113
Kmetijstvo.
Kako zasajati sadno drevje.
Za povzdigo sadjarstva pričelo se je v poslednjih letih res živahno gibanje po vsem Kranjskem. Reči se sme, da toliko sadnega drevja, kolikor se ga danes pokadi v jednem samem letu, ni se ga posadilo prej niti v desetih letih skupaj, to je veselo dejstvo, in iz tega gre sklepati z gotovostjo, da se bode naše sadjarstvo povzdignilo v kratkem do gospodarsko jako pomenljivega razvoja. Nekaj je pa vender, kar pri obilni zasaditvi sadnega drevja ni hvalevredno in kar bode zaželjeni uspeh zelo zmanjšalo. To je napačno zasajanje sadnega drevja. Ako namreč strokovnjak opazuje, kako da se sadno drevje pri nas zasaja, se mora nehote izjaviti, iz tega dela ne bo nič uspeha.
Napake,  katere  se  delajo  pri  zasajanju  sadnega
drevja in katere je odpraviti, so naslednje:
j*.
114
Prva napaka: Sadno drevje se zasaja dostikrat na preslab, prepust, nerodovit, kamnit svet, kateri je cesto-krat tudi burji preveč razpostavljen. Nemci imajo sicer pregovor, kateri veli: Kjer imaš kak prazen prostor, tje zasadi sadno drevo, ono ti bode trud obilno poplačalo. Ta pregovor že zdavno ni več resničen, vsaj v naših krajih ne, kajti resnica je, da na pustem, nerodovitnem, kamnitem, še celo burji razpoloženem svetu sadno drevje noče rasti, še manj pa roditi in naj se ga tudi pravilno zasaja. Na takem svetu uspeva sadno drevo le tedaj, ako se ga čez in čez 60 do 100 cm globoko prekoplje, preri-gola, in ako se med drevjem potem svet vedno obdeluje ter gnoji. Tako sadno drevje zasajati se pa v na i več slučajih ne izplača, ker to preveč velja. Zato imamo tu samo zasajanje v jame v mislih, zato pa se mora izvoliti dober, rodoviten, zaviten svet, sicer je ves trud brez uspeha.
Druga velika napaka pri zasajanji sadnega drevja v posamezne jame je naprava premajhnih jam. Kolikokrat ima stvari vešči človek priliko videti, da se napravlja za drevje le tako velike jame, da se le s silo koreninje vanje stlači. Tako delo ni več vredno, je otročje, že v naprej je gotovo, da bo brez uspeha. Jama naj bode za vsako visoko debelnato drevo vsaj meter široka in sicer na vse štiri strani ter do 60 cm globoka. Pri izkopavanju jame dati se mora trato ali rušo posebej na kupček, plast izpod trate na diuzega in najspodnejšo na tretjega.
Tretja napaka je ta, da se jame navadno preblizu druga drugi napravljajo. To vsled tega, ker se nima pred očmi, kakšno da bode drevo, to je, kako obsežno da bode v vejah čez 20 ali 30 let, ampak pred očmi se ima samo obsežnost drevesa, kakoršno kaže takrat, ko se ga zasaja. Nasledek temu je pregosta saditev, katero se mora pozneje zredčiti, ko bi moralo drevje ravno najboljše roditi. Manj kakor 8 metrov narazen naj hrušk in jabolk nihče ne zasaja, orehov pa ne gostejše od 10 metrov.
četrta napaka je ta, da se drevje pri presajanju pravilno ne obreze. Obrezati se ga mora na koreninah tako, da se vse pri izkopavanju poškodovane korenine nekoliko okrajša. To pa tako, da so rane v zemljo obru-jene, ne pa proti nebu. Na mladikah je pa drevje tako obrezati, da se ga za polovico skrajša in to zunanji, ne pa notranji pop.
Peta napaka je ta, da se drevje navadno preplitvo, semtertje pa tudi pregloboko zasaja. Pravilo v tem oziru je to-Ie: Ne zasajaj drevesa nikdar plitvejše pa tudi ne globokejše, nego je prej raslo.
Šesta napaka je ta, da se ne pazi, da bi prišle korenine v ravno tisto lego, v kateri so prej rasle, in da se jih torej z zemljo ter rokami ne poklada, ampak kar z motiko zasuje, tako da se korenine morajo povesiti, kar je jako napačno.
Sedma napaka je ta, da se trato ali rušo na korenine poklada, namesto da bi se jo prvo v jamo  zmetalo
ter dobro potlačilo, potem na to zemljo izpod trate in konečno ono iz najnižje plasti prav na. vrh jame položilo.
Oama napaka je ta, da se posajeno drevo koj ne poveže in sicer h kolu, katerega se prvega v dno jame zabije, ko je še prazna.
Deveta napaka je ta, da se napravi okolo posajenega debelca hribček, holmček zemlje, katero se še močno pohodi, namesto da bi se okolo njega tako veliko, skledi podobno jamico rahlo napravilo, kakor je jamica visoka.
Ako bi se naši sadjarji ogibali teh napak, neslo bi jim sadjarstvo najlepši dobiček.                            D. N.