List 14.
Gospodarske stvari.
Kako naj se drevesca sade, kjer je zemlja plitva, spodaj pa je sama šuta.
Spisal Lovro Pintar.
Najlepše in največe ravnine na Kranjskem imajo zelo plitvo zemljo. Taka je radoliška, kranjska, ljubljanska in mnoge druge. Kopaj le en čevelj globoko, pa je že dostikrat sama živa šuta. V marsikterem kraji pa je še komaj pol čevlja prsti, potem pa sam pesek in kamnje. Kjer je zemlja tako plitva, se velika drevesa težko izrede, posebno pa taka, ktera hočejo bolj globoko zemljo imeti, na pr. jabelka, hruške. Češnje se na plitvici še najbolje obnašajo.
Nekteri so mislili, da bi se drevesom na plitvi zemlji k rasti pomagalo, ako bi se kakih 8 čevljev široke in 3 čevlje globoke jame skopale in z dobro prstjo napolnile. Pa skušnja je kmali učila, da to pomaga le kaka leta. Kadar pa mlado drevo vso jamo s koreninami napolni in koreninice na straneh do šute pribo-dejo , neha drevesce rasti, dobi starikovo kožo, beli mah ga obraŠča, nastavi sicer obilo rodovitnega lesa, pa zarad pičlega živeža malokdaj kaj rodi. Kdor bi tedaj hotel z velikimi jamami zmagati na taki plitvi zemlji, bile bi mu osem čevljev široke jame še več kakor pol preozke , ker velika drevesa po več sežnjev okrog s koreninami segajo. Koliko pa bi bilo dela, taka brezna skopati, šuto v kraj spraviti ter jih z rodovitno zavoziti!
Kdor ima plitvo, včasih komaj en čevelj debelo zemljo, bo prav storil, ako drevesca tak o-le sadi: Skoplje naj jamo kake 4^čevlje široko, globoko pa, kolikor je dobre prsti. Ce je pod rodovitno prstjo sama šuta, naj ne koplje globočeje; če je pa šuta taka, da je še nekaj prsti vmes, naj tudi to še kakega pol čevlja globoko prekoplje, zrahja ter z leseno trohnino ali rušovino zmeša. Potem pa naj jamo s poprej skopano ali pa z drugo rodovitno prstjo, kteri naj lesene trohnine ali rušovine primeša, do vrha zasuje in na vrh še toliko dobre prsti navozi, da je bo najmanj poldrugi čevelj debelo na šuti. Na to naj še le postavi drevesce, naj mu zasuje z navoženo zemljo korenine, kakor je sicer pri sajenji navada in — porok sem mu, da bode veselo rastlo.
Ni  pa  zadosti,   da   bi  le   okoli  drevesca zemljo
vzdignil,   temuč   mora   se  to zgoditi  tako deleč okoli,
kakor velika je bila jama, to je, kake 4 čevlje naokrog,
in vselej mora proti drevescu zemlja počasi znižana biti,
ali, kakor pravimo,  drevo mora biti  „na skledo",  ne
pa „na krtino" vsajeno.
Tako vsajeno drevo pojde s svojimi korenikami naravnost v rodovitno zemljo ,  ktera šuto pokriva.   In
kadar boš vidil, da je drevesna rast jela jenjevati , boš kolobar, ki si ga pri sajenji krog drevesca z navoženo prstjo naredil, še povekšal ali mu boš zemljo saj kaj pognojil in drevo se ti bo tudi na plitvi zemlji dobro obnašalo in pridno rodilo.
Ako si pa v šuto jamo skopal in jo z dobro prstjo napolnil, si drevo prav za prav v lonec vsadil, ktero pojde s koreninami v globočino, in mu ne bo potlej nič več mogoče pomagati, ker so njegove korenine pregloboko zašle.    Vse gnojenje mu ne pomaga nič.
Se ve, da se drevesa takole s težavo sade in redž ter se jih naenkrat ne da na stove vsaditi, pa boljše je letos 10 drevesec vsaditi in drugo leto spet 10 tako, da rastejo, kakor pa jih po plitvi zemlji cele raj de nasaditi, ktere potem hirajo, dokler se po večem ne spridijo in gospodarja ob veselje ne pripravijo in tako staro misel vtrdijo: „pri nas drevesa ne rastejo.*'