A. Stražar : Zatajeni sin. Pripove^t i^ ra^a tlačanstva. * flL3. nadaljevanje.) Par hipov zatem Be ^e že Lukež jdbal med nebom in zemljo; le par-krat se je ^e njegovo telo streslo —< pa ie bilo končano pozemel;sko živ-Ijenje lu^eži — Lukeža. — Dondež in njegfovi ljudje pa so nato odšli po gozdu dalje svojo pot pro^i sren[sk' visf — Istočasno, ko so se rokavnjaci ta fio neusnfleno zabavafi e ubogirn Lu težoTi pa jih §2 iz varnega sTcrfvafisčs opazoval znani .s^olar Bažek' izG a-diške vasi. Kol obica'no, je odšsl tu* di isto jutro nabiat smolo; kuhal.je namreč kmetom znan: kolomaz, a po-feg tega tudi iz snole napravlja! iz-borna mazih (žavbe) za vsakovrstne fane. Bil ^e 50/it padar. — Ko ]e Blažek zaslišal glasno govorico sredi gozda, s" j- previdno kot lisi-ca plazil proti k aju... Iz virne^a skrl-vaJišča v goste grmovju js vs. opa-aoval in poslušal. Ko je minula že več lcot ena ura, odhoda roko/nia^čev je stopil do ofaešene^a Lukeža. Prav skbno gi (e preiskal; kaj^ti videl je dooro, da ga rokovnjači niso nič o, lenili. Zelo 2adovo'jnega ss \e počutil, lco mu je ad.ze us jati pas. S ten pe-nom se ]e pkrii v n .jvejjo goščavo ter pregledal in štel Lukežovo premoženje. Bila ]e cela pest cekindv pa tudi grccet srebinjako;. tk bno ^e gk il.plenksebi. S smehl]ajočim obrazom polnim zado-voljstva je hitel proti domu. -h šele pod domačo vas]o se |e vsedd v Fajdigovo mejo pri n^ivi sam, s se-boj polglasno tnrmrajoč: Danes, Blažek j^ bil za tebe nair srečneiši dan v tvoiem živlienju. Za-dosti imam po ranjkem Lukežu! Se-daj me boi pa z veseljem vzela vdov^ Neža. Rokovnjači pa res niso napač-. ni ljudje. — Nekako dva dnf LaLem', "ko je Lu-Rež še vedno visel, so prišli do usod-ncga Kraja Robidovčevi iz Seljan. Pri-šli so kosit mahov^e za steljo. — Čeprav so bili jŠtirje postavni fan-tje, jih |e ob pogledu na Lukeža prev-i zela nepopisna groza. Ze njega spačei-ni o raz jih ^e tako prevzel, da so vsi po^egnili proti tiomu. —- Skoraj cela vas je šla nato do kra-ja# kjer \t visel Lukež. Sneli so ga z ve-je, ga položili na preprosto nosilnico in odnesli iz gozda, da ga pokoplje-' jo. Ker pa so našli pri Lukežu na pr-sih prit.jen tudi kos papirja, na kate-rem je bila priprosto narisana mrtvaš-ka glava in tive roki, so vedeli, da so to izvršili glasoviti ^Jkovnjači Brezgarjev Šima, ki |e bil izmedl vseh najbolj pogumen jn najboli do-zr.al vso T-ukeZovo jgrešno živlien[e, ip §amo rekel: »PriLatelii kar ^e iskal Lukež, to» ie tudi našel! Z rokovniači ni dob:o češeni zoba.ti. to van rečeml' Nato pa se še oglas; Krulče/ Janez: ,.Res je taKo! To pa t il! rečen. da so rokovnjači naši prijate ji. 2e dvakrat so [o prav pošteno zagodli naše.nu ro-žeškemu graščaku." Vsa družba, ki ^e šta v sprevodu z Lukežom, je stopala molče na pofco-pališče. — Kmalu zatem pi se je že dile? na okrog vedelo: da prihiji k temu hra-stu _ukežov duh; vsi tudi na.bolj po-gumni so se tudi pri belem daevu iz-ogibali t^ga kra^a... ¦ Bedm-oi poglavjei Ne žali mt več moj Ijubi — nesrečni pin! Zadosti gorja moram zato trpeti — — INi ga 21oveka, hi bi mu kak roseb-no važni tiiogodek ne ostal neiz.T.isno celo življenje v epominu,. Najboli pa! ostanejo vsakemu v spominu lastni pre-greški; zla dejanja pa človeka pov-« sod spremljajo in nad'egujejO in ga še v sanjah trpinčijo. — Enako so ostale reberskemu graš-čaku Gotfriedu vedno v spominu vsi njegovi grehi in k.ivice, predvsem str-ta sreča Mic kina ¦------ Na[bolj pa ga je mučil spomin, da je imel na Micikinem domu v naroč-ju svojega Sinčka — ..zatajenega sina" in neusmiljen — a vendar opravičenj nastop Micike. — Vedno in vedno po se mu ponavn I]a'e v njegovih rnislih njene besede.-,,Da, da, — kri Je -kri!... Vsak si želi videti, kir mu j^ najljubše; — a vi ste to zavrgli, se predao se ie rodil otrok', — ali ne?" Gotfrieda je to tako trlo, da se ]e kar vidno Btaral. Več let ni mogla n^egova blag. soproga izslediti te nje-go e skriv.osti — Pa vendar jo je fzvedela čisto po naključju. Neki dan, ko ^e bil posebna otožen in ste je v tikem stanju podal k počitku, so gi začela mučiti tako hu-de san^e, da je kačel glasno govori-ti... Kaj je zvedela in slišala gospa E-Ieor.ora? Graščinski grešnik je stokat v snu: ,,Micika, Micika, zakaj rne, zaljaj me tako sovražiš?... Vsak oče rad vidi svojega siaa, a ti ga meni braniš, ojje, oiej!..." Dobri gospe[ Eleonori je bilo pri srcu kakor bi ^o nekdo zbadal z naf-ostrejšim bod lom. — Pred njo se je vzdignilo skrivnostno pregrinjalo, kiji je odkrilo brezd io muk in največjo soprogovo skivnost. Gospa Eleo-nora ni vsled tt a s vraž h svoiega mo-ža z največji n soutj-m gi je zd a-mila iz muč ih 3anj Ni drugega mu nj rekla: Utožec moj Odpuščam ti v e ne je nlji si tega tiko hudo k srcu. kar Le minulo je minulo... — (Dalje prihodnjič.)