Sporočio Hrvatom in Stovenc^m ob odhecte iugosla*an*kesa ktutoa §z koastiiuitife. Xod«io sporaznma. rtfvatska pu^ka^, Slovenska ljmV ^kb in Bunjevsko-Šoka&ka ^tranka in rijihavi podpisani poslanei, tzvoljeni v Hjeratski in Slavoniji, Slovemji, Borfai m Hercegovini^ BaŁki m Baranji ter Dalraaeiji stoje na sfališču narod »ega ectinsiva. Zaradi tega so zaliterattj da se državna ustava kot teraelj reem ostalim zakonom skteiie v spora mtan z vsemi tremi plemeni Hrvatov, Srhnv iit Slovencev brez preglaševa¦ijft in niajomacije. ki sama ob sfebi ?-uŁi ttHueJje ravnopravnosti in ena - Dasiravno je ta naša zahtova pi*a- Ktaa in Bogu draga, si vendar vlada -|, Ntkoli' PaSiča iri stranko, ki jo pod pijpafo, niso rosno prizadevale, da bi prijfio v ustavnera vpra&aruu do spo- .•aatisja s Hrvaii in Sloveuol. Mi po - .s^apocJ Ljudskje. stranke moramo na - ^asJti,. da smo bili ob vsaki priliki ;jTipravl,eni, da sklenemo pošjen spo- aaum, ki bi zajam&l plon^Oosko rav - iovosj« in, izključil vsako nadvlado. jnega plemeoa na poljličnem in go - spodarsksem poljn. Vi tega postopanjii vJtadc- g. Paši- •h» asao moraii z vso pravioo sklepati, !a ajei nikakor ni za, dogovojr in spo- aznoi, marveO «a boče s pouiočjo slu- .-.ajue številčne premo&i \ skupščini ^iglas.ovati uatavo in jo na ta način siiiii Hrvatoni in Sloveuoeau To nsv ;<e prepričanje k tem globlje^ ker vla- 'io g, Pašiča pri stvarjaijju clržavne 1 stave potlpiraiti v glavirem si^bska (iemokratska in srbfeka radikaloa .-IrtMika, ttiko da bo za usiavo glaso- aio sauio deset Hrvatov deu:okratov, •a so bili sšcer izvoljeni bodisi izklui- čno s srbsk|irii glasovi, oottisi z njl - '.ovii poinočjo — in eiiaj&i Slovenoev, '•o^iju si1, vsi Hrvafi in o^romna vcči- jia Blov.ancev v zi;ak profesta zapu - ctUi ustavotvonio skupščlao., da ne bi oili pričo pri teni zakonoOajuom činu, .i ooHo ruši narodno in državno e- '¦'iziBtvO.: ^roiMKla i]ud»tva iu avionoiiiija. Liadska. striinka se je vsikdar bo*tu za pravico in svobodoi Oua &toji .'.!, stališču^ da raora imeii svoboduo uctstvo v občiui, okrajn, županiji in okrajini vlado v svoiili iokau (avto omijoX Naša državna uprava iu na-e zakonodajstvo mora biti tako nre3110, da od nainižjo upravne enoto pa o najvišje vlada suverana volja ljudtva. Za to načelo so se narodi cele ekove borili proti' samovolii in absoatizmu bodisi posanieznii.a.t bodisi Stjepan Barič Ivan Brodar Ira Didak Bunli^ dr. VeJiniir DeželU; dr» Ante DulibiO Iran Ev^tovif ve6 njih, ki so se z acnorraalnimi sredstvi polastili oblasti in nasilno vladali. Zaradi tega jo ijudska stranka posfavila zahtevo, da ostanejo pokrajin-o nažo držav« v svoiih dosoda,njih mejaii in da bodi na ftelu vsake pokrajiue vlada kot najviš.;i izvr&«val ni organ pokrajinsktj uprave, v vsem <xlgovorna saboru, ki ga bo lftidstvo izvolilo temollem splošne, t&jne, raz mcrne volivne ]>ravice in ki bo skte oal zakone o vseh tistvh »Uareh, ki tičejo dotične pokrajiiie, to je o nienih iir^ancah, pravosodju, socjjalni politiki, zdravstvd, prosveti ui veri, prehrani, agrarni reiorini, kuietijstvu, šuoiah in rudah, zgradbah, obrti in trgovini in notranjili posiin. Za splošiMi in veliko državn^ 7.akone mora biti wliki državni zbor in za splošno državno upravc osrednja državna vlada, ki bo morala na irsakem korakn popolnoina in pošteno ne oamp spoštovati, ampak tarii ščititi sa/noupravo (avtonomijo) ljudstva v o». <3hii, okraju, župmiiji in poki-ajiiij. Kot svobodne in avtonomne smo predlagaM te-le pokrajino: Ifrvafska in Slavouija z Aledjimurjom s sabo rom in vlado v Zagrebu; Siovenija ia Preknaurie s saborom in vlado v LjuoJjani; Srbija; Criia gora, Vojvodina Hosna iii jtlercegovlna s saborom in vlado v Sarajevu, Kar &e tiče Ua]mar oije, smo rekli, da iej pužčamo na, yoljot da bodi ali sama avtonoinna ali i>a se pridruži Hrvatski in Slavonijl ¦rti pa Bosni in Hercegoviai. Toda vlada g. Nikole PaSiua. m alranke, ki jo podpirajo, liočejo napi^a viti tako ustavo, po katen bo vsa uprava in vs& zakonodajsivo osredotu<Seno v Beogradii. Tako se uvaja ab^olutistični režim, ki ne sauio da se ne bo oziral na Ijudsko voUo iu Ijud^ ske željo v posamezniJi pokraji-na.ii, smpak bo pod njim vsa ijutJska samo^iprava v oMini, okraju in župaoiii ;>ostala popolnoma iluzorua. Poslanci Ljudske stranker widijo v rem koraku vlade g. Nikoio PaSiča ne .^aruo kržitov demokratskii! nafielt am:-ak tudi nadvlado srbskoga j lemena ;iad hrvatskim in slovoniki-n in ;¦"¦; iiraiije ternelja na&e države. Socijalna in gospodavska svoboda. LJudska stranka in ni^ai podpisani poslanci stoje na stališču^ da rnora nreditev gospodarskega življeuja odgovarjati načelom pravičnosii v tem pravcu, da se vsakemu poštenejnu in ¦•lelavnomu človeku zagofovi fcloveka dr^ Andrej Gosui: Josip Gostiučar di\ Josip Hoiinjeo Josip Klekl dr. Aiilon Koro^pc Martin Krainc dr. Dominilc Mazzi vrodon obst^mek, ne ptt., tia bi- imeli pravico do življenja Ln obonem do iz •>esavauja delavnega ljudstvu tlsti, ki so si na ncpošiten nat'in in. brcz li".ida pridobili miiijone. Po r.ašem g!o bokem prepričanju je vsaif di-žavljan dolžan opravliati koristno delo po svijih sposobnostili. Da se ža onkrat napravi koneo samovolii velilfin bogata.4ev, darso ]im za vcdno j)repvtr:i iz korišfianjc kmeta, delavea in obitnika ^nio zajitovali, da uaj nad vsomi ru anrskimi. prometnirai, Industrijskimi in drugimi veltkimi zasebmnri dpin?škimi in državnimi podjetji izvržujejo ,iadzorsh'o gospodarski s^^ti, se&tavijeni iz zastbpnrkov podietnikov, delav oev in ko^isumentov. V enako svrho imo ziiiitevali, da morajo imefi delsivoi iie saino pravico do vpogleda v upravo.in vodstvo podjelii. nego da morajo biti di^ležni tudi f-isloga dobifika. SonCno smo zahtevali, da to uvedi po siopiio sploSno in obveznf> zavarova nje vseb. detavnih slojcv bi*ez raritke /.a sluoaj starosti. '¦ oldzni ouemogio :*ti m brezposelnostJ. Poaebno nam jo bil na sreu naš koiet iu kmetski stan. Na,4a zaobljii oa jo bila, da branimo ujegova praa va. Zato smo v prvi vrsh "zahtevfili , ia ga državH in celokupna javua u)rava podpiruin da &e v zadružue svrhe vsako Mo sprejme v proračtin stalna svota, da bi se na ta nafiin naš revni kmet reStt odiraloov in pjjavk. Daljo gaiio zalitevali, da m v ustavi Vaautu žfejasnči dom, najrHaTiišI d'al pb. ,'rebne zemlje, živine, nopivtioi6nin, ki so ne morejo prodati ne za doig ne za iavek in končno zavaroviuije za &tarosi ht onemoglost, Razan tega smo tnhtevali, da država skrbi za •zavaro*:mje proti požai-u, pogiflii živiae, ikodi po tofei in drugih vcomonskih \ezgodah, ki mnogokrat jjoženo naše kmetsko ljutU na beraško palico. Dav id fežko Uačijo knu-ia, delawa. m o^ brtnika. Zaraditega smo zahtevaii, da pri lavčnem zakomi odločuieta pošte:)}e in pravioa. Pr.ič se moi-a pvemcv ženje kmeta, delavca iu obrtniLa, ki ;ie presega uajmaujšega, v* zakonu 1olo6enega deia^ j>opoluouja oprostiti iavka na dedščine. Drugič mora biti premoženje, ki je nujno potrebno zi9, 'Moveka dostojuo življeujs, prosio ys>u kc^ga davka. Splošno se mora v prvi vrsti po ».»raviei obdavčiti bankirjs i:i veliJce trgovce, a največje davka je treba na iožiii tistim, ki oaiies, ):o imi!jom nimajo skorjioo kruha, živo razko?no i»i imajo nepotr"1".'" •-¦tvari za življonje. dr. ^ikuiii Mandič Mate Milanovifc Franc Pi^k Vladimir Pušoniakdr. Marko Kebao BlaSko Rajič Ivau Roškai' Sumsko iii zcmljiSkr* ypt'<.K5a»i«B (agrar) se aiorata po našoin uatavnejtt načrtu tako rešiti, da bvrfo praviea našiega kmeta popolnoma zavarovane,. Vcrakl boj. Stajimo ua staiišČu .jvobodo vesti po na&em narodnera pregovafu: Brat je mio, koje vjere bio — brat Je miJ* naj je katere koli vere. Tod« vlada %* Nikoie Pašifia ne spoštui© iega uudela, z>ato je v samo ustavo spravila določbo, po kater! se moi-e yoliu.il« vmeSavati v či&to \er3fee stvari, Tozaflevni v&rski boj so po kJ»JTri ili sedanje vlad« člmdalje bolj žiri Q» Skodo notranjega miru in reda. ff ako je sedanji uihiister za prosvetu bra« \sakega razloga, na izzivalen. »aCIa prepovedal cluhovuikom verski pouk ?:a ljudskih šola.h in izrotvd pouk v :zm predmetu sv«tniin uCitelisin, \\ ua »oznajo verskii resnic. in ki aa a ¦anogih slučajiii odkriti hrezvercU Hrvatsbo in ;,»ovcusk> ljudstvor Stojefti ua itali&ču državnega ia rtarodnega edin.stva emo bil> Sli v u ¦* Sitavotvorno skup čino, da rjo borima za eiovečanska ia krščaussk-.« prave.* i\Taš boj ie bil -.roč in odlofioo, Pud pritlskoru naše (»pozicije in iz strahai pred ljudskim srdoni, kt smo ga m§ predstavljali, je morala vlada v ndk&« lerih vainih. vprašanjih soc;ialno-go ^ spodarskega ziiačaja popnstiti, fS temi seveda ne misiimo trditij da so s !• o&ta\o popolnoma zavai"ovaae pravie* in svobošcine kmeta, delavca in roko delca. ¦ Od meseoa dcoembnt do danoa ncm si prizadevali, da m sKane to* nreljein sporazuma taka usta\ a. ki bi v: glavnem zadovoljila tudi Ili-vate hs Slovence in ue samo Srb6. Pred uiafeo javnostjo iu pred cslim tivetom smo iskreno odkrili svoje poStene nainene^ Zdržali sino, dokler >;.n.Mi je dopuščala čast iu poštenje, da so-naui rte bi inoglo ofiitati r.l srbska -strani, da ne žblimo doaovora in spo razuma. i'ostop.anlie vlati« g. Pažič*.a ia viadiii.li &rmnk nas ja prisiiilo, da zapustlmo koaštituanto za čas, dOkJpc se v njej obravnava in glasujtj o a * siavi. ObJiiubljamo pa ti, ljudstvo, *la boino po sprejetju ustav« aadaljevaJi boj v parlamentu in izven njega tak& dolgo, dokier uo iz\ojujemo piainen&kft ravnopravnosti, sooijalno-gospodarsk« pra\'#nosti in svobode vesti.. Anton Sušhik Ivaa Stanovnik di\ Franjo Sudaiijvič dr, Janko iJimi1.'1-' Karel Skulj iir, .Stijepan Vojnič- i umy.