (20 frankov) 8fl. 16 Zaj em od leta 1834 1839 » » rt 312 129 'A » n v Suverendor 14 fl. 15 Ruski imperial ..... 8fl. 27 Pruski Fridrihsdor . . . z loterijo od leta 1854 lAngležki suverendor 8fl. 43 10 fl. 18 » 109% „ narodni od leta 1854 Nadavk (agio) srebra: 84 n na 100 fl. 5% fl. Loterijne srećke : v Gradcu na Dunaji 12. velikega travna 1858: 44' 15* 81. te. 24. 56. 62. 36. za brambo dezele pomnožiti. Te pisma pristavljajo, da se Prihodnje srcčkanje na Dunaji in v Gradcu bo 22. majnika 1858 to godi po opominu angležke vlade. - Odgovorni vrednik: Dr. Jane z. Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blâznik