Za nenehno prisotnost socialističnih sil
Izvršni odbor občinske kon-lerence je že v letu 1972 raz-pravljal o pomembnosti ures-ničevanja ustavnih atnandma-jev in o problemih, ki so se ob tem pojavljali. Eden od sklepov takratne seje je bil tudi ta, da mora biti socialistična zveza v prihodnje bolj prisotna v ures-ničevanju ustreznih amandma-jev. Sklepi izvršnega odbora so pripomogli k še večji aktivno-sti vseh družbenopolitičnih or-ganizacij in skupščine občine. Kmalu je bila tudi ustanovlje-na komisaja pri skupščini obči-ne, ki je pomagaia delovnim organizacijam, jih usmerjala ter organizirala posvetovanja. Tak pristop in delovanje komi-sije, kot tudi stališča družbe-nopolitičnili organizacij, pred-vsem pa zveze komvinistov so pripomogle k aktivnosti v vseh delovnih organizaeijah in k raz-jasnitvi mnogih dilem.
2e bežna analiza vprašanj v delu komistje, komiteja ZK in konkretnih srečanj v delovnib organizaoijah kaže, da so na-stopali večkrat tudi odpori, včasih kot rezultat tehnokratiz-ina, včasih pa tudi nepoznava-nja, nerazumevanja ustavnih amandmajev. Sprotno razčišče-vanje dilem in odklanjanje od-porov je pripomoglo, da so mnoge organizacije že precej pred 31. 12. 1973 opravile po-trebne korake za samoupravno konstituiranje, predvsem pa naredile analize in omogočile dogovarjanje delavcev. Seveda pa še vedno obstaja marsikje mnogo odprtih vprašanj. Gre predvsem za to, da marsikje niso izkoristili vseh možnosti, da organizirajo TOZD, drugje zopet niso povsem ustavno opredelili    funkcije      skupnih
služb, nadalje ni povsod našel ustrezno mesto delegatski si-stem, odnos do širšega povezo-vanja in podobno.
Ugotovljeno je tudi, da mno-gi pri opredelitvi odgovornosti in nalog med poslovodnimi in samoupravnimi organi niso bi-li precizni. Predvsem je čutiti težnje, da iraajo poslovodni or. gani in vodilni delavci pravice in dolžnosti, ki so samouprav-ne in ne poslovodske.
še vedno so primeri, kljub jasnim političnim stališčem in osnutku iistave, da je direktor organizacije združenega dela tu-di direktor TOZD all skupnih služb.
¦  Delitev sredstev marsikje ni ustavno iavedena, pri čemer so predvsem preveč pravic ob-držale skupne službe.
¦   Premalo določena so po-oblastila in odgovornost TOZD v poslovnem prometu, pri če-mer  je   prisotno     prenašanje pravic   s  podjetja  na  TOZD.
Omenjena so le nekatera ze-lo pomembna vprašanja in pro-blemi, katera bo treba razreše-vati, mnoga pa se bodo še jav-ljala ob proučevanju statutov in samoupravnih   sporazumov.
KAKŠEN JE BIL POLOŽAJ 15. JANUARJA?
Delovnih organizaeij na po-dročju gospodarstva je 238, de-lovnih organizacij na področju družbenih dejavnosti je 58, sku-paj jih je 296.
Od gornjega števila organiza-cij so v ve6ini izdelali bolj all manj popolne analize o pogo-jih konstittiiranja, seveda pa je v več primerih ta analiza pre-malo poglobljena. Na taki os-novi se je 38 organizacij s po-dročja   gospodarstva    odločilo
za organiziranje TOZD, iz druž-benih dejavnosti pa tri. Orga-nizirali so 242 TOZD, v gospo darstvu 198, v družbenih dejav-nostih 44. Priglasitev, oziroma predzaznambo je do 31. 12.1973 prijavilo 240 delovnih organiza-cij ali cca 77 odstotkov vseh delovnih organizacij.
Konec decembra je bil tudi v občini na podlagi sklepa pred-sedstva ZKJ in sekretariata CK ZKS ustanovljen koordinacijski štab, ki je imel za nalogo po-spešitev priprav za samouprav-no konstituiranje v združenem delu. V koordinacijskem odbo-ru so bili predstavniki SZDL, sindikata in skupščine, pri 6e-mer je bilo takoj izpostavljeno sodelovanje s komisijo, ki je bila že omenjena in katere de-lovanje je mnogo pripomoglo k pospešitvi ustanavljanja TOZD. Odbor se je takoj po ugotovitvi stanja povezal s ti-stimi delovnimi organizacija-mi, kjer je bilo to potrebno. Pri tem je bilo koristno sode-lovanje grup, ki so sodelovale že prej z delovnimi organiza-cijami.
2e dosedanje ugotovitve ka-žejo, da bo v prihodnje potreb-no ob vrsti primerov še sode-lovati z delovnimi organizacija-mi in da bodo morale biti druž-benopolitične organizacije in skupščine močno angažirane. Zato bi bilo koristno, da je koordinacijski odbor, sestav-ljen iz predstavnikov vodstev družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, dokončno ustanovljen. Nujna je namreč nenehna prisotnost družbenih sil ob posameznih vprašanjih na tem področju.
Štefan Praznik