Poitnfno otoSano « gotovini. Leto XXI., št. 56 Ljubljana, petek 8. marca 1940 Cena 2 Din Upravmštvo. Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon št 190 Računi on pošt ček zavodih: Ljub-liana « 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Hrvati in Slovenci Današnji hrvatski literarni večer " ljubljanski drami ni v nobenem pogledu presenetljiv: je samo nadaljevanja dela. ki ima stoletno tradicijo. Pomen mu daje dejstvo, da je to prva večja manifestacija duhovnih vezi med Slovenci in Hrvati po ustanovitvi banovine Hrvatske in da prihajajo v goste književniki, ki tvorijo nekako književno reDrezentanco onega gibanja, s katerim so Hrvati uveljavili v naši Jugoslaviji svoj avtonomni položaj. Od iiirizma do danes so bila vprašanja naše duhovne povezanosti in naših skupnih interesov v obrambi narodnega obstoja neuenano v diskusiji. Ni sa skoraj pomembnejšega Slovenca in Hrvata — od Prešerna in Vraza, preko Levstika in Šence preko Stross-maverja in Račkega. do bratov Radi-cev in Iv Cankarja —. ki ne bi bil tem vprašanjem v tej ali oni obliki, s tega ali onega zrelišča, posvetil nekoliko pozornosti. Treba je na pr. prelistati nad petdeset letnikov »Ljubljanskega zvona«, da se prepričamo, kako živo je bilo zlasti v drugi polovici 19. stoletja v občutku jugoslovenske povezanosti slovensko zanimanje za hrvatsko kulturo in za nie sred'šče Zagreb V prvem desetletju našega sto-letia tia do svetovne vojne so ti stiki prešli k smotrno organiziranemu sodelovanju Predavanja zagrebških znanstvenikov v okviru ljubljanskih društev. predvsem pa tesno sodelovanje Slovenske matice in Matice Hrvatske, gledališki stiki, poročevalska služba v listih — vse to je kazalo, da je kultura že premagala umetno postavljene državnopravne meje ob Kolpi in Sotli. V tem hiDu bi bilo odveč razpravljati o vzrokih presenetljivega pojava, da so se ti stiki znatno zmanjšali, odkar smo se Slovenci, Hrvati in Srb^ ze-dinili v skuono državo. Poglavitni vzrok utegne biti v pojavu, ki je spremljal vedno v zgodovini razvoj mlad;h držav: v prevladovanju političnega življenja nad vsem drugim. Politično življenje pa je stalo teh dvajset let v znamenju zapletenega uravnovešanja raznih sil in tendenc, ki so prihajale v neprestane konflikte in povzročale vse tiste težkoče iz katerih je bil vsaj za Hrvate najden izhod v lanskem sporazumu o ustanovitvi avtonomne banovine Hrvatske. Napačno bi bilo prezreti delo za med-seboino spoznavanje in zbliževanje, ki so ga opravljali ves ta čas na razn;h kulturnih področjih ne posebno številni. vendar pa iskreni in delavni idealisti V gledaliških in glasbenih stikih. v literarnih revijah in drugod je vse polno sledov tega tihega dela. ki v hrupu političnega življenja, v ognju bojev med raznimi koncepcijami države. naroda in družbe, ni našlo zadostnih odmevov. Nemara so nekateri pre-goreči idealisti premalo upoštevali stvarno stanje in resnične odnose. Zaradi nezadostnega uvaževanja teh komponent in zaradi abstraktnih gesel o izenačenju vsega, kar tvori vsebino naših zgodovinsko danih narodnih posebnosti, zlasti še zbog omalovaževanja čustvene in psihološke strani našega sožitja, so nekateri idealisti stvari več škodovali kakor koristili. Danes je okrog nas vseh. Hrvatov enako ko Slovencev in Srbov, preveč razgiban svet in preveč svarilnih vzgledov. da ne bi povsod, v vsakem važnem trenutku, pred vsakim velikim vprašanjem, upoštevali poleg naravnih posebnih interesov tudi usodni interes skupnosti. In prav ta višji interes nam vsem nalaga medsebojne ozire in realistično upoštevanje razpoložen osti. interesov in naziranj drugega partnerja v naši usodni, zgodoivnsko dani povezanosti. Nočemo v tem trenutku govoriti o bratstvu in nodobnem; o tem se je dolgo časa morda vse preveč dekla-miralo in zdravičarilo, zato je bolje, da upoštevamo predvsem to, kar nas lahko vse enako zadene in pred čimer stoji vsak izmed nas, če se ne more nasloniti na drugega, slab in zvezan:h rok Danes je bolj kakor kdaj prej očitno, da ne smemo nikdar pozabiti nauka Svatonhikovih palic. Naša Slovenija je za Hrvatsko velik trdnjav-ski zid- če bi ta padel, se nien položaj avtomatično prenese na hrvatska tla. Literarni večeri niso politična zadeva Toda uvodničar »Hrvatskega dnev-n;ka« je včerai pravilno pripomn'l. da ima taka prireditev tudi političen Domen. Ne bomo se na tem mestu spuščali v razslabljanie vprašanja nadaljnje preureditve države: ob dobri volji in političnem bon-sensu vseh odločilnih činiteliev se bodo te reči rešile brez vsakršnih notranjih »front« in brez močnih trenj, ki so se pokazala tako škodiiiva v nedavni preteklosti Slovenci imamo interes, ki je res vsem skuoen' ohraniti v teh viharnih óqs'h svoio vanrvt in si zagotoviti n^dili-nii ob«toi Prav to ie tudi >ivlienipk' interes Hrvatov in Srbov Zato ni težko najti pod vsemi delnimi interesi vozlov skupne zainteresiranosti. Prav tvorci duhovno-kulturnih vrednot, kakor so književniki, so poklicani, da po-vzd'gnejo visoko nad vse valove vsakdanje politike interes naše solidarnosti, ki je bila ideal premnogim velikim možem hrvatskega in slovenskega naroda Noben interes pa ni dovolj zasidran. če ne stoji za njim občutje ljubezni. razumevanja in medsebojne požrtvovalnosti Najti novo not k temu ne oziraje se no nepotrebnem v preteklost: kakšen velik smoter za vse. ki stoje na braniku narodne kulture! »Jutro« je pred mesci s svojo kul- turno anketo v Zagrebu dalo iskreno spodbudo k novemu delu za medsebojno zbliževanje in za tesnejše odnose med Ljubljano in Zagrebom. Veseli nas. da besedam slede dejanja. V tem smislu pozdravljamo kar najto-pleje odlično reprezentanco nove hrvatske literature ki nam or'haia v soste in samo Selimo da bi ^ak^ st'ki T:vcdl; nreko iiMstvpn«*®?» Tii7niva-nia in l'tera+urne '-»mene k tramenìi srčnemu prijateljstvi med Slovenci in Hrvati ter tako tudi pripomogli k utrditvi naše skupne domovine. da je organ rdeče voiske hotel s svolo po-hvalo še bolj podžgati skandinavske države. da bi vztrajale pri odločnem odklanjanju neposredne vojaške pomoči Finski. Ni končno izkliučeno. da ie ta oreokret v pisanju sovjetskega lista nastal tudi zaradi tega. ker ie v Rusiii po vojni s Finci j ako malo navdušen i a za nadalinie sovjetske vojake akciie v tem predelu Evrope. Zato se skuša sedai pripraviti jav- Helsinkl, 7. marca. s. (Reuter). Sovjetska vojska je tudi včeraj ponovno poskusila posamične napade proti raznim točkam obale Finskega zaliva med Viborškim zalivom ln Hamlno, ki pa so bili doslej od Fincev odbiti. Glavna strateška operacija sovjetske vojske gre sedaj proti zapadni obali VI-borškega zaliva. Doslej se je sovjetskim četam posrečilo prodreti do obale samo na treh krajih, vendar so tudi tam povsod obkrožene in zaenkrat ne tvorijo resne nevarnosti. Pač pa je sovjetska vojska sedaj že v posesti prav vseh otokov v Vibor-škem zalivu, in se jih poslužuje kot izhodišča za svoje operacije Ce se posreči sovjetski vojski pripeljati na te otoke tudi težko topništvo, bi lahko postal položaj za finsko vojsko prav nevaren Dejstvo, da je Viborg še vedno v finskih rokah. In da so bili doslej vsi direktni sovjetski napadi na mesto s težkimi izgubami odbiti, bi postalo brezpomembno, če se posreči sovjetski vojski utrditi se na zapadni obali VI-borškega zaliva. V tem primeru bi bila finska voiska pri Viborgu popolnoma Izolirana tn bi se fronta takorekoč brez bojev pomaknila za novih 20 km proti zanadu Zaenkrat sovjetski prodor v tej smeri še nI uspel. Finsko veino poročile Helsinki, 7. marca. br. Vrhovno povelj-ništvo finske vojske je objavilo aanes popoldne naslednje vojno poročilo: Na kopnem: Sovietske čete so izvedle včeraj nove srdite napade v smeri proti severozapadni obali Vihorškega zaliva. Hudi boji so se razvneli za posamezne otoke v tem zalivu in zlasti za manjše otoke pred luko Sovieti so imeli v teh bojih ogromne izgube, ker so bili na ledu izpostavljeni koncentričnemu ognju finskega topništva V bojih je bilo uničenih nao 30 sovjetskih tankov. Do nadaljnjih sovjetskih napadov je prišlo med Viborškim zalivom in jezerom nost na to. da se sedanja borba ne bo raztegnila tudi na ostale skandinavske države. Da ie bil članek namenien predvsem notraniosti ie mogoče med d rušim sklepati iz tega. da ga niso posnela niti »Iz-vestja«. niti agenciia Tas. kar bi se eo-tovo zecdilo. ako bi bil namenien inozemstvu. Zdi se vsekakor, da hoče S alin ofenzivo proti skandinavskim državam nekoliko zavreti. Vuoksenom. Po izredno hudih spopadih so se morali sovjeti na tem področju umakniti Razdejanih je bilo 17 tankov. Nadalje je bil odbit sovjetski napad na vzhodnem delu fronte na Karelski ožini vzdolž reke Tajpale, ki so ga sovjeti posebno vneto pripravili s hudim ognjem svojega topništva. Na severovzhodni obali Ladoškega jezera je sovjetom v bližini Pitkeranta uspelo zavzeti nekaj manjših otokov, ki so jih Finci že prej zapustili. Pri Vuomi je bil sovjetski napad gladko odbit. V bližini Kolanjokija so v teku hude borbe. Tudi vzhodno od Kuhma je bil odbit večji sovjetski napad. Na morju: Finsko obalno topništvo je močno obstreljevalo in pregnalo sovjetske oddelke, ki so po ledu skušali prodreti pri Havansaariju in otočju Virolahtiju. V zraku: Finska letala so bila na izvidniških poletih in so uspešno bombardirala sovjetske kolone na kopnem, na Karelski ožini ter na ledu v Viborškem zalivu. Sovjetska letala so bombardirala Kotko, Viro-lahti in finske postojanke v Viborškem zalivu, na finskem severu pa Sotkamo in Kololahtl. Eno sovjetsko letalo je bilo včeraj sestreljeno. Maršal Mannerheim zbolel Helsinki, 7. marca. o. (United Press). Maršal Mannerheim je obolel. Za enkrat še ni bilo mogoče dognati, kakšnega značaja je njegova bolezen. Maršal Manner-heim je star že 72 let. Sovjetski komunike Leningrad, 7. marca. (Tas). Stab tukajšnjega vojnega okrožja je izdal snoči vojno poroči io, ki pravi: V teku 6. marca na raznih frontnih odsekih ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Sovjetsko letalstvo je uspešno bombardiralo sovražne čete in vojaške objekte. Pri letalskih spopadih so bila sestreljena tri finska letala. Švedsko posredovanje za premirje „Paris Soir" o 10 dnevnem roku Moskve švedski vladi, da pok rene na osnovi sovjetskih pogojev pogajanja za likvidaeiio vojne na Finskem Finski odposlanci v Stockholmu Pariz, 7. marca. j. (Havas) Posebni dopisnik pariškega dnevnika »Paris Soir«, Georges Kessel, prinaša iz Stock-holma naslednjo vest: »Pred osmimi dnevi je prišel finski zunanji minister Tanner na poziv švedske vlade v Stockholm. V njegovem spremstvu je bil poseben zastopnik švedskega kralja Gustava V. Pred švedskim ministrskim svetom je finski zunanji minister Tanner izjavil naslednje: Obveščam vas, da je Švedska na povabilo Rusije blagovolila prevzeti vlogo posredovalca med Finsko in Sovjetsko unijo. Nato je švedski ministrski svet dal besedo posebnemu zastopniku kralja Gustava, ki je naštel naslednje pogoje, pod katerimi je Sovjetska unija pripravljena skleniti s Finsko mir: 1. Finska prepusti Sovjetski uniji celotno Karelsko zemeljsko ožino vključno mesto Viborg. 2. Finska odstopi Sovjetski uniji celotni teritorij severovzhodno od Ladoškega jezera, vključno luke Serdobol (Sortavala). 3. Finska odstopi Sovjetski uniji del severne Laponske vključno Pečengo. 4. Finska odstopi Sovjetski uniji oporišče Hangö ter istoimenski otok. Švedska vlada je dobila od sovjetske vlade rok 10 dni, da pokrene na tej osnovi pogajanja za mir. Stavljeni rok poteče v noči med petkom in soboto t j. med 8. in 9, marcem. Stockholm, 7. marca s (Reuter) Semkaj sta prispela bivši finski poslanik v Stockholmu dr. Paasikivi in bivši predsednik finske republike Svinhofvud. V Stockholmu za enkrat ni znano, da bi imel njun prihod zvezo z mirovnimi pogajanji med Finsko in sovjetsko Rusijo. Najprej premirje Stockholm. 7. marca, s (Reuter) Prihod bivšesa fin-kega prezdenta Svinhofvuda in dr Paa^ Viviia v Stockholm ie dal nov povod za že itak precei razširi ene govorice. da ere za novo Šved ko posredovalno akcijo za sk'eni'.ev premirja med Sovjetsko Rusijo in Finsko. V Šved k-m zunanjem minstrstvu so danes odklaniali vsako infcrmaciio o na-nenu prihoda obeh finskih državnikov v Stockholm Po informacijah iz švedskih uradnih krogov se zdi verjetno, da ie sovietska vlada s švedskim posredovaniem res predložila gotove pogoje, pod katerim* bi bila pripravljena pogajiti se s Fiisko. Če bi bili ti pogoji sprejmi. b; or^ta^ sovjetska vlada ra p emrjo, na' ar bi se prava mirovna pogajanja šele pr čela. Finska uradna Izjava Helsinki, 7. marca. s. (British United Press.) Nocoj je bila tu objavljena uradna izjava ki pravi, da je prejela finska vlada zadnje čase infcrmac;je o novih sovjetskih prediogh, ki vsebujejo zahteve napram Finski, da!ekoSežnejše nego so bile one, ki jih je postavila sovjetska vlada v oktobru lahkega Ifta. Za enkrat finska vlada še nima podrcbn'h pOdatKCy o novih sovjetskih prediog h. Zakulisna fe-srba med obema taboroma Milan, 7. marca z »Pocolj d' Ita"ia< objavlia senzacio-alno poročilo svoiega posebnega poročevalca v Helsi-k h. ki napoveduje v razvoju finsk0-rov' isk'h od-nošajev senzac'onalna Dre enečenja naj-dalekosežnejših posledic. Po tem oor čilu se razvila v finski prestolnic zadnja dva dni dramatična oo'it:čn^ in d o1orr.at<-ka borba za to da Finska ali skl~np mi- s Sovjetsko Rusi "o ali ra se odlo-i 7a tkof-šnjo voja'ko '"nt?rvenc:io zaradn h voleri'. V tei borb sode'.uja diplcrm^ja vth evropskih velesil, zlasti aktivno vlogo m igrata italijanski in m~džarsk: oo=lan;k ki se iz humanih in političnih razlogov zavzemata za sklenitev miru. d "čim gre Nemčiii predvsem za to. da se ta način prepreči razširjenje vo'ne na * nd nav-ske države. Ta prizadeva" i a pa skusa'a obe zapadni vlesili pr'k ?žat: s tem- di pritiskata na Finsko, nai se cdlnči za nadaljevanje berbe obl jubi "a ječ ji tako' v pomoč večje število čet in ves pilrcbni vojni material. Poročevalec »Popolo d' Italia« zaključuje: Finska je na zgodovinskem razpotju ter se bo morala morda že v prihodnilh urah odločiti za časten kompromis s Sovietsko Rusijo pod soreiemliivimi poeoii. ali pa bo postala pozorišče svetovnega klanja. Ključ je v rokah vseh odgovornih evropsk h državnikov, a glavno besedo .ma Kremelj. Kako je prišlo do pogajanj Washington, 7 marca, o Danes opoldne ie radio Columbia objavil naslednie konkretne vesti svoiih posebnih poročevalcev iz Evrope o pogaiani h za premirje med Finsko in Sovjet ko Rusijo: Ze pred 14 dnevi ie švedska vlada po sovjetski poslanici v Stockholmu sosoel Kolontajevi obvestila rusko vlado, da ie oripravliena posredovati za mir Sovietska vlada ii ie nato sporočila svoie mirovne pogoje katere oa so Finci odklonili Nekai dni kasneje ie prispel v Stockho'm šef nemškega tiskovnega urada dr Dietrich, ki se ie tam sestal z dr Paasikivi iem nekdanjim finskim posla n: kom v Stockholmu in načelnikom finske deleeaciie. ki se ie pred voino pogaiala z rusko vlado, nadalje z zastopnikom maršala Manner-heima generalom Rosenbergom in finskim poslanikom v Parizu. Sedai ie Finska oripravliena ooeaiati se za mir in tudi sovjetska oos'anic^ v Stockholmu ie obvestila švedsko vlado da bo tudi Rusija po padou Viborea oripravliena za kompromisno reštev suora. Kaj pravijo v Nemčiji Berlin. 7 marca s. (Ass Press). V nemških polit čnih krogih bražaio dvome k poročilom, da je sovjetska vlada stavila Finski nove mirovne predloge Obenem poudariaio da bi smatrala Nemčila prehod tujih čet preko švedskega ozemlia na Finsko ne toliko kot sovražno deianie proti Nemčiji temveč kot kršitev nevtralnosti s strani Švedske. Stališče Anglije do finske vojne London, 7. marca, z V tukajšnjih poučenih političnih krogih izjavljajo, da je angleška vlada glede Finske na enakem stališču, kakor je bila svoječasno glede Španije in obeležujejo to stališče s »politiko neintervencije po španskem vzorcu«, kar je treba razumeti tako. da je Anglija slej ko prej pripravljena podnirati Finsko s pošiljanjem orožja in drugih vojnih potrebščin ter s prostovoljci. V javnosti se sicer že vse zadnje tedne razpravlja o tem, ali ne bi bilo bolje, da se Anglija otrese vseh pomislekov in odkrito intervenira v prilog Finske, vendar pa doslej angleška vlada ni storila še ničesar, kar bi se moglo tolmačiti kot odočitev na eno ali rfrusro str?>n Enako politiko vodi glede Finske tudi francoska vlada. M&v ruski veter v Skandinaviji? London. 7. marca, b V zv2zi z glasovi o novih posredovalnih pobudah med Finsko in Rusiio opczariaio tukaišnii listi na članek, ki ga ie pred dnevi obiavil glavni organ rdeče voiske »K asnaia Zvezda« kot kom"- ar k nedavni konfersnei skandi-na. ' ii držav v Kodaniu in govor cam. ki so se o tei konferenci razširile. Prvič od izbruhu sovietsko-finskega konfl;kta kaž3 orcan rdeče armade naklonjenost za ori-iatelisko oresoio politike skandinavskih držav Članek prikazu ie *:ako sta se švedska in norveška vlada P-časi prilagodili volji svoiih narodov k. si iskreno žele miru. Vsi poskusi, da bi se voina ra-šrril^ tudi na e-^opski sever, so se p-nesrečili Bivši Šved V zunanii min'ster Sandler. ki ie veljal za agenta tujih interesov, ie bi pravočasno izrin en iz Šved ke vlade, norveški zunanii minister Ko'h oa ii v primeru incidenta zaradi »Altmark"« d kazal. da se od zunai ne pusti vp ivat v pogledu odločnega oro'e~'a o^oti k šitv' norveške nev'ra'nosti Na k nf renči v Kola-, niu spreieta reroH'ciia. ki ie zares vs?-' skozi nevtralna irsno kaže da so skan-dinavke države odločno nasprotne slehernemu razš r eniu vo>ine r.a evropski sever j Kakor po:očaio iz St-^kh Ima so tam ! z zanimaniem re<*>trirali t^> onomb° or-! gana rdeč? vojske ki so n-^ sane t-ki. ! kakor da ie \7 Moskve ori" ' o atj novih vetrov v onlit'k; di ska->dimvsk'h drž^.v. V t"kaj"rrih polilič".'h kroffih oa meniio. Boji se nadaljujejo Finci preprečili vse poskuse, da bi se sovjetske čete usidrale na finskem obalnem ozemlju Nenapadalna pogodba Sovjetov z Burnimi jo? Gov«*ri;e o zbližanju med Sovjetsko unijo in Rumunijo ter skorajšnjem podpisu pogodbe Budimpešta. 7. marca z. V budimpe-štanskih političnih krogih ie izzvala od United Press razširi ena vest o potovanju sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Mclctcva v Bukarešto zaradi sklenitve nenapadalr.ega pakti med Sovj t ko Rusijo in Rumunijo. največjo senzacijo. »Magyar Nemzeti«. ki ima deb e zveze z zunanjim ministrstvom dodaia tej vesti dališi komentar, v katerem naglaša: Ce se izkaže, da ie ta vest resnična, potem pomeni to potovanje za Balkan in za vso južno-vzhcdno Evropo isto. kar ie pomenilo za Nemčijo petovanie RibbeVrooa 29. avgusta 1939 v Mcskvo. Takrat i.!.le-njena nemško-ruska oogedba ie odločilno vpL'vala ne samo na vso nemško politiko, marveč tud na vso Evropo Potovanje Mclctova v Bukarešto z omerjenim c'I.iem bi pomen;lo pooolno sp emembo razmer a sil na Balkanu, ki bi dobil v diplomat kem pcmenu docela novo sliko. List opozarja v zvezi s tem na to. da je bil Pctemkin odstranien iz kom sariata za zunanie zadeve baš zaradi tesa da bi se na ta način omoaočil sporazum med Sovietsko Rusijo in Rumvnro. Potrmkin j2 bil namreč vnet zagovornik sovjetske ekspanzije na Ea^kan in ie zlasti zago-varial od'ocno pel t'ko proti RumuniiL V nemških \rogih smatrajo oo pisaniu omenjenega budimo-štanske?a lista ta razvoi odnošajev med Sovje'sko Rusro in Rumunijo za u"o2h nemške dirlrmaci e, ki si je že dolgo prizadevala da b' dosegla zbl'ža-je med Sovjetsko Rudija It Runri-nijo. nadejajoc se da b"do ni "!> "ranJa og o~a"?> Ka*k"z. Brka e?t? 7 mirra r So lets'-o poslaništvo v Bukarest'" ie d?ois-iiku a enciie United Press potrdilo da bo soviel komisar za zunanie zadeve Molotov v * rat-kem prišel v Bukarešto, da oodoiše sov- jetsko - rumunski pakt o nenaoadaniu. Agencija Reuter je včerai to vest deman-tirala. Prestoini govor kralja Karola Bukarešta, 7. marca br. (SDA). Danes je bilo otvorieno zasedanie rumunskega parlamenta s prestolnim govorom kralja Karla. V prestolnem govoru poudarja ru-munski vladar, da ie Rumunija trdno odločena ohraniti svoio nevtralnost in voditi tako politiko, da bodo zavarovani rumun-ski življenjski interesi. Prestolni govor omenja tudi zadnjo beograjsko konferenco Balkanske zveze in naglaša. da so se s to konferenco nerazdružljive vezi. ki vežejo balkanske države, še boli povečale in da se je solidarnost balkansl^ih narodov še poglobila. Prestolni govor omenja nadalje ukrepe za državno varnost in z *:liučuje z ugetvitvijo. da ie Rumunija trdno od'o-čena braniti z vsemi sredstvi svoje sedani e meje. Kronski svet v Bukarešti Bukarešta. 7. marca. AA. Včerai popoldne je bila na dvoru poi predsedstvom kralja Karola konferenca '.cr. svetovalcev. Na seji ie zunanii mnister Gafencu poročal o splcš-™-n političnem položaju. Nato je predsedn \ vlade Tatarescu govoril o splošnem notranjem položaiu ter naglasil sklep vlade, da bo nadaljevala svoio politiko v istem duhu in okviru ist:h direktiv. Kr. svetovalci so soglasno odobrili diplo-mat eno akcijo za obrambo Rumuniie. Bukarešta. 7. marca. s. (Hava ) V Bukarešto dospe v kratk«m rumunski poslanik v Londonu. S seboj prinese posebno poslanico angleške v'ale rumuncki vladi. V kratkem do^oe v Bukarešto tudi angleška ecv •'-nka delegacija na twaiania t rum' • • vlado Anele ka v'ada 1e bai° sbavila rumunski vladi zahtevo, da določi Rumunrja pariteto v dobavah petroleia Angliji z dobavami Nemčiji. WellesovI posveti v Parizu Včeraj je fimel Weltes daljši razgovor z Daladierom ln je bil sprejet tudi od prezidenta Lebruna Pariz, 7. marca. j. (Havas). Danes dopoldne ob 9.55 je prispel iz Lausanne v Pariz ameriški državni oodtainik za zunanje zadeve. Sumner Welles. Na kolodvoru ga je sprejel podtajnik zunanjega ministrstva Champetier de Ribes. Pariško prebivalstvo je Wellesa navdušeno pozdravljalo na njegovi poti s kolodvora v hotel na trgu Vendome. Danes popoldne ob 16. je imel Sumner Welles sestanek s francoskim ministrskim predsednikom Daiad erom. ob 17. uri pa se je odpeljal na obisk k podtajnku zunanjega ministrstva Champetieru de R'besu. Po obisku je bil Welles na dineju. ki ga je priredil Daladier na Quay d' Orsayu. Jutr. bo Welles najprej konferiral s predsednikom francoskega senata Jeanne-neyem, nato pa s predsednikom francoskega parlamenta Heriotom. Po konferenci bo v ameriškem poslaništvu zakuska. Jutri popoldne bo Welles obiskal še podpredsednika vlade Chautempsa in pravosodnega ministra Bonneta. Za soboto ie določena konferenca s finančnim ministrom Reynaudom. s katerim bo Welles tudi zajtrkoval. V soboto popoldne bo obiskal Welles predsednika poljske vlade generala Sikorskega ter poljskega zunanjega ministra Zales^ega v palači poljskega zunanjega ministrstva v Parizu. V nedeljo Zjutraj bo Welles odpotoval v London Tri glavne skupine vprašan] drobni proučitvi Weilesovega referata o njegovih razgovorih v Rimu, Berlinu, Parizu in Londonu, ne bo vseboval nikakih konkrentih predlogov za sklenitev miru, vendar pa smatrajo, da bo Roosevelt skušal odvrniti oba vojskujoča se tabora od »prave vojne« ln da bo predlagal, naj se sedanje stanje »pasivne vojne« nadaljuje, dokler se sama po sebi ne najde primerna osnova za pogajanja. Povratek ameriškega poslanika v London London, 7. marca. j. (Havas) Danes se je z letalom preko Pariza vrnil v London ameriški poslanik pri angleški vladi Joseph Kennedy, ki se je dalj časa mudil v Washingtons V Pariz je prišel šele danes zjutraj ln sicer z istim vlakom, s katerim se je pripeljal tudi Sumner Welles iz Lausanne. * Masarykova proslava na Sortami Pariz. 7. marca. br. Na Sorboni je bila nocoj prirejena veličastna proslava 90. največjega Cehoslovaka, velikega Slovana in človeka. Nato je govoril univ. prof. An-dree Mageont, ki je orisal življenjsko delo pokojnega Masaryka in njegova načela pri izgraditvi češkoslovaške republike. Csl. poslanik dr. Osuski je naglašal, da se vsi Cehoslovaki doma in v tujini spominjajo danes svojega tatičke in mu obljubljajo, da se bodo vselej borili za njegova svetla načela in ideale. Posebna proslava se je vršila tudi pri vseh edinicah češkoslovaške armade v Franci j L Prisega čsl. vojske v Franciji Parli, 7. marca. j. (Havas) Danes na obletnico rojstva prvega prezidenta češkoslovaške republike, je položila obnovljena češkoslovaška armada v Franciji svečano zakletev. Svečanosti so prisostvovale visoke češkoslovaške in francoske vojaške osebnosti. Zakletev češkoslovaške vojske se je izvršila po naslednjem besedilu: »Prisegamo po svoji vesti in prepričanju, da bomo ostali zvesti svoji domovini, republiki Češkoslovaški, za katere osvoboditev se bomo borili z vsemi svojimi silami. Prisegamo, da se bomo vsekdar in brez pridržkov podvrgli češkoslovaškemu narodnemu odboru, ki vodi borbo za osvo-bojenje naše domovine ter da bomo vsekdar pokorni vsem svojim predstojnikom, ki jih bo odbor izbral. Prisegamo, da bomo vedno izpolnjevali njihove ukaze tudi v nevarnosti in brez vsakega upora ali okle- rojstnega dne prvega prezidenta Ceškoslo- - vanja ter da nikoli ne bomo zapustili naše ..... - -.....armade ali si pomišljali žrtvovati življenje za obrambo češkoslovaške republike in njene neodvisnosti. Prisegamo, da bomo drug drugemu pomagali braniti se do kraja, kakor to zahteva naša čast ter zavest naših državljanskih dolžnosti.« Pariz, 7. marca. j. (RSV) Trodnevno bivanje ameriškega odposlanca Sumnerja Wellesa v Parizu bo posvečeno obravnavanju treh glavnih skupin vprašani, ki jih bo Welles študiral skupaj s francoskimi državniki. Prvi dan bo diplomatske :n vojaške narave drugi dan bo posvečen političnim vprašanjem in tretji dan finančnemu pregledu. Sumner Welles se ne bo razgovarjai v Parizu samo z Daladierom in Champetier de Ribesom, temveč tudi z generalnim tajnikom francoskega zunanjega ministrstva Legeriem. Na ta način bo imel Welles priliko točno do vseh podrobnosti spoznati francosko mnenje glede sedanje vojne. V dobro poučenih krogih poudarjajo, da se bo Welles lahko prepričal, da je francoski politični cilj nadaljevati vojna vse dotlej, dokler Francija ne dobi poz tivnih in zadostnih materialnih jamstev, da se Evropi v bodoče ne bo treba več bati napadov. Wellesa bodo francoski državniki poučili o vseh podrobnostih francoske vojske. mornarice in zračne sile. kar mu bo olajašalo popolnoma razumeti francoski položaj. Razgovori, ki so določeni za jutri v petek. bodo Wellesu omogočili, da si ustvari j popolno sodbo o polit čnem položaju Francije za časa voine ter ugotovi enotno miselnost vseh francoskih političnih strank, ki so se prostovoljno odrekle sleherni medsebojni borbi, ne da bi pri tem izgubile kakorkoli na svoji avtonomnosti in svobodi. Nadalje bo Welles dobil pojasnila glede stališča francoskega parlamenta v vprašanju komunističnih poslancev. Verjetno se bo Welles lahko spoznal ob tej priliki tudi z raznimi francoskimi politiki. Sobota po posvečena študiju finančne politike Franciie. torei kompleksu vprašanj. ki so za Washington še prav pos bno važni v presoji možnosti nadaljnjega razvoja sedanje vojne. Pozdrav tiska Pariz, 7. marca. br. Vsi francoski listi so dane? objavili dobrodošlice ameriškemu državnemu podtajniku Wellesu ter izražajo v svojih člankih trdno odločitev zaveznikov, da izvojujejo pravičen mir. »Petit Parisien« poudarja, da Welles v Parizu ne bo našel politikov kakor so Hitler, Ribbentrop in Göring, zanese pa se lahko na to, da bodo razgovori, ki jih bo imel s francoskilm državniki, stvarno v prilog njegovi misiji in interesom Zedi-n j enih držav. Ničesar se ne bojimo in ničesar nimamo prikrivati, poudarja »Oeuvre«. Naš namen je dopustiti, da bo Sumner Welles lahko samostojno zbral vse potrebne informacije in v ničemer ne bomo vplivali na njegove sklepe. »Matin« opozarja, da so Francozi, ki so stari 70 let, doživeli že trikrat nemško invazijo francoske zemlje. Celo 30 letni Francozi so sedaj drugič priča krvave borbe, ki so jo Neme' vsilili svojim zapadnim sosedom. Mir, ki ga hočemo, poudarja list, bo moral biti tak. da bo bodoče generacije obvaroval take usode. Tudi v Parizu skrajno rezerviran parfz, 7. marca. s. (Ass. Press). Sumner Welles je kmalu po svojem prihodu v Pariz sprejel ameriške in angleške novinarje. Kakor v vseh prejšnjih intervie-wih, je tudi tokrat odklonil vsako Izjavo o vsebini svojih" razgovorov z evropskimi državniki. Povedal je le, da odide po programu v London v nedeljo ter da se bo na povratku najbrže prihodnji teden za nekaj ur zopet ustavil v Parizu. Dejal je tudi. da bo ostal prihodnji teden najibrže nekaj dni v Rimu. preden se vrne v Ameriko. Welles je potrdil, da bo imel v Franciji tudi razgovore s predstavniki poljske vlade, odklonil pa je vsako informaci jo na vprašanje, če se bo sestal tudi s češkimi in avstrijskimi emigrantskimi predstavniki. Popoldne je posetil Welles predsednika republike Lebruna. Kot zastopnik predsednika Roosevelta je Izkazala Wellesu pri prihodu pred Elizejsko palačo pozdrav častna četa in godba je igrala ameriško himno. Welle« se je mudil pri predsedniku Lebrunu nekaj nad eno uro. Zadnji apel za premirje London, 7. marca. j. V gotovih diplomatskih krogih v evropskih prestolnicah se uporno vzdržuje verzija o možnosti, da bo Roosevelt po povratko Sumner Wellesa v Washington nsslovil svoj zadnji spel oa rh* vojskujoča se tabora s predlogom sa t*emirje. Ta apel, ki bo sestavljen po po- vaške republike dr. T. G. Masaryka. Na proslavi se je zbrala elitna francoska družba prijateljev Češkoslovaške in .Ceho-slovakov. Svečanost je otvoril z daljšim govorom predsednik poslanske zbornice in bivši ministrski predsednik Eduard Her-riot, ki je slavil v pokojnem Masaryku Sila Anglije v zraku Angleški letalski minister Wood o ogromnem napredku angleškega vojnega letalstva London, 7. marca. s. (Reuter) V spodnji zbornici je danes letalski minister Kings-ley Wood predložil proračun svojega ministrstva Ob tej priliki je podal ekspoze o udejstvovanju angleškega letalstva v prvih šest mescih vojne Izjavil je, da predstavljajo izdatki za letalstvo v novem proračunu največjo vsoto, kar jih je kadar koli Anglija žrtvovala za letalstvo, tudi to pa tvori samo del prizadevanja vsega angleškega imperija in zaveznikov za letalstvo. Prizadevanja za razvoj letalstva bodo še pospešena, dokler ne bodo imeli zavezniki v zraku one premoči, ki so jo odločen < doseči V dosedanjih 6 mescih vojne se letalstvo ni udejstvovalo v vsem obsegu. Razvijalo in izpopolnjevalo je svoje sile in se pripravljalo za nadaljnji razvoj, vendar so angleški piloti in letala podali že doslej dokaze svojih zmožnosti. Tako n. pr. so angleška letala izvršila nad tisoč poletov nad Nemčijo, podnevi kakor tudi ponoči. Ob angleških obalah je bilo sestreljenih okoli 40 nemških letal brez vsake izgube za angleška letala. Samo letala obalne -'a-ščite so preletela doslej na ižvidniških in patrolnih poletih skupno nad 5 milijonov milj. Pri tem so opazila v nad sto primerih sovražne podmornice in jih v nad 60 primerih napadla. Nadalje so letala spremila nad 700 angleških konvojev. Sodelovanje med letalstvom in mornarico v Severnem morju je bilo popolno. V nekaj sekundah je bila mornarica lahko v stiku s poveljstvom bombnih ali lovskih letal. Lani je štelo letalsko osebje angleških vojaških letal približno 100.000 mož, sedaj šteje toliko že vsak posamezni oddelek letalstva. V okviru načrta za vežbanje letalcev bo izvežbanih letno 20.000 pilotov in nadaljnjih 30.000 mož letalskega osebja. Slevilo letal se je istotako podvojilo v preteklem letu. Pri tem pa je letalski minister še poudaril, da prekašajo angleški Wellingtoni, Spitfiri in Hurricani daleč nemška letala. Vsekakor se je letalska sila v 12 mescih povečala za nad 100 odstotkov. Nemško letalstvo, je nadaljeval Wood je brez dvoma močno in dobro. Če pride do napadov na Anglijo, ne smemo pričakovati. da bodo odbiti brez žrtev in brez izgub. Nobena zaščita nred letalskimi napadi ni tako popolna, da bi iamč,-1a neran-Ijivost, brez dvoma na bo v takem primeru pokazal angleški narod isti pogum, kakor smo ga nedavno videli pri drugih narodih. m in mmmo vojno psroei Pariz, 7. marca. (Havas) Komunike francoskega generalnega štaba pravi: Sovražnikov napad na neko francosko po-sto,ianko vzho'no od Moze'e. ki* ie bil izvršen včeraj ponoči smo zavrnili. Na vsem zapadnem bojišču vlada še zmerom zatišje. Edina izjema Je bil neznaten nemški napad na neko majhno francosko postojanko vzhodno od Mozele. Tudi v zraku je bila aktivnost zaradi slabega vremena minimalna. Neko angleško letalo je preletelo Nemški zaliv ter predele se-serozapadne Nemčije. Parte, 7. marca. br. Vrhovno poveljstvo je izdalo nocoj naslednje 372. vojno poročilo: Ojačeno delovanje Ižvidniških oddelkov na obeh straneh na pobočjih Vogezov. Berlin, 7. marca. j. (DNB). Komunike nemškega vrhovnega poveljstva pravi, da na fronti ni bilo pomembnejših dogodkov. Nemško letalstvo je Izvršilo izvidniške polete nad Anglijo. Posamezna angleška letala so preletela Nemški zaliv ter prodrla v noči med 5. in 6. marcem do obalnega pasu severozapadne Nemčije. Eno teh letal je severno od otoka Sylta letelo nad danskim teritorijem. Največji polet nad Nemčijo London, 7. marca. s. (Reuter) Preteklo noč so angleška bombna letaia izvedla eno največjih serij ižvidniških poletov nad Nemčijo. Ena skupina letal je preletela se-verozapadno Nemčijo ter mesta Bremen, Hamburg, Hannover, Wilhelmshaven In Cuxhaven. Druga skupina je opravljala redno patroino siužbo nad oporišči nemških vodnih letal, ki prihajajo polagat mine na angleške obale. Vsa angleška letala so natetela na samo neznaten odpor na svojih poletih. Mino nad Bremenom so jih obstreljevali protiletalski topovi. Nad Helgolandskim zalivom sta bili v višini 3.300 m opaženi dve nemški letali s prižganimi navigacijskimi lučmi, ki pa se nista spustili v borbo. Drugod so ponovno prišla angleška letala v luč žarometov. Večkrat so ostala letala v svetlobnih žarkih celo po pol minute, ne da bi se jim kaj primerilo. Pri Cuxhavenu je bilo v akciji 20 do 30 žarometov. Skupno so angleška letala preteklo noč preletela nad Nemčije nad 10.000 milj. Nad Sfcatsko cbalo sestreljeno nemško letalo London, 7. marca. s. (Reuter) Ob severovzhodni škotski obali je bilo danes zopet sestreljeno nemško letalo. Okoli 14. so opazili nad grofijo Aberdeen nemško letalo v zelo veliki višini. Protiletalski topovi so stopili v akcijo in angleška lovska letala so se dvignila. Letalo je letelo tako visoko, da ga s prostim očesom skoro ni bilo videti, pač pa je bil opažen dim, ki ga je puščalo za seboj 2e uro pozneje je javil komunike letalskega ministrstva, da je bilo nemško letalo sestreljeno. Očitno se ga je angleškim lovskim letalom po-srpčilo zajeti. Še S italijanski!! ladij odvedenih v Anglijo London, 7, marca. j. (Reuter). V an-glešfke kontrolne baze je bilo privedenih nadaljnjih 5 italijanskih tovornih parnikov, tako da sedaj čaka v celoti na pre gled 14 italijanak'h parnikov. Med nj:mi ni vštet italijanski parnik »Loa so t. ki ga je angleška pomorska kontrola navzlic temu, da je vozil premog izpustila, ker je zapustil rottesrdamsko luko, še presno je stopila v veljavo uredba o embargu nemških premogovn'h transportov v Italijo. Petorico italijanskih parnikov, ki so danes prispeli v angleške kontrolne baze tvorijo ladje »Pozzuoli«, »Ischia«, »Integrit໫, »San Lttfgi« in »Semien«. Turki sestrelili bolgarsko letalo Istambnl, 7. marca. s. (Reuter). Po uradnem turškem poročilu so turški protiletalski topovi danes sestrelili neko bolgarsko vojaško letalo, ki je preletelo turško ozemlje. Postani In ostani član Vodnikove družbe! Zje brezmesni dnevi v Franciji Pariz. 7. marca. br. Zadnje dni je francoski službeni Ust objavil vesto dekretov, ki pomenijo nadaijnjo omejitev konsuma nekaterih živil. Med drugim je bil objavljen tudi dekret po katerem bodo morale bit: mesnice in razne druge prodajalne mesnih Izdelkov po tri dni na te-ien zaprte. Posebno ta ukrep je vzbudil v javnosti precejšnjo pozo; nost in tudi v Kstlh ni naletel na splošno odobravanje kakor vsi dosedanji ukrepi takega značaja. »Epoque« pravi v svojem komentarju celo, da bodo ta in drugi podobni ukrepi zelo kvarno vplivali na obstoj in nadaljnji razvoj trgovine na drobno. Detajlisti so se že doslej hudo pritoževali, ker se jim je na neprimeren način omejevalo običajno poslovanje. Ce bi se taka politika omejevanja trgovine na drobno še nadaljevala, bi lahko nastala prava socialna in finančna katastrofa za vso malo trgovino, kar bi imelo nedvomno hude posledice za vse francosko narodno gospodarstvo. 25 žrtev eksplozije Brescia, 7. marca. /.A. V tovarni streli-liva pri Brescli je Bastala iz nepoznanih razlogov eksplozija. Tovarna js deloma podrta Bilo Js 6 smrtnih žrtev, 10 oseb pa j« ranjenih. Največja ladja na svetu prispela v New York Tajno spBovljenje 85.000 tonskega pamika „Queen EH« sabeth" na Škotskem in srečen prihod v New York New York, 7. marca. s. (Reuter). Preko-mornik »Queen Elisabeth« je danes nekaj po 12. uri srednjeevropskega časa neko ameriško letalo prvič opazilo ob ameriški obali. Tudi leta'Io je brezžično javilo samo, da je parnik našlo, oi pa povedalo, kje se nahaja. Proti večeru je »Queen Elisabeth« zaplula v newyorsko luko. Ob abaii se je zbrala ogromna množica občinstva, da prisostvuje prihodu največje ladje na svetu. Vse ladijske sirene v luki so tulile v pozdrav, »Queen Elisabeth« pa je odgovarjala z globokim glasom svoje sirene. Nad ladjo je letelo celo brodovje letal z novinarji in fotoreporterji. »Queen Elisabeth« je sivo pobarvana in ni imela na svoji vožnji nobenih spoznavnih znakov razen angleške zastave. London, 7. marca. s. (Reuter). Mornariški minister Churchill je danes posetil neko škotsko luko. Ko so mu povedali, da je »Queen Elisabeth« srečno prispela v New York, je dejal : Vesel sem, da to slišim, nikdar pa tudi nisem dvomi' o tem. Ko je septembra 1938 kraljica Elizabeta botrovala ladji, ki nosi njeno ime. jo je imenovala najlepšo ladjo, k, je bila doslej zgrajena v Angliji »Queen Elisabeth« ima 85.000 ton ter se smatra za največjo in najhitrejšo čezoceansko ladjo na svetu. Njeni stroji imajo 200.000 konjskih sil. Ladjo so gradili štiri leta. »Queen Elisabeth« ima samo dva dimnika kar ji daje graciozen izgled. Ladja lahko razvije hitrost 31 in pol milj. za krajši čas pa lahko tudi 32 in pol milj na uro. »Queen Elisabeth« je zapustila 26. februarja ladjedelnico »Johnbrown & Co.« na Škotskem. V newyo^Ski lui i se nahaja tudi druga največja angleška čezoceanska ladja »Queen Mary«, ki je vsidrana tam že od začetka vojne, ter francoski čezoce-anski parnik »Normandie«. Potovanje ladje Queen Elisabeth« čez Ocean se je začelo v popolnoma drugih okoliščinah kakor potovanje »Queen Mary«. Ko je odhajala Queen Mary«, se je nahajalo na obali več tisoč ljudi, 26. februarja pa je samo okoli 100 oseb videlo odhod ladje »Queen Elisabeth«, ki je bila sivo pobarvana in brez rešilnih čolnov. V 70 minutah je »Queen Elisabeth« izplula iz doka, v katerem so več mesecev delali na notranji ureditvi ladje. Po zelo težkih manevrih se je »Queen Elisabeth« spustila po reki. Trajalo je eno uro, da je ladja prispela do morja. Nemcem to ni bilo znano, posebno pa Nemci niso vedeli za dan splovljenja največje ladje na svetu v morje. Angleška trgovinska mornarica in družba, ki ji ladja pripada, sta na to največjo ladjo na svetu s pravi-co ponosni. Zakaj je bil parnik poslan v Ameriko London, 7. marca. j. (Reuter). V poučenih mornariških krogih pojasnjujejo, da so se angleška oblastva odločila poslati novi potniški parnik »Queen Elisabeth« v New York zaradi nevarnosti, ki bi jim bil drugače izpostavljen v domači pomorski bazi s strani nemških letal. Razen tega so doki tamkajšnje ladjedelnice nujno potrebni za gradnjo novih angleških vojnih ladij. V tamkajšnjih ladjedelnicah se namreč deloma že grade, deloma pa se v kratkem prično graditi dve bojni ladji prve linije, ena letalska matčna ladja, dva rušilca ter nekaj manjših pomožnih edinic. Odhod ministra dr. Andresa iz Berlina Berlin, 7. marca AA. Včeraj je imel trgovinski minister dr. Ivan Andres sestanek z nemškim državnim tajnikom v gospodarskem ministrstvu dr Landfnedom, ki nado mešča obolelega kmetijskega ministra in predsednika nemške narodne banke Funka. Opoldne je maršal Göring priredi! intimno kosilo ministru in njegovi ženi na čast. Snoči je državni tajnik dr Landfried priredi. slovesen sprejem v hotelu Ad Ionu na čast ministru dr Andresu in njegov" ženi. Sprejema so se udeležili jugoslovanski poslanik dr Ivo Andnd in višji funkcionarji nemškega zunanjega ministrstva. Ministra dr Andresa ie pozdravil dr Landfried in izrazil svoie zadovoljstvo, da ie jugoslovanska vlada preko svojega trgovinskega ministra poudarila da je odločena nadaljevati tesne gospodarske stike med Nemčijo in Jugoslavijo in biti v osebnem stiku z zastopniki nemškega gospodarstva Poudaril je, da je dolgoletno gospodarsko sodelovanje poroštvo, da se bo tudi v bodoče ohranila zveza med obema gospodarstvoma, ki se medsebojno izpopolnjujeta V svojem odgovoru je minister dr. Andres poudaril, da je v korist obeh gospodarstev da se dosedanje razmerje med njima ohrani nespremenjeno. Dr Andres je izrazil svoje veselje da ie v tem pogledu našel v Berlinu popolno razumevanje. Davi ob 7.30 je minister dr. Andres s svojo ženo zapustil Berl-n. Razstanku na železniški postaji so prisostvovali jugoslovanski poslanik dr Andrič z osebjem poslaništva. pomočnik šefa protokola in višje uradništvo nemškega gospodarskega ministrstva. b mescev pomorske vojne Francoski mornariški minister o dosedanjem razvoju vojne na morju Pariz, 7. marca J. (Havas) Mornariški minister Campinchi je dal zastopnikom francoskega in tujega tiska naslednjo izjavo o rezultatih prvih šest mescev pomorske vojne: Zavezniški pomorski sili sta danes gospodarici nad vsemi svetovnimi morji, iz-vzemši Baltika. Nemška mornarica je bila Iztisnjena lz vseh svojih oporišč. (Jdejstvo-vanje nemške pomorske sile je napadanje zavezniškega in nevtralnega trgovinskega brodovja s podmornicami in minami. Francoska vojna mornarica je v teh šestih mescih spremljala v 300 konvojih skupaj nad 2000 ttgovskih ladij. Samo štiri parnikl v konvojih so postali žrtve napadov. Preko morij sme spravili kanadsko armado, francoske kolonialne čete ter velike kontingente delavstva lz naših kolonij, dalje Indijce, Avstralce in Novozelandce iz njih oddaljenih domovin. Vsi so prišli srečno čez morje, ne da bi utrpeli najmanjše izgube. Flcvba med našimi kolonialnimi posestvi je še zmerom popolnoma svobodna navzlic nemškim podmornicam, letalom ln minam. Francozi pctojsIU 12 podmornic Doslej Francija iti izgubila niti ene svoje vojne ladje, od svojega trgovskega brodovja pa šele 15 trgovinskih parnikov s skupno tenažo 71.000 ton. Ker je bilo med tem' časom zgrajenih 18000 ton novega brodovja. znaša izguba naše mornarice komaj dve stotinkl celotne tonaže. Ako primerjamo s tem število nemških podmornic, ki so Jih potopile francoske pomorske sile, potlej vidimo, da so morali Nemci za vsako našo potopljeno ladjo žrtvovati skoraj eno svojo podmornico. Z zanesljivostjo je ugotovljeno, da Je naša mornarica potopila 12 nemških podmornic. Zaradi velikih izgub, ki jih je utrpela nemška mornarica v številu svojih podmornic. so postali njih napadi previdnejši. in se obračajo čedalje bolj proti šibkim nevtralnim državam. Nevtralci so utrpeli že zpIo veliko škodo na svojem trgovinskem brodovju. Samo v decembru lanskega leta je bilo potopljenih 37 nevtralnih ladij od nemških min, torpedov in letalskih bomb. V istem času je trgovinsko brodovje obeh zavezniških držav izgubilo samo 31 ladij. V januarju je bilo razmerje 37 potopljenih nevtralnih ladij proti 26 zavezniškim ladjam. V februarju je bilo potopljenih 27 nevtralnih trgovinskih parnikov proti 21 zavezniškim. Silne izgube nevtralcev Campinchi Je nato v procentih prikazal velikanske Izgube, Jd jih je utrpela v teh šestih mescih pomorske vojne nevtralna pomorska plovba. V septembru je bilo od vseh potopljenih ladij samo 18.5% nevtralnih, v oktobru 25%, v novembru 59%, v decembru 41%. v januarju 50% ter v februarju 46%. Zavezniški državi v vseh teh Šestih mescih nista potopili niti ene ns-vtralne ladja, pafi pa js njuna vojna mornarica v mnogih primerih pomagala ne-vtralcem ter reševala posadko njihovih parnikov, ki so postali žrtve nemških napadov. Pomorska trdnjava „Jean Bart" Nato je Campinchi omenil, da bo imela nova francoska bojna ladja »Jean Bart«, ki se gradi, 45.000 ton in da bo oborožena z 38.4 cm topovi, ki bodo po štirje skupaj montirani v dveh oklopnlh stolpih. Nadalje bo imela 6 manjših oklopnih stolpov, v katerih bodo po trije topovi 15.2 cm kalibra. Oklopi »Jeana Barta« bodo lahko kljubovali granatam najtežjega kalibra. Posadka bojne ladje bo štela 70 častnikov in 1600 mož. Beg dveh nemških ladij iz nevtralne luke Curacao, 7. marca. br. V predpretekli noči sta nenadoma zapustili tukajšnjo luko nemški tovorni ladji »Mirni Horn« in »Siettek. Snoči pa so bila s parnika *S:et-tel« prestrežena brezžčna poročila, daje ladjo zadržala in zaplenila neka angleška vojna ladja. Danci izgubili že 26 ladlg ROdanj, 7. marca. AA. Od začetka vojne do marca je zgubila danska trgovinska mornarica 26 ladij s skupno tonaA» 80.000 ton, ter 258 mornarjev. Glasilo Radicevega sina ustavljeno Zagreb, 7. marca. o. Banska ofalast fo z odlokom od 6. marca na osnovi zakona o tiBku prepovedala nadaljnje Izhajanje tednika »Narodni val«. Tednik je todajal im urejeval v Zagrebu Vladimir Radič, ata pokojnega Stjepana Radija. Dubrovnik v snegu Dubrovnik, 7. marca. o. Dubrovnik se je danes — četrtič v tej zimi pobelil s snegom. Spričo že povsem pomladanskega vremena, ki je zavladalo zadnje dni, je sneg meščane naravnost presenetil. V pretekli noči se je pojavila tudi burja, tako da je bil promet po morju ves dan zelo oviran. Vštetje let katehetom Beograd, 7. marca. p. Duhovniku dr. Francu Jakliču, profesorju verouka v LJubljani, ki je bil doslej v 7. skupini, je bila po uradniškem zakonu všteta v državno službo doba 15 let, 6 mescev ln 29 dni T cerkveni službi ter je spričo tega napredoval v 4. skupino. Enako je bila katehetu Alojziju Kambiču, ki je bil doslej pripravnik v 9. skupini, priznana cerkvena služba 9 let, 2 mescev ln 2 dni ter položaj ▼ 8. skupini. Vremenska napoved Zemnnskat V vsej državi bo mnaa i» hujši. Najbrie ss bo v severnih krajih in na primorju zjasnilo. V gorskih preriniti; in na ji)£U oblačno s snežnimi v^vJn *JCTROijej pa so priključeni prostori za kolesa, garderobo prhe. kabinet za telovadnega učitelja in poseben prostor za telovadno orod;e. V zahodnem podkletnem delu hodr naprave za centralno kurjavo stamvaniskc k eti in skupno zaklonišče proti napadom iz zraka. Upravni in stanovanjski prostor imajo posebno stopnišče hkratu pa so v neposredni zvezi s šolskim poslopjem Glavni vhod je iz Dajnkove ulice kolesarji pa imajo poseben dohod po pokritem hodniku iz Stritarjeve Poslopje je situirano kakšni 20 m od ceste in 15 m od vzhodne meje zemljišča telovadnica pa mu je priključena na južni strani Nezazidan' del paicele bo porabljen za šolski vrt šolsko dvorišče in te-lovadišče posebej pa sta v načrtu še vrtova za ravnatelja in slugi Glavna veža v dngero nadstropju — v vsaki veži so pred vsakim razredom posebne garderobe — je dimenzionirana tako, da bo lahko služila kot dvorana /a razne slavnostne prireditve, predavan ia zborovanja itd Ta veža je prosta Konstruktivnih stebrov ir )e 6 m visoka Nova <>lska palača bo brez dvoma delata cast arhitektu, mladini pa bo v veselje da se lahko v tako svetlih, zdravih prostorih pripravlja na delo in poklic. Prt podiranju bukve ga je dohitela smrt Trebeljno, 6. marca V zgodnji pomladi je najprimernejši čas podiranja bukovih debel in tudi drugega gozdnega drevja. Ker je ravno sedaj tudi precejšnje povpraševanje po bukovini, ki ima razmeroma visoko ceno, podirajo povsod večje število bukev, bodisi za proda- jo ▼ hlodih, aH tod! za napravo drv. Tako so tudi v trebeljskih gozdovih delavci posestnika Uhana podirali bukve. Med delavci je bil tudi domač hlapec, nevajen takega dela, ki zahteva precej previdnosti. Ko so podirali veliko, košato bukev, je hlapec še kazal smer, kam naj bi bukev podrli. V tem se je bukev nagnila in pričela padati. Hlapec je bil premalo previden in »e ni dovolj odstranil. Tako ga je veja padajoče bukve zadela na vrat. Udarec je bil tako hud, da je hlapec takoj padel s čelom naprej. Priletel je na »štempelj« že odstranjenega drevesa in nezavesten obležal. Ponesrečenca so dvignili in odnesli domov. kjer pa je kmalu podlegel poškodbam. Smrtna nesreča mlade matere Brusilna plošča jo je zadela v glavo Kamna gorica, 7. marca Ko se je v sredo popoldne že v drugič ta dan oglasil v fsmem stolpu navček. so se ljudje radovedno vpraševali, komu neki zvoni. V naši fari se pač redko prigodi, da bi imeli en dan dva mrliča. Takoj se je razširila po vasi novica, ki je pretresla vse vaščane »V Valavki je ubilo Jurjevo Minko!« Vest Je bila tembolj ganljiva, ker so vsi visoko cenili vedno veselo in zdravo 401etno ženo. ki je bila po skrbnosti za vzor vsem vaškim materam. žena radovljiškega pismonoše gospa Minka Kapusova sestra radovlj-Škega zdravnika dr. Slivnika. je prav zato, da bi mogla, izobraziti svojo deeo, vršila poleg svojega domačega dela tudi službo v delavnici okov Matije Režka in Ivana Udir-ja Dopoldne je b la doma, popoldne pa v službi. Kakor pripovedujejo, je usodnega dne prišla s tremi tovarišicami malo pred 13. uro v delavnico. Tu je baje takrat preizkušal Ivan Udir novo brusilno ploščo in je navzoče opozoril, naj se nekoliko odstranijo od stroja, ki ga je sam urejeval. Vsi so se nekoliko umaknili. Usoda je hotela, da je le Minka ostala na svojem mestu. že naslednji trenutek se je zgodila grozna nesreča. Precej velika brusilna plošča, pri kateri je bila Minka Kapusova vedno zaposlena, se je razletela in drobci so sfrčali po vsej delavnici. Večji kos brusilne plošče je zadel nesrečno mlado mater v podbradek in ji glavo dobesedno raklal. Ob groznem prizoru so se vsi navzoči razbežali. Podjetje je delo takoj ustavilo in delavnico zaprlo. Nesrečna mati je zapustila tri hčerke. Prva se uči trgovine v Kranju, druga je v Lichtenthur-novem zavodu v Ljubljani, najmlajša pa h odd še doma v šolo. Bridko prizadeti družini naše iskreno sožalje! Naglica ni prida - niti pri krstit Enega so krstili, ko se je drugI rodil Jetlka v ljubljanski okolici Najmanj jetike je v Senožetih pri Dolskem, največ pa na Vrhniki Protijetični dispanzer za ljubljansko okolico je lani opravil 4584 pregledov, med njimi 2211 rentgenskih 35 pregledov izmečka. 118 pregledov 'a vi. 2211 kliničnih pregledov in 9 rentgenskih slik Pnevmo-toraksov (polnitev pljučne voltine z zrakom) je bilo izvršenih 209 a enkrat je bila Dljučna votlina polnjena z oljem Hišnih obiskov ie bilo tokrat samo 12 ker ie v drugi polovici leta ostal zavod brez zaščitne sestre. V bolnišnico is bilo poslanih 17. v zdravilišča oa 10 bolnikov Intervencij za socialno pomoč do občinah in dobrodelnih društvih je bilo 112. Statistika posameznih kraiev izkazuie. da ie bilo največ pregledov izvršenih na Vrhniki, ki je. kakor vse kaže po ietiki najbolj ogrožena (448). nato so sledile Borovnica (248). Devica Marija v Polju (205). Ježica (157). Do-b run je (150). St. Vid nad Ljubljano (137). Dobrova (131). Brezovica (84). Ig (80) in Horjul (70). Precej nazorno sliko zdravstvenega stanja po posameznih krajih nam '^aže tako-zvana Pirkeieva reakcija, ki so jo na pobudo dispanzerja v zadnjih dveh letih izvršili banovinski zdravniki med šolsko mladino oo vsem okraju. V naslednjem podajamo seznam kraiev (šolskih okolišev) po zaporedni razvrstitvi kakoi raste odstotek okužitve po jetiki Mani kakor 10% za jetiko okuženih šolskih otroV* izkazujejo Senožeti pri Dolskem (0%) Zgornje Pir-niče. Črnuče. Dolsko. Št. Jakob. Grosuplje. Št. Vid nad Ljubljano Dol Preska in Št Jurij (9%). Manj kakor četrtino z jetiko okuženih otrok imajo Rudnik (10) Zelim-Ije. Sp Hrušica. Sostro Brezje or: Dobrovi. Škofljica Zalog. Ježica Polhov Gradec. Golo. Sp Slivnica Zag^r ca D M v Polju. Lipoalav ori Dcbruniah Torniseli Horjul. Zapotok pri Zelimi ah škoc-iian. Ig. Javor pri Dobruniah Žalna. Kopani pri Račni (20) Šmarje. Je ero pri Tom'sliu (24.1) Več ko četrtino z ietiko okuženih otrok izkazujejo Blatna Brezovica pri Vrhniki (26). Iška vas. Brezov ca Zažar pri Št Joštu. Podlica pri Vrhniki Preserie Bevke pri Vrhniki. Log Borovnica in Vi-gojna pri Vrhniki (42.8) Več ko polovica šolske mladine pa je okužene z ietiko na Št. Joštu (50 3) v Dobrovi Notranjih goricah in na Vrhniki kjer odstotek doseza najvišjo številko okraia (65 1) V celem ie bilo preiskanih 8190 otrok med katerimi je bilo 1763 okuženih (21.4%) Zagorje. 6. marca Po nekaterih hribskih krajih skrbe matere ob času oorodov druga za drugo in jim kar ni mar da bi klicale izprašano babico ki jo ie treba plačati in pogostiti, ko ie denarja premalo za najnujnejše potrebe Tako potem ni čudno da se primerijo tudi nesreče in zastruüljenja V nekem našeliu blizu Dol pri Sv Križu «e ie oa dogodil tragikonvčen primer ki potrjuje da so izprašano babice nri porodih na vsak način potrebne Jeketova žena ie velela možu. nai brž stopi po sosedo, ker ii bo kmalu ootrsb-na njena pomoč. Porod ie bil težaven Čeprav se ie porodnica tudi potem ko ie otrok že prišel na svet še vedno zviiala v krčih vendar niso Doslali oo babico še mani pc zdravnika Soseda ie tolažila porodnico. da bo že boliše predvsem oa ie bilo treba z otrokom kar hitro v dolino h krstu Botri ki so bili že davno Drei naprošeni so io brž ubrali oo hribu v cerkev Po krstu so kakor 1e že navada nekoliko prigriznili in zalili. Da so tudi otroka poškropili z vinom kakor ie v vinskih kraiih nepotreben običaj Toda nemalo oresenečenle ie čakalo botre ko so se vrnili z otrokom domov Ob porodnici ie ležal druei otrok ki se ie rodil kmalu potem ko so botri krenili s prvim v cerkev Kai so hoteli storiti drugega. ko so vendar bili že oražnie opravljeni oa so brž oograbili še drueeea otroka in pohiteli v dolino h krstu Po iim 1e bilo kar nekam nerodno in so io ubrali oo dru2i poti da iih ne bi liudie ooazili vdrugič hiteti v cerkev Župnik ie tudi drugi krst rad opravil, ootem oa delal: »Veste, naglica ni nikoli dobra! Drugič pa le oočakaite še kakšen dan doma!« loo mrtvih novorojenčkov Nekaj statističnih podatkov iz litijskega okraja Litija, 7. marca Lani je umrlo pri nas sto novorojenčkov Ta številka dokazuje, da je po hribovskih vaseh premalo poskrbljeno za novorojen čke. Kazalo bi namestiti zaščitno sestro, da b^ pomagala pri zdravniški službi in vod' la nadzorstvo nad porodn■ carni in dajala navodila za pravilno nego novorojenčkov Prccci ie smrtn'h primerov tudi zaradi jetike Zdaj bo boljše, k^r ie dobila Litija dispanzer Nezadostna pa je v okraju preskrba z dobro zdravo pitno vodo V vsem litij skem okraju ki je raztegnjen ini Trojan pa do k.rke na Dolenjskem imamo !e 4 vodovode \ Smartnem Zagorju Kotrede žu in Vi nji gori Litija sedež sreza una vodovod le de'no Postavilo si ga je nekaj interesentov samih Nujno potrebno bo razmišljati o zgraditvi stalnega vodovoda, sai izvorov v okolic' ne manjka Trenutno se gradi še vodovod v Stični na Dolenjskem V vsem okraju imamo !e dvoje kopaiišč-eno sam«- športno kopališče v Višnji gor', v Mediji pa termalne toplice ki imajo od leta do leta večji tujski promet V vsem okraju imamo 10 brivnic 1 trgovin 9 pekarn in 25 mesarjev Dobro pa sme preskrbljen i domov kier »bog roko ven mol'« ì gostiln V »kraju mamo tudi tr planinske domove na Polževem pri Višnji gor- k- -ma največ posetn-knv, Toma ž1 novo kočo na Sv gori in majhen »Kako? Deset steklenic vina ste mi zapisali?" se je začudil pisatelj. »Saj ni mogoče V moj želodec gre največ devet steklenic.<* »Potem vam je pa deseta najbrž šla v glavo.« je odvrnil plačilni natakar DOMAÒA KUHINJA Mlada žena: »Možicek. danes sem pa čisto sama skuhala večerjo. Ugani. kaj boš dobil!« Mož: ^želodčne krče.« MARCA 1 Vabila reklamirajte pri vratarju na univerzi. Kulturni pre Za refarmo hrvatskega gledališča ICIN PLES K a Z II N Al Bi Ne da se tajiti, da se je med Hrvati po sporazumu zelo razgibalo tudi kulturno življenje. Skrb za popularizacijo umetnosti je bila že v zadnjih desetih letih precej vellica. Posebno pozornost je posvečala hrvatska javnost ljudski, predvsem kmečki umetnosti. Priznati je treba, da so v nekaj primerih dosegli nadpovprečno raven. Kmet, ki piši pesmi, je danes med Hrvati skoraj vsakdanji pojav. Slikarju Krsti He-gedušiču se je že pred leti posrečilo vzgojiti v slikarstvu nekaj kmečkih fantov, ki so pokazali izreden dar kakor na pr. Ge-neraJič. Kljub vidnim uspehom so ti slikarji ostali kmetje še dalje. Na literarnem pop:išču je dosegel največje uspehe kmet Miškina. Ljudski dramatiki je posvetila veliko skrb >Matica hrvatskih kazališnih dobrovoljaca«, ki že več let stalno razpisuje nagrade za najboljše ljudske igre, skrbi za repertoar amaterskih odrov kakor tudi za strokovno izobrazbo hrvaškega amaterskega igralca. V njeni založbi je izšla obširna priročna knjiga o igralski umetnosti, ki jo je spisal A. Freudenreich. Isti pisec je pred kratkim izdal ilustrirano študijo »Kazalište za narod«, v kateri jasno in naravnost izpoveduje svoje misli o tem kakšno je in kakšno bi moralo biti hrvatsko narodno gledališče. Zanimanje za razvoj hrvatskega gledališča doKazuje. da se Hrvati zavedajo pomembnosti te ustanove za narod in njegovo kulturo. Ne da bi se spuščali v ocenjevanje posameznih predlogov in gibanj, ki v tej zvezi nastajajo, moremo le ugotoviti, da more zanimanje široke javnosti ki jo skušajo posamezniki s svojimi predlogi za reformo hrvatskega gledališč? razgibati in pritegniti, prav gotovo gledališču le koristiti, ker ga nehote sili, da vsaj tu in tam stopa iz šablone sodobnega mestnega gledališča, öe se bodo v tej borbi za reformo hrvatskega gledališča pametno in konstruktivno izravnali vsi javni ideološki in osebni zakulisni spori, je pričakovati da se bo hrvatsko narodno gledališče prvo v Jugoslaviji začelo razvijati v novih smereh. Med zapadnimi Slovani so si prav gotovo Cehi izgradili na.iideal-nejše sožitje med svojim narodom in gledališko umetnostjo kar se v najnovejšem času, ko so se oklenili svojih gledališč kot najvišjih narodnih svetišč, še prav posebno izpričuje. V borbi za organizacijsko reformo hrvatskih poklicnih gledališč so nastali zadnje čase precej resni spori med raznimi strokovnimi gledališkimi organizacijami, ki so se združile v »Kazališno slogo« in med sedanjo upravo, ki je svoje predloge za reformo že izdelala in predložila oblasti V to borbo je posegel sedaj A Freudenreich čisto ideološko Ne ustavlja se pri vseh podrobnih vprašanjih materialnega značaja ker o teh razpravllajo sestan Id »Kazališnc sloge« in uprave, temveč skuša podati nekaj osnovnih programat-skih misli o tem, kakšno naj bo hrvatsko gledališče, da bo ree narodno. Tudi pišče- va izvajanja izhajajo iz nove politične situacije, ki je nastala po s-orazumu. *o pravi, da so si Hrvati kljub neugodnim mednarodnim razmeram izvojevali mož-oost. da si »urede življenje v svoji domovini po lastnih idejah, po lastni moči in sposobnosti tako, kakor ustreza duhu naroda. »Zato zahteva od hrvatskega gledališča. da mora z razvojem političnih sil tudi ono razvijati svoje umetniške in narodne sile Pri reformi moia jo sodelovati oesnik. igralec in narod. Prva dva morata skrbeti. c'a bo niuna umetnost globoko vkoreninjena v narodu in da. bo zrcalo -jegovega življenja. Izreka se zopnr zvezd-ništvo. ki je tako značilno za sodobno. kr>-mercializirano gle ališče. ki ga pisec odločno odklanja, kakor cdklanja tudi izrazito literarno gledališče ki laska le okusu kakšne literarne kiike. Gledališče mu tudi ni zabavišče, temveč duhovna potreba. Opozarja. da ie MHKD. kliub Demetrovi nagradi storila v zadnjih letih več za razvoj hrvatske narodne dramatike, sai so se njene nagrade od 5.000 din dvignile na letnih 16.500 ein. kar je vsekakor lepa vsota za društvo, ki ni prejemalo subvencij. Prvi korak k reformi vidi v pritegnitvi priznanih dramatikov okoli ideje nove hrvatske drame. Posebno pozornost pa bi bilo treba posvetiti mlajšim avtorjem ki »bi jih bilo treba navdušiti za ustvarjanje v ideologiji, ki je ustvarila banovino Hrvatsko « Prvi pogo.i za ustvaritev hrvatskega duha v gledališču morajo izpolniti dramatiki Poleg klasike opozarja- na slovanski repertoar, svetuje pa tudi. da bi naj gledališče uprizorilo vsako leto najboljše delo vsakega evromsketra naroda da bi tako nudilo domačemu občinstvu pregled sodobnega evropskega gledališča Da bi gledališče ne uživala zgolj mesta in njeni prebivalci,- se zavzema pisec tudi Dr. llija Jakovljevic Zaklon Dobar je smijeh i srce jača i nosi, nosi u iuku jada. Divan je smijeh i vjeran drug je ko teška s jena, ko lažna nada. Suze su gorke i kad su slatke. a srce zebe. kad sreča gori. / blažen ona j, ko ji se srni je, dok duša tuži i mržnja mori. za potujoča gledališča, pri katerih bi morali predvsem sodelovati absolventi dramskih šol, ki bi po tej poti šele smeh priti v oficialna osrednja gledališča. Obenem pa so potrebna tudi gostovanja teh gledališč. Tako bi res prišli do bolj demokratskega uživanja gledališče umetnosti, ker bi bil neposre.ni stik z narodnimi množicami boljši, kakor je sedaj, ko ga skoraj sploh ni. Res je — in to velja tudi za slovenske razmere, da podeželje nima veliko od ofl-cialnega gledališča in da so še tisti skromni stiki, ki so včasih bili, zdaj zamrli. Osrednja gledališča bi morala z merodaj-nimi javnimi činitelji sama poskrbeti, da bi vsaj nekaj iger na leto dalo takih, da bi z njimi mogli igralci gostovati po vseh večjih podeželskih odrih. Pri manjših na-roiih bi bil moral biti neposredni stik s kmečkimi in delavskimi amaterji veliko večji in prisrčnejši, kakor je sedaj. Freu-denreichova brošura daje v tej smeri precej zdravih pobud, ki jih je vredno premisliti in pretehtati. Kljub nekaterim spornim vprašanjem, zlasti vprašanju, kakšna naj bo tista z duhom nove hrvatske banovine prežeta dramatika, Id ja Život je kratak i dugo traje. i malo mazi i mnogo bije; u ledu zbil je smrznut se ne češ. kad smijeh te jača i radost g rije. Nek drugi plaču i prste lome, Ti budi miran i smij se, smij se! U mračnom smijehu potraži zaklon, u svome smijehu skrij se, skrij se. tudi avtor natančno ne opredeli, nudi Freudenreichova brošura precej zanimivih misli tudi za slovenskega bralca, v najnovejši hrvatski gledališki literaturi pa je do sedaj vsekako najsolidnejši prispevek k reformi narodnih gledališč, ki bodo v vsakem primeru pri nas prisiljena svoje razmerje do širokega občinstva in do narodne kulture spremeniti, ker jim sicer grozi, da bodo še bolj okostenela, kakor so že. (—t.) Še nekateri gostje Iz Zagreba Med hrvatskimi književniki, ki bodo nastopih drevi v dramskem gledališču, je poleg že obravnavanih Dobriša Cesari č, eden največjih virtuozov hrvatskega pesniškega jezika. Po rodu je iz Slavonije ln je vnesel v poezijo sveži dih njenih polj in trat. Kakor koli je po svojem občutju čisti lizik, se vendar pie teta skozi nežno in krhko tkivo njegovih melodično zvenečih verzov problematika sodobnega socialnega življenja In v svojem izrazu diskretna, vendar pa po vsebini doživljajev VELIKA NOC V Abbaciji LAURANA pri Abbazijl: ugodno bfvafijče za rodbine Krasna, sončna lega na modrem Jadranu. Velika spomladna sezona 1940. Informacije : Azienda di Soggiorno — Abbazia. Domače vesti Hod hlapca Jerneja Rod hlapca Jerneja ne izumre. N'egovi bratje in sestre životarijo in um rajo v šumu mest in v zakotnih bajtah in malokoga briga njihova usoda. Tako sta živela v okolici Strigove stara zakonca na posestvu, ki je merilo kake tri orale. Na stara leta sta zemljišče in koča prodala nekemu štrisrcvskemu posestn ku t dogovorom, da ostaneta še v koči in koristita tudi polovico posestva, ki jo morata sama obdelovati. Če bi ne izpolr.jeva a pogodbe. bi kupec imel pravico, da ju izžene iz koče, plačati pa jima mora kot neko odpravnino tri tisočake. Posestvo je bilo v pogodbi ocenjeno na 16.000 din. Pcgoba je bila sklenjena leta 1936. Toda že leta 1938. je prišlo do sporov. Novi solastnik je zakonccma očital, da sta mu napravila škodo: da sta pobrala jabolka sama in napravila iabolčnik, da sta rozimi skurila kolje iz goric, da so kure hod le po kupčevi njivi in delale škodo. Teh očitkov je bilo še več. ali vsi so razmeroma malenkostni in tudi prizadeta škrda ni znatna ali Pa previsoko ocenjena. Prišlo ie kajpada do tožbe. Ubogi 751etni kočar si ni mogel misliti, da bi ntegnil pravdo izgubiti. Toda to se je zgodilo in novi lastnik je postavil njega, njegovo staro ženo in rejenko pod kap. V najhujšem mrazu Jim je vrgel borno pohištvo na sneg in ni pustil, da bi ubogi brezdomci še ostali nekaj časa v sobi. kj jim je bila v pogodbi zajamčena. Vsi tri.ie so prespali prvo noč v kravjem hlevu. Lahko si predstavljamo, kako jih .le lačne in slabo oblečene zeblo. Drugo jutro je starec vstal prvi in odšel iz hleva. »Imam opravek.« je rekel. Ko sta pozneje vstali žena in rejenka. sta našli starca pod ka-pom obešenega. Nu. njegova tragedija še ni bila končana. Mrtvec je ležal več ur na podstenju. ker lastnik njegove domačlie ni dovolil, da bi ga spravili v hišo in položili na oder. Potem so samomorilca odnesli na pokopališče in ga zagrebli brez vsakih ceremonij. saj si je bil sam končal življenje. Nikomur ni nad1 o na pamet, da se je možu od obupa zmešalo, ko je videl, da mora iz svoje koče sredi zime in ne vedoč. kod in kam s svo.iim siromaštvom. V nJem se je zrušilo zadnje upanje v človeško pravico. Če že mora vsaka žalostna zgodba imeti svojo moralo, potem kar odkrito povehno: v našem občestvu je marsikdaj in marsi-kod prekleto malo človeškega čuta. — Bodoče matere morajo na'^ti. da se. izognejo vsaki lenivi prebav^ posebno zaprtju z uporabo naravne Franz-Jo-sefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že pr kratkem času brez neprijetnih pojavov Ogl. reg. S. bt. 30474-32. • Kronika ribniškega trga je dolžna zabeležiti smrt znamenitega tržana Matevža š m a 1 c a. Dočakal je visoko star ost 80 let, leta, ki so vredna tem večje časti, ker so bila posvečena samemu trdemu delu brezprimeme solidnosti in treznosti. Rojen na bližnjem Bregu in vrvarstva izu-čen pri Gelzetu ter po večletnem, nekdaj splošno običajnem obrtniškem popotovanju si je ustanovil sredi našega trga vr-varsko delavnico. Vedno sam, a pri kolovratu ob pomoči članov svoje družine je pokojni Zalar delal neutrudno od zore do mraka in še čez. Njegovi izdelki so bili iskani in visoko cenjeni daleč naokoli, ne samo po Ribniškem, temveč tudi po Kočevskem. In ko so mu otroci odraščali, je s trdim samozatajevanjem poskrbel, da so se izšolali in tako dobili od očeta za bodočnost vsak svoj velik kos kruha. Za-larjevi otroci razvijajo danes svoje talente, ki so jih v nemajhni meri podedovali od očetnje kakor tudi od maternie strani, razvijajo jih v čast in ponos našega trga ter v veliko korist slovenskega naroda. Prvorojenec Matevž je splošno znan poliglot in bivši prvi sekretar naše univerze, Polde je bister in zgleden sodnik. Štefka ljudomila učiteljica, a Tone v rojstni hiši soliden trgovec. Pokojni Zalarjev oče se je žrtvoval za šolanje svojih otrok do tolikšne mere, da ga je bilo v javnem živ- ljenju prav reuko vicieu. Ko pa jc na stara leta sedel med sotržane, so ga ti brez pomišljanja sprejeli med »kapišone« resne, solidne in največje časti vredne vrste. V torek popoldne smo ga pokopali v grob njegove žene roj. Kersnič v trpki zavesti, da je z njegovo osebnostjo zatonil zopet kos stare, delovne Ribnice. N. v m. p.! * Kje je slavni Göring? Ljubljanski radio se je spomnil 901etnice rojstva enega največjih Slovanov T. G. Masaryka z la-konično opombo, da se je roclil v G ö d i n-g u na Moravskem. Kako malo časa je treba, da so naši ljudje pozabili na H o d o-n i n, mesto, ki je bilo nasproti Slovencem tako prijazno da je priredilo pred mnogimi leti razstavo slovenske likovne umetnosti in v katerem so izšli nekateri prevodi Cankarja in Ks. Meška. Vsaj tega bi se bili lahko spomnili gospodje, če je vse drugo pozabljeno in če jim je tuja spa-kedranka ljubša od pristnega in starega narodnega naziva! * Danes bo dan »reče v Ban jaluki. že včeraj bi bil moral biti zaključni dan žrebanja 39. kola državne razredne loterije v Banjaluki. Ker pa je to zaključno kolo •50-letnice državne razredne loterije, so za. danes pripravili posebno svečanost, katero bodo prenašale tudi vse naše radijske postaje. Za žrebanje je ogromno zanimanje, saj bo danes najprej izžreban dobitek 500.000 din, nato pa bodo izžrebali še 500 dobitkov, med njimi tudi obe najvišji premiji, milijonsko in dvamilijonsko. žrebanju bosta prisostvovala tudi poljedelski minister dr. Branko čubrilovič Ln vršilec dolžnosti bana Petar Cvetkovič. * Prva dela v vinogradih so se že pričela. Z Dolenjskega nam pišejo: Dasi tri še pravega juga in vlečejo še vedno bolj ostri in mrzli vetrovi, se je vendar že sonce toliko ogrelo, da bo snežena plast kmalu izginila. Položni in sončni griči in tudi večina vinogradov pa so se že oprostili snežene odeje. Tudi zemlja v vinogradih se je že preccj osušila, tako da ;e že mogoče pričeti s prvimi deli. Vinogradnik, ki je s sikrbjo opazoval in nič kaj prijazno gledal debeli sneg, ki je le predolgo ležal se je ojunači! in ne meneč se za mrzle vetrove, odšel v vinograd, da ga blagoslovi in priporoči božjemu varstvu, ki ga naj bi obvarovalo pred nesrečo ter pričel s prvimi deli z obrezovanjem trt. Obrezovanje se je sicer zakasnilo, zato ga vinogradnik z najetimi rezači in tudi z otroci., ki pobirajo odrezane reznice, z veseljem in upanjem opravlja, da mu bo trud v jeseni z bogato trgatvijo nagraicn, da si bo lahko privoščil kozarec sladke. pijače. $ Sp°menik bojevnikom v Zagrebu bodo svečano blagoslovili v nedeljo na Miro-go ju. Zgrajena je bila skupna grobnica, v katero so prenesli kosti onih vojakov ki so v svetovni vojni umrli v Zagrebu. Grobnica je s spomenikom vred vc'jala blizu pol milijona d narjev. Sporn mik sta izdelala kiparja Turka!j in Radauš. Svečani blagoslovitvi bodo prisostvovali ban, župan, generali teta, bojevnika združenja, častna četa in številni drugi. Igrala bo vojaška godba. * Skrb za hrvatsko mladino, zlasti za obrtniške vajence in pomočnike, vodi že dolga leta Hrvatski Rad^a. ki lahko sleherno leto s statistiko pokaže na zadovoljive uspehe. Pravkar je Hrvatski Rad sa izdal poseben letak, v katerem prikazuje delo v lanskem letu. Vsega skupaj je bHo za pomoč hrvatski mladeži izdanih 1,394.500 din. V teku leta je Hrvatski RadHša poskrbel 130 pomočnikom delo. vsega skupaj pa je vodil v evidenc' nad 9.000 svojih varovancev. V letošnjem letu se bo Hrvatski Radiša v prvi vrsti posvetil izvedbi organizacije gospodarskega naraščaja, vprašanju kreditiranja m'aà'm obrt-nkom, ki se želijo osamosvojiti razen tega pa bo odprl lastne delavnice in ustanovil stalni vzgojni zavod v Zvon mi rovi ulici. Enak zavod je v načrtu tudi v Splitu. * Zaradi Omejene prodaje bencina sov Zagrebu zboroval: zdravniki, ki imajo svoje avtomobile, kratko: »liječniki-avtcmo-bilisti«. Ugotovili so, da je njim namenjena količina bencina premajhna n da potrebujejo mesečni minimum za i00 do 900 km vožnje. Posebna delegacija, je po- setila oddelnega predstojnika za TOI na banski upravi, ki je obljubil vso možno pomoč. Zagrebška policija je prejela celo vrsto proèenj iz različnih slojev, da bi se povečale količine bencina. Zagrebški šoferji so imeli protestno zborovanje in so stavili natančen predlog, koliko bencina potrebujejo posamezni avtomobili in avtobusi. V hrvatski banovini je S.000 Šoferjev, ki so poklicno navezani na avto. * 20 let ruske b°lnice v Pančevu. V nedeljo bo minilo 20 let, odkar ;'e bila v Pančevu ustanovljena ruska bolnica, ena izmed najboljših zdravstvenih ustanov v naši državi. Popularna je ne samo med ruskimi izseljenci, marveč tudi v vseh zdravniškh krogih. Nastala je zaradi epidemije pegastega legarja, ki je neusmiljeno kosil v pričetku leta 1920. v Pančevu, kjer je bilo takrat nastanjenih mnogo ruskih beguncev. Ondotna mestna bol-nišnea ni mogla vsem nuditi zavetja, pa so uredili za Ruse bivšo avstrijsko boln'-co, katero so potem spopolnjevali z najmodernejšo medicinsko tehniko, da danes ponosno nosi ime Viteškega kralja. Poleg zdravilišča za bolne na prs h v Vur-bergu je ruska bolnica v Pančevu prvovrstna socialna ustanova, ki nudi brezplačno pomoč bolnm in obnemoglim Rusom ter ima kirurški, terapevtski, ginekološki in porodniški oddelek. 201etnlce ne bodo svečano praznovali, pač pa lahko prijatelji pošljejo v tem povodu pris-ev-ke za siromašne bolnke. VoJv v Ljubljani, ki bo drevi ob 20. uri v dramskem gledalisču, vzbuja v zagrebških krogih veliko pozornost. »Hrvatski dnevnik« mu je posvetil v včerajšnji številki uvodnik, v kateiem poudarja velik pomen te prireditve in navaja tudi »Tutrove« članke. Ob koncu pravi: »Ban Hrvatske dr. Ivan Subašič. ko ji je obaviješten o ovo-me posi tu. iskreno mu se obradavao. Do skora če i slovenski književnici u priredbi Društva hrvatskih književnika čitati svoja književna diela u Zagrebu, pa če tako vratiti ooslet svoi'h hrvatskih drutrova. Obnova kulturnih veza Izmenja hrvatskog t slovensko? naroda b't če sa «lmoatHom r>Hmliens od hrvatske lavncsti jer u toj obnovi vHdl klicu saradnje l na drugim po-dručjima.« - I RAPSODIJA Nesmrtne kompozicije: Johann Strauss. Waener, Liszt, Grieg, Chopin, Moskowski Olympe Bradna - Gene Raymond MATICA, tel. 21-24. Ob 16., 19., 2L Pretresljiva, lepa pripovest o mladem ljubavnem paru in slavnem komponistu. Samo ob 16. in 21. uri (Predstava ob 19. uri odpade!) (NUITS DE PRINCES) ™ LJUBEZEN VELIKEGA KNEZA Krasen francoski film lz burnega življenja ruskih emigrantov, ki so po revoluciji zapustili svojo domovino in se razkropili po širnem svetu. KINO UNION, teL 22-21 ^■■■■■■■■■■MHHBiiHHHHiH Dva napeta filma za občinstvo željno senzacijskih filmskih doživljajev: BOGINJA DŽUNGLE MORILEC FOD KRINKO Zanimiv ekspedicijski film iz življenja v Kriminalne misterijoznosti zagonetnega neprehodni afriški džungli. morilca trinajstega gosta. KINO SLOGA, tel. 27-30 danes ob 16., 19. in 21. uri. * 18 primerov ^trpnjenja mofcgan^k'h open so ugotovili zdravniki na območju vrbaske banovine. V primeri s prejšnjimi leti je letošnje razširjenje te nevarne otroške bolezni znatno večje. A medtem ko je doslej bila smrtnost 50odstotna, »o jo zdaj znžali na 10 do 15 odstotkov ln to s pomočjo seruma, o katerem je nedavno poročalo »Jutro«. V Medjimarju se je ta bolezen takisto pojavila in so pripeljali v bolnišnico v Cakovcu 7 bolnikov. Vsi so z dežele, v mestu še ni bilo nobenega obolenja. V Splitu so po 23 dneh ugotovili nov pr mer meningi tide in zdaj leži v onelotni bolnišnici 19 bolnikov, od katerih so pa samo štirje iz Splita. I? Lfubljane u— Preveč in premalo drobiža. Trgovci in podjetniki so posebno ob kraju tedna ali mesca v veliki zadregi, ker jim manj- treba vzpodbuditi k poostrenemu nadzor« stvil - . -. Iz Celja i «— »Kovarstvo in ljubezen« na celjskem odru. Mariborsko Narodno gledališče Je uprizorilo v sredo v celjskem gledališču Sahillerjevo žaloigro »Kovarstvo in ljubezen«. Igra, ki jo je napisal veliki klasik Friderik Schiller kot 241etnik m je stara že nad 150 let, je kljub svoji starosti še vedno sveža in močno vpliva na gledalca, ker so pač prave umetnine trajne ln večno žive. G. Peter Malec je s smotrno in temeljito režijo skrbno izoblikoval igro tei nudil umetniško neoporečno predstavo. Močno doživljene in dobro karakterizirane like so ustvarili gdč. Rosbererjeva (Lui-za) in Starčeva (Milfordova) ter gg. Košuta (Walter), Verdonik (Ferdinand), Nakrst (Wurm), Gorinšek (Miller) in Cmobori (Kalb). Tudi izvedba manjšin viog je bila dobra Scenerija je bila okusna, prav tako tudi kostumu Občinstvo, ki je aapoiniio gledališče, je umetnike živahno aklamiralo. — R. P. e—- Smrt uglednega narodnega moža. V celjski bolnišnici je umrl v sredo v starosti 55 let znani trgovec in posestnik g-Franc Zagode iz Gaberja pri Celju. Pokojni je bil odločno naroden mož, kremeni! značaj ter soustanovitelj in odbornik So-kolskega društva Celja L Med prebivalstvom je bil splošno priljubljen in spoštovan. Zapušča soprogo in hčeiko. Sokclsko društvo Celje I. poziva vse članstvo in naiaščaj, da se udeleži pogreba, ki bo danes ob 16.30 iz hiše žalosti, Mariborska cesta 9, na okoliško pokopališče. Zbor v So-kofcskem domu v civilu z znakom. e— Pregled motornih vozil bo v ponedeljek 18. t. m. pred mestno garažo na Sp. Lanovžu v Celju in sicer od 8. do 11. za območje predsto.jništva mestne policije v Celju, od 11. ciò 13.30 pa za območje sre-skega načelstva v Celju. Vsak lastnik motornega vozila naj prinese s seboj prometno knjižico, vozniško izkaznico in državni kolek za 100 din. Kdor se ne bo udeležil presieda, ne bo smel voziti z nepregleda-nim vozilom. e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval v pcnedeijek 11. t. m. ob 20. znani skladatelj prof. L. M. škerjanc o temi »Razvojni pogoji slovenske glasbe«. Na to zanimi-• vo predavanje opozarjamo vse občinstvo, ki se zanima za našo glasbo. e— Državna krajevna zaščita dece in mladine v Ceiju bo na cvetno soboto m cvetno nedeljo prodajala oljke in butare, da nabere nekaj prispevkov za ubogo de-co. Segajte omenjena dva dneva pridno po oljkah in butarah, saj se vsak najmanjši denar hvaležno sprejme. e— Društvo Rdečega križa v Celju bo predva.ialo danes ln jutri ob 16.15 ter v nedeljo ob 10., 14. in 16.15 v kinu Domu v lastni režiji kulturni film »črna ekstaza«. e— Dijaški kuhinji v Ceiju je daroval g. inž. Ivan Grebenšek, rudarski glavar v Skoplju, 100 din namesto venca na grob lesnega trgovca g. Matka Zalarja v Šoštanju. e— Dve nesreči. Pri delu v mestni klavnici se je 241etni mesarski pomočnik Ivan Pirnat s Spodnje Hudinje pri Celju v sredo po nesreči zabodel z nožem v desno koleno in se hudo poškodoval. Istega dne se je ponesrečil 261etni kočarjev sin Franc Hoiobar iz Vrbja pri Žalcu. Pri spravljanju lesa v gozdu je padlo deblo nanj in mu zlomilo desno nogo v gležnju. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišnico. Gospodarstvo Težnje in zahteve kmetijskega gospodarstva Beograd, 7. marca. V Beogradu je bila danes konferenca Zveze kmetijskih zbornic. Poleg delegatov vseh kmetijskih zbornic so se udeležili oosveta tudi kraljev zastopnik polkovnik Kerekovlč in ministri dr. čubrilovič, Bešlič in Tomič. Po predsednikovem govoru, krajšem govoru ministra za kmetijstvo dr. čubriloviča in poročilih je bila sprejeta daljša resolucija, v katerih kmetijske zbornice naštevajo svoje zahteve glede na kmetijstvo in položaj kmečkega prebival-stva. Resolucija ugotavlja, da so zdajšne razmere v svetovni kakor tudi v naši notranji gospodarski konstelaciji povzročile največje težave prav za najsiromašnejše kmečke sloje. Kar se je doslej storilo za oskrbo siromašnih krajev, predvsem za njihovo prehrano, je bilo mnogo premalo. V resoluciji zahtevajo kmetijske zbornice, da se kmetijsko pridelovanje pospeši z vsemi sredstvi, predvsem pa z organizacijo državne kreditne politike. Povečali naj bi se val kmetijski proračuni, državni kakor banovinski. Zmanjšajo ali celo ukinejo naj se uvozne carine na kmetijske stroje. Ukinejo naj se banovinske in občinske trošarine na kmetijske pridelke, ki Jih kmetje sami prinaSajo v mesta na trge. Ukine naj se državna trošarina na vino ln žganje v zdajšnl obliki. To vprašanje naj se reši v sporazumu z zastopniki kmetijskih zbornic in v skladu« interesi pridelovalcev. Reorganizira naj se vsa upravna to gospodarska služba ki zadeva kmetijstvo, predvsem pa PAB. Reformira naj se tobačna politika to se omogočijo ugodnejše cene tobaku. Dovrši naj se razdolžitev kmetov. Minimalna kmečka posest naj se zaščiti. Veterinarska služba naj se sociallzlra. Pre-osnova kmetijske službe naj se izvrši v smislu načrtnega pospeševanja kmetijstva. Dokončno naj se revidirajo katastrski Cisti dohodki, ki so zdaj nerealni, čimbolj naj se pospešujeta osnovna narodna pro-sveta ta zdravstvena zaščita kmečkega prebivalstva. Neokrefnost nase premogovne produkcije I* življenja na deželi Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.15 ter v nedeljo ob 16.. 18. in 20.15 zvočne film »Ulica brez radosti«. Predigra: tednik Univerzum. Mladini ni dovoljeno! Jutri odpade zaradi igre »Rdeče rože«. (—) Kranj. Slovenska služba b®žja bo v nedeljo ob poi 9. uri v Narodnem domu v Kranju. Vstop vsakemu prost. Iz Ptuja j— Zvočni kino bo predvajal jutri, v soboto. ob 20. in v nedeljo ob pol 16. In pol 21. uri grandiozni letalski film »Zmagovalci vsemira«. Dodatek filmski žurnal. j— Krajevni odbor Jadranske straže bo imel to soboto ob 20. uri v Narodnem domu občni zbor z običajnim dnevnim redom. Za člane je udeležba obvezna. Znano je, da je Jugoslavija med tisti-m. državami, ki imajo veiika ležišča premoga. Količine premoga v naši državi presegajo milijarde ton, vendar pa se pridobiva premog pri nas pretežno na precej primitiven način. To najbolj dokazuje dejstvo, da posamezni premogovniki ne izvršujejo svojih obveznosti nasproti generalni direkciji državnih železnic, kakor smo že včeraj poročali. Uredba, po kateri generalna direkcija državnih železnic lahko zadrži od pošiljk premoga izročenih železnicam zaradi prevoza tiste količine, ki so jih premogovniki dolžni dobaviti, jasno izpričuje, kakor izvaja »Jugoslovenski kurir«, da je v naši premogovni industriji premalo kapitala Imamo majhne premogovnike, ki v izrednih prilikah niso sposobni ustreči izrednim potrebam. Pri nas je premalo velikih podjetij za pridobivanje premoga, čeprav naša propaganda zmerom trdi, da imamo zelo dobro razvito industrijo premoga. Vsako leto v marcu se sklene pogodba z generalno direkcijo državnih železnic glede dobave premoga za novo proračunsko leto. Potrebe naših državnih železnic po premogu znašajo letno okoli 180.000 vagonov. O priliki zdajšnjih pogajanj za dobavo premoga pa so naši premogovniki ponudili za 30% (za okoli 60.000 vagonov) manj blaga, kakor v preteklem letu. Toda potrebe naših železnic so letos mnogo večje kakor prejšnja leta, a razen tega je treba povečati rezerve, ki so že zelo zmanjšane. Za proračunsko leto 1938 so bile cene premogu za potrebe železnic nekoliko po- višane, a lam so ostale nespremenjene, j Zdaj pa rudniki spet zahtevajo povišanje 1 cen za okoli 20%. Povišanje terjajo tako državni kakor zasebni premogovniki. Vmes so premogovniki, ki zahtevajo povišanje cen celo za polovico. Toda železniški čini-telji menijo, da se cene ne smejo povečati, čeprav je upravi državnih železnic znano, da so se delavske mezde v premogovnikih v zadnjih dveh letih povečale za 30 do 45% in da so tudi produkcijski stroški porasli za 15 do 20%. Ob koncu preteklega leta je Italija kupila v naši državi 200.000 ton premoga. Ta količina bo dobavljena Italiji menda do konca maja. Italija pa želi, kakor smo že poročali, kupiti nato pri nas še okoli 300.000 ton. Ce bo do te kupčije prišlo, ni izključeno, da bo v drugi polovici leta Italija hotela kupit ponovno vsaj 300.000 ton. To pomeni, da bi mogli v Italijo izvoziti letos okoli 15% naše letne produkcije rjavega premoga. Pri takem položaju v naši premogovni Industriji je nemogoče, da bi mogli dobaviti toliko količino premoga Italiji. Naši premogovniki z redkimi izjemami obratujejo preveč primitivno. Ne more se reči, da ne bi imeli kapitala za premogovno industrijo, vendar lahko trdimo, da se na odločujočih mestih ni poskušal' nuditi pobudi zasebnega kapitala zadosti povoljne pogoje v svrho intenziviranja premogovne industrije Pametna gospodarja politika bi morala najti pota, po katerih bi bilo mogoče dvigniti našo premogovno produkcijo, ki se ji ponuja tako lepa konjunktura Naše gledališče DRAMA Petek, 8. ob 15.: Profesor Klepec. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20.: Recitacijski večer hrvatskih pisateljev. Izven. Cene od 10 din navzdol. Sobota, 9.: žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navz- j dol. (25 predstava). Nedelja, 10. ob 15.: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. i Na nocojšnjem recitacijskem večeru hrvatskih pisateljev, ki ga priredi društvo slovenskih književnikov, bodo iz svojih del čitali: Dr. Hijp Jakovi jevič, dr. Anton Bo- , nifačič, Dobriša Cesarič. Ivo Kozarčanin. ; Vladislav Kužan, Antun Nizeteo, Novak Simič, Ivan Goran-Kovačič in Dragutin Tadijanovič. Začetek ob 20. Veljajo cene od 10 din navzdol. OPERA Petek S : zaprto. Sobota, 9. ob 15.: Obuti maček. Izven. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob j 20.: Balet Hrestač. Glumači. Izven. Gostovanje baritonista Anta Marušiča. Nedelja, 10. ob pol 11.: Pepelka Izven. ; Gostovanje Dječjega carstva lz Zagre- j ba. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 15.: Tosca. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. • Figarova svatba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. V s°hoto zvečer bomo v Tronca vali ovfh »Glumačih« slišali prvič na našem odru v partiji Toria mladega hrvatskega baritonista A. MaruSiča, ki po svojih lepih gläsern* ih kvalitetah obeta postati kmalu zelo uporabna odrska moč dramatičnega žanra. Neddo bo pela M. Polajnarieva, C-a-nia Marčec. Beppa Banovec in Silvia Dol-ničar. Dirigent dr. švara. Obenem se bo uprizorila tudi suita iz čajkovskega baleta »Hrestač«. ki je v izvedbi našega baletnega zbora zelo lepo uspela. Koreograf inž. P. Golovin Dirigent A. Neffat. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 8.: zaprto. Sobota 9.: Kovarstvo in t tube zen. R«d A. Nedelja, 10. ob 15.: Zaroka na Jadranu. Znižane cene. Ob 20.: Othello. Znižane L .. . _____!..... , ..L. - . Gospodarske vesti = Gospodarska pogajanja s Nemčijo bodo v začetku apnia Po vesta »Jugoslo-venskega kurirja« je dosežen načelni sporazum, da se skliče sestanek Jugosloven-sko-nemškega stalnega gospodarskega odbora v začetku aprila »Jugoslovenski kurir« poroča tudi, da se je Nemčija defi-nitivno odločila za odložitev vprašanja carinske unije s protektoratom do konca junija letos. = Nadzorovanje plasiranja poslovnih rezerv v državne vrednote. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za finance preko svojih organov začelo izvrševati najstrožje nadzorovanje plasiranja skladov poslovnih rezerv v državne vrednote, kakor je to določeno s posebno uredbo. Ugotovilo se je namreč, da se predpisi omenjene uredbe ne izvršujejo v redu. Kakor dalje poročajo iz Beograda, se na odločilnem mestu vrši anketa o stanju vplačila prve, odnosno druge tranše 6% posojila za javna dela in državno obrambo Zbira se material o fakultativnem vpisu tega posojila od strani tistih tvrdk in podjetij, ki niso obvezana na stvarjanje poslovnih rezerv in njih plasiranje v državne vrednote. V najkrajšem času se bo izdelal natančen seznam vpisnikov 6% posojila, za katere ne velja uredba o stvarjanju poslovnih rezerv. = O vprašanju monopola na špirit razpravlja v zadnjem času naše časopisje. Tak monopol je uveden že v raznih državah. Zagovorniki monopola menijo, da se dejansko ne bi mnogo spremenilo. Država tako že pobira trošarino, poleg tega pa je bila ustanovljena prisilna prodajna centrala za špirit, po kateri sta vsa produkcija in prodaja špirita pod državnim nadzorstvom. Pri nas naj bi se ustanovil monopol na ta način, da država tvornic ne bi odkupila, temveč bi monopolizirala le prodajo špirita, kakor je monopolizirana prodaja tobaka in vžigalic. Tvornice bi ostale last dosedanjih lastnikov in bi samo delale za državo. Na pristojnih mestih so baje s temi predlogi zadovoljni. = Beograjska industrija bo zgradila rafinerijo nafte v Pančevu. Nedavno se je v vrstah beograjske industrije pokrenila misel, da bi se zgradila rafinerija nafte ki bi obratovala za lastne potrebe industrijcev. včlanjenih v Industrijski zadrugi. Ta misel se bo zdaj uresničila. Rafinerija bo imela kapaciteto 3000 vagonov sirove nafte na leto. Pančevska občina je že brezplačno dala na razpolago potrebni kompleks zemljišča = Razstava vin v Ptuju 10. in 11. t. m. Posebne znamenitosti ptujske okolice so visoka stopnja vinogradništva, pestrost njene zgodovine ta v zadnjem času čedalje bolj razvijajoči se tujski promet. Posrečena je zamisel, da se priredi v okviru razstave tudi poseben tujskeprometni oddelek. Turistično razstavo ureja poslovalnica Tujskoprometne zveze »Putnik« v Ptuju. 2e zdaj v'ada za celotno razstavo, vinsko, zgodovinsko in tujskoprometno, zanimanje ter je prijavljeno že večje število Interesentov. Zgodovinski to gostoljubni Ptuj vas vabi! Vabi vas pa posebno nad 150 vzorcev izbranih vin odl čne kakovosti! Zunanjim obiskovalcem se priporoča obisk v nedeljo 10. t m. ko se lahko poslužijo znižane nedeljske voznine. « Vinski sejem v Ljutomeru. Tudi za letos pripravlja podružnica V!narskega društva svoj vinski sejem, ki naj pokaže, kakšno kapljico bo naši vinogradniki lam pridelali, in privabi v Ljutomer resne 3*u£ce isa&sE jtaäi éruge ijuJätetyi definì ga vfcia. Sejem bo v torek 12. t. m. v dvorani Zaviatnikovega hotela v Ljutomeru z začetkom ob 9. Vino je kljub hudi zimi razmemo dobro zavrelo in se tudi sčstllo. Na izbiro bodo interesentom razne sorte ta kvalitete od običajnega namiznega vina do finih izbranih sort. Tudi cene n so previsoke. Ker je vina prejšnjih letnikov že malo, je pričakovati, da bodo interesenti segali po lanskem pridelku, ki je prav dober, v mnogih primerih kar odlčen. železniške zveze na vse strani so ugodne. Opozarjamo tudi na avtobus, ki vozi iz Maribora s prihodom v ujutomer ob 8. ta odhodom ob 11.15. — Za hitrejši poštni promet s Anglijo. V zvezi s pritožbami gospodarstvenikov, da je poštni promet z Anglijo prepočasen, priporoča »Jugoslovenski kurir«, naj se v v pospešenje pisemske pošte z Anglijo pripisuje k naslovom na pismih pripomba »Via Italia«. = Delavske zbornice zahtevajo, da podjetja ne smejo ustaviti delo brez prejšnjega do\oijenja oblastev. Iz Beograda poročajo, da je bil na eni izmed medm ni-strsk h konferenc te dni obravnavan predlog delavskih zbornic, po katerem se zavoljo zdajšnih izrednh razmer zahteva izdanje uredbe o reguliranju odpuščanja delavcev v večjem številu. V naörtu uredbe, ki so ga delavske zborn ce pred ožile na pristojnem mestu, se zahteva, da se uknjenje ali omejitev dela v kakšnem podjetju moreta izvršiti samo na podlagi odobritve upravnih oblastev. Ni izključeno, da bo na osnovi sklepov te konference prš lo do ankete v tem vprašanju. = Naše klirinške terjatve ta dolgovi. Naše terjatve proti Nemčiji so se po k'i-rlnškem " zkazu z dne 22. feb.uarja zvišale za 1.9 na 11 6 m J jona mark (171.6 mil Jona din) Zelo se je povečal tudi dolg češko-moravskega protektorata ta prav tako tudi naš dolg Madžarski ta Italiji. Gibanje klringov kažejo nastopne številke (v milijonih; prvi podatki veljajo za stanje 22. t m., drugi v oklepajih pa za stanje 15. t m)" aktivni kiirngi: Bolgarija v dnarjih 1.40 (1.33). Nemčija v markah 11.59 (10 28). češko moravsk p o-tektorat v čeških k-onah 75 60 (68 74), šprnija v pezetah 2.93 (2 93), Fiancija v frsneoskih frankih 0 97 (0.76), Turčija v dnarjih 1.15 (0.23); pasini «l-rin-i: Belgija v belgah 1.42 (1.42), Malžarska v dnarjih 25.43 (21.13), Poljska v dinarjih 18.89 (18.89) Rumimi ja v dtairjih 14.87 (13 26), Slovaška v slovašk h kronah 2.73 (1.95), francoske kolonije v francoskih frankih 0.04 (0.04), Italija v dinarjh 45.28 (40.66). — Sestanek gorenjskih motociklistov in avtomobilistov zaradi omejitve bencina. Gorenjski Motoklub v Kranju nam je poslal: V listih se piše dnevno o novi uredbi o prometu tekočih goriv. Situacija je obupna, številni motociklisti ta avtomobillsti, ki si s svojimi vozili služijo svoj kruh, so pred propadom. Kot motoklub se čutimo dolžne, da v tej zadevi prevzamemo Iniciativo na Gorenjskem. Zaradi tega sklicujemo za nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne v Kranju v klubski sobi »Evrope« sestanek vseh gorenjskih motociklistov in avtomobilistov, da se pogovorimo, kje ta kako nas čevelj žuli. Nameravamo nasloviti na vsa v poštev prihajajoča oblastva spomenice. V ta namen nam je potrebno, da nam vsak motopist in avtomoblllst predloži na listu papirja zapisane nastopne podatke: 1. ime lastnika vozila, 2.: ..poklic lastnika vocila, S. reg. fitevtlo vozila, 4. \T6to. vtvslla, 5. jgtost, it*.o& la rj] inarato sisfeiap* & znamko vozila, T. Število bencinske niče, 8. v kakšne svrhe rabi vocilo, 9. koliko bencina mu zdaj pripada, 10. koliko bencina bi minimalno rabil. 11. utemeljitev, zakaj potrebuje pod 10. navedeno količino goriva. = Davčni zavezanci, Id tmajo zaostanke na davkih, taksah, davčnih in takaoih kaznih do konca leta 1937., naj vlože najkasneje do 22. t. m. z 10 din kolkovane prošnje za odpis teh zaostankov, Ce morejo s potrdili, to je z zemljeknjižnlml izvlečki to potrdili občin, dokazati, da bi prisilna Izterjava zaostankov ogražala njih gospodarstvo. Borze 7. marca Nemške klirinške marke notirajo na naših borzah nespremenjeno 14.70—14.90. Grški boni so ae ponujali v Zagrebu po 31.65, a v Beogradu po 31.75. Bolgarski klirinški čeki pa so se iskali v Beograda po 93. Tečaji na svobodnem trgu so ae ravnali po 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notJrala 432 — 434, zaključkov pa n{ bilo, kakor ni bilo prometa tudi v drugih vrednotah. V Beogradu pa se je zaključila Vojna Skoda po 431—431.50, medtem ko se je včeraj zaključila v Beogradu po 432.50. Devize ' Ljubljana. Oficielni tečaji: London 172 80 — 176, Pariz 97.65 — 99.95. New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2351.50 — 2389.50. Bruselj 748.50 — 760.50. Tečaji na svobodnem tiru: London 213.46 — 216.66. Pariz 120.68—122.98 1 New York 5480 — 5520. Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2904.25 — 2942.25, Bruselj 924.43 — 936.43. Curih. Beograd 10 Pariz 9.87. London 17.4250, New York 446, Bruselj 75.45 Milan 22.52. Amsterdam 237.05, Berlin 178 75 Stockholm 106 2750, Oslo 101.3250. Kö-benhavn 86.10 Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.40. Efekti _ ______ vrednote: Vojna da 432 — 434, 6»/, šumske 67.50 den.. 4»/® severne agrarne 51.50 den., 6*/» cairn, agrarne 70 den-, 6% begtuške 77 den, 7*/. stabilii 95 den., 7V« taveoL 98 den, 7*/» Seligman 100 den., 7% B air 90 den, 8% Blair 98 den.; delnice: PAB 2ti0 den. Narodna banka 7400 den., Gutman 50— 60, šečerana Osijek 170 den., Isis 35 — 50, Trbovlje 240 — 243. Beograd. Vojna škoda 431 — 431.75 (431 — 431.50), 6*/. šumske »69.50—70-50, 4»/# agrarne 53 — 53-50, 6% dalm. agrarne 71—71-50 (71.50), 6*/. begluške 77-25 _ 77.50 (77.25—77.50). 7«/, statoiliz. 98.50 — 99.50, 7% invest. 97.50 — 99, 7*/. So-Kgman 100.50 den., 7»/» Blair 90.50 den, 8*/, Blair 98 den. PAB 207 — 209, Narodna banka — (7480; brez kupona). Blagovna tržišča Zito Chicago (7. t- m.). Začetni tečaj!: pšenica: za maj 103.475, za julij 100.75, za sept. 100.25; turščica: za maj 56.875, za Julij 57.125. 4- Wlnnipeg (7. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 89.50, za julij 90.625, za sept. 91.625. + NovosadsKa blagovna borza (7. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Pšenica: baška okolica Novi Sad 202 — 204; srem-ska 199 — 201; slavonska 200 — 202; gornje banatska 200 — 204; gornjebaška 200 _ 202; baška ladja Tisa 206 — 208. Rts baška 162 — 164. Oves: baški, sremski in slavonski 160 — 162. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 172.50 — 175. Konizaj baška pariteta Indjija ta pariteta Vršac 140 — 142. Moka: baška ta banatska »Og« in »Ogg« 310 — 320; »2« 290 — 300; »5«£ 270 — 280; »6« 250 — 260; »7« 220 — 230: »8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški in sremski 135 — 137-50; banatski 132.50 — 135. Fižol: sremski beli brez vreč 415 — 420. Sodba zaradi krvavega dogodka Poškodovani Vinko Dolšak je izvršil samomor Celje, 7. marca. Dne 6. februarja se je zagovarjal pred tričlanskim senatom v Celju 26-!etni delavec Antor. Zajko iz Žagaj a pri Podplatu zaradi uboja Obtožen je bil. da je noči na 12 novembra v Grad'Skem dolu pn Rogaški Slatini udaril posestnikovega sina Vinka Dolšaka s teležnikom po elavi in roki ter mu prebil lobank, na temenu Dolšak se je kljub «smrtno nevarni poškodbi 15. novembra sam podal v celjsko bolnišnico. Popoldne pa je stopil na podstrešje g'av-nega bolniškega poslopja in se pognal v duševn» zmedenosti v globino Dobil je hude zunanje in notranje poškodbe k? jim je dve uri pozneje podlegel. Pri razpravi dne 6. februarja se je izkazalo da sta bila pri napadu na Dolšaka udeležena tudi 27-letni posestnikov sin Ježe Ognzek iz Za- gaja in njegov 18-letni brat Janez Ogrizek. Janez Ogrizek je bvl pri razpravi 6. februarja zaslišan kot priča in so ga po zaslišanju odvedli v preiskovalni zapor, ker se je izkazalo, da je bil z bratom vred zapleten v napad na Dolšaka. Na podlagi mnenja zdravnika-izveden-ca dr. Pintariča je zavzelo sodišče stališče, da obtoženci ne odgovarjajo za Dolšako-vo smrt, pač pa za smrtno nevarno poškodbo. ki so »o bili prizadejali Dol'aku. Pokojnega Dolšaka. ki se je vedel agresivno je najprej napadel Jože Ogrizek, nato pa Zajko in Janez Ogrizek. Anton Zajko je bil obsojen na 8 mesecev, Jože Ogrizek na 10 mescev, Janez Ogrizek pa na 5 mescev strogega zapora, Jože in Janez Ogrizek pa poleg tega še vsak na plačilo povprečnine v znesku 200 dinarjev. Pomembno delo CMD na Kozjaku Tli nove šolske zgradbe — Obračun mariborske CMD Maribor, 7. marca .Obe podruzn'c? CMD v Mariboru se lahko ponašata z lepimi uspehi tihega, podrobnega, žilavega narodno obrambnega tn narodno kulturnega Drizade\anja. V današnjih časih je njeno poslanstvo tem aktualne jše in važnejše O tem so si vzorno požrtvovalni funkcionarji popolnoma v svesti, kar je izpričal tudi snočnji občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. ki so ga odltčni društveni predstavniki in vrli ciriìmetodarji navzlic §tev«tam drugim prireditvam v Mariboru zasedli do zadnjega kotička in se je pretvorila snodnja skupščina marib CMD v pravi obmejni narodno obrambni zbor. Krasno uspelemu zboru CMD je predsedoval zaslužni predsednik mtrške podružnice upok. šolsk' nadzornik g. Ivan Tomažič, ki je v odsotnosti neumorne predsednice ženske podružnice ge Lipoidose vod'' tudi sočasni občni zbor ženske podružnice Uvodoma je izrekel prisrčen pozdrav številnim navzočim, posebno pa je pozdravil ravnatelja g. M. Masinnka kot zastopnika marib. scko'.ske župc predseanika RK dr. Jančiča, predstavnico Zveze gospodinj ga Mešičko-vo, zastopnika matičnega Sckola dr. I Ro-sino, predsednika Zveze kulturnih društev g J. Pirca in šol. nadzornike Močnika, Ce-pudra in Lavnča. Zatem ie zajel živahno družbmo del< v izčrpno poročilo, ob katerem je razbrati, da jc prispevek centrale ob božični akciji v gotovin in blagu presegel 28.000 d;n. dočim je zbirka obeh ma-ribor. podružnic presee'a vrednost 48.000 din, skupno torej več kakor 75.000 din. Ce upoštevamo še prispevke drugih ustanov, med drugim rotarccv, trgovcev posameznih šol itd., potem jc vrednost božične zbirke daleč preseö'a vrednost 100.000 din. V svojih izvajanjih je podčrta' narodni obrambni pomen te vsai.o'etne «ocialne akcije poudaril pa tudi potrebno složnega delovanja ob meji in tesnega stika z obmejnim ljudstvom. Pohvalno je omen-' delovanje na m h akademikov, ki so organzirali lepe tabore ob meji, ter na-egs vzgledno požrt-tovalneoa učiteljstva Obč-v zbor ie toplo piasti! spomin pok. vzornih ciri'metodar-jev blagajnika Franja Cvetka, tajnice ž. podr. S Burnikove. ge. Olge Balonove in ravnatelja Fr. P ška Sledila so sikrbno sestavljena poročila vestnih funkcionarjev tajnika Fr. Goleža, ki jc poročal tudi o blagajniškem stanju, ge Vomerjeve, ki je podala tajni.ško poročilo, in b'agajničarice ge. Spilarjeve. Moška podružnica šteje preko 500 članov, ženska 464 Blagajniško stanje obeh podružnic je zelo zadovoljivo, o čemer pričajo tudi lepi zneski, ki sta jih obe podružnici prispevali centrali. Potem ko je ravnatelj g. Bra-iož predlagal razrcšnico. so sledile volitve upravnega in nadzornega odbora. Po večini sta ostala dosedanja odbora s predsednikom moške podružnice g. I. Tomažičem in predsednico ženske podružnice go. dr. I. Lipoldovo na čelu. Namesto pok Franja Cvetica je prevzel funkcijo blagajnika m. podr. g. Ivan Cve*ko. namesto pok. S. Burnikove pa je prevzela tajnišie posle 2. podr. ga. Vemerieva. Na dnevnem redu je bü tudi izredno poučen referat zaslužnega obmejnega narod- a«g* delale* g. L Robnika a družbi&ea uspešnem delu na Kozjaku. L. 1913 je postavila družba pri Sv. Duhu lepo, novo šolo. za katero je žrtvovala 10.000 kron, da. je lahko z novo narodno trdnjavo pri Sv. Duhu podprla tudi ostali trdnjavi pri Sv. Križu in Sv. Juriju proti šulferajnskim šolam. Po razmejitvi v smislu sentžermenske pogodbe pa je prišla šola na drugo stran meje. Tudi je vzdrževala CMD pred vojne dvorazredno šolo na Muti. Žalostnim šolskim prilikam v povojni dob* je CMD napravila konec s tem. da je zgradila na Gradišču sodobno m lepo urejeno novo šolsko poslopje, ki je bilo otvorjeno 6. sept. 1939. Lani pa je zgradila novo enonadstrop-no šolo pri sv. Treh kraljih nad Maren-bergom, ki bo letos poleti popolnoma dograjena. Nova šola stoji na nekdanjem Per-nikovem posestvu. Pritličje in prvo nadstropje sta izvedeni v leseni konstrukciji. S tem je CMD izvršila pomembno nalogo, saj je bila doslej nastanjena šola v tesnem prostoru kmečke hiše. Razen tega je CMD opremila stanovanje šol upravitelja na Pernicah in je prispevala svoj delež tudi h gradnji Sokol, doma v Marenbergu ter se je spomnila tudi šole pri Zg. KungotL G. Robnik je bil za svoja klena, sočna izvajanja deležen toplega aplavza. Pri slučajnostih je g. Zajec predlagaj ustanovitev še dveh podružnic CMD v Mariboru in navajal zgled Ljubljane. Dosedanji podružnici naj bi delovali v Mariboru levi breg, novi podružnici (moška :n ženska) pa naj bi delovali v Mariboru desni breg. Odbor bo ta koristni predlog proučil. G. Viktor Mavric pa je spregovoril v imenu narodno zavedne trg. mladine ter poudaril, da se tudi mladina pridružuje vzvišenim prizadevanjem CMD. Ubrana pes» m iz svežih grl trgovskega pevskega zbora pod vodstvom učitelja g. Cibica je zaključila pomembni občni zbor, ki je znova razgibal narodno obrambne sile ter jih usmeril k nadaljnjemu neutrudnemu delovanju. Iz Litife {_ Nepričakovano plačilo m SSIetn® gasilsko delovanje. Iz litijskih gasilskih vrst nam poročajo o razburja ju zaradi zadeve blagajnika. Na redm«m letnem občnem zboru je prejel izmed treh predlaganih kandidatov za mesto blagajnika največ glasov g. Franc Dobrave«, dimnikarski mojster ta posestnik, četrti dan po občnem zboru je bila sklicana prva seja novoizvoljenega odbora. IX. Dotora-vec, ki je moral službeno Var*, se je že prejšnji dan opravičil. Od** ^ pa je nato na seji sklenil, da odvzame g. Dobrav-cu blagajniško mesto ta je izvolil za blagajnika drugega odbornika. Med gasilci je zdaj razburjnje, ker je tak postopek odbora proti društvenim pravilom. Sklep odbora pa je tudi znak nehvaležno6ti proti g. Dobravcu. ki se že 35 let uveljavlja v gasilskem poklicu. V tem času je bil blagataik gasilske župe ter poveljnik li-tiißklh gasilcev. Vse funkcije je opravljal v'korist društva ta bližnjega. Kakor nam sporočajo iz gasilskih vrst, je sklep odtoo-ra saletsl na pokret, da se dà zapostavi Ijeaemu odborniku zadoščenja. INSEÄXRAJTEX «JUTRU"! »JUTRO« St. 56. 6 Petek, 8. HL im MICHEL Z t; VA CO: Don ttUHAN. Naključje ali usoda? .. Bralec naj razsodi; na nas je, da poročamo, kako je bilo. Jakomin je ponudil Denizki, da io spremi v Ulico svetega Dioniza, in deklica je to ponudbo hvaležno sprejela. Rekel ji je, naj se ga prime za komolec; tudi to je storila. Ko se je skrivaj ozrla na rešiteljev dolgi nos, jo je res da posilil smehljaj. A v tem smehljaju ni bilo nič zlobe in porogljivo-sti. Bodi si. da je bila predobrega srca. bodi si, da je še preživo pomnila Corentinovo uslugo — De-nizi se ta velikanski nos konec koncev ni zdel baš neprijeten na oko Jakomin je kmalu opazil, da mu je zala Deniza nekam naklonjena. »Oh,« je pomislil, »ko bi le mojega nosu ne bilo!.. . Kako hitro bi poprosil mično gospico za dovoljenje, da jo poljubim! Toda nos mi takih nežnosti ne dopušča. In tudi, kaj bi potem rekel don Juan! Ali bi me naklestil! Beži, beži, ubogi Co-rentin. to sladko grozdje ni zate!« Omeniti moramo da je bila gospa Jeroma Di-mancheva po odhodu Juana Tenori a brž poklicala hčerko predse, jo stisnila na materinske prsi ter ji z mnogim solzami in vzdihi razodela, da ji je imeniten gospod, bretonski grof z imenom Jako- min de Corentin, izkazal visoko čast ;n jo zaprosi v zakon. Deniza. ki je skrita za vrati poslušala rr-;te:.n razgovor z velikašem se je vzlic temu na: ia zavzeto. Kot prevejana Parižanka pa je verjelr. praviirl-ni sreči samo na pol. Nehote se je nw-zr:*u materinemu navdušenju in sama pri seb; jronov-Ja besede, ki jih je bila rekla donu Juani pr1 »Vec! ževalki«: »To so velikaške muhe! Skromna me".c <-r kr: sem in ne smem dvigati oči tako visoko Ce bi bilo pa vendarle res . « Prsi so ji zaplale. V dùhu sta ji ■ st 'a : n ob.; z in zala moška postava dona Juana: prznp.i: je morala, da si krasnejšega moža ne bi mo.-i:; eti K sreči jo je zdramilo :z sanjarije p • •v;.-: t-zvonov; spomnila je gospo Dimanchevo da ,e hotela iti z dvema ali tremi prijateljicam.' iz Ulice svetega Dioniza gledat slovesni prihod španskega kralja Nato je kakor lahka ptička cdfrfotala proti Ulici svetega Antona. Videli smo kako je ušla gotovi smrti, ko so jo v padcu prestregle dolge roke Jakomina Corentina »Povejte mi kaj o svojem gospodarju<- je m;lo rekla Deniza ko sta bila gneča in h>up za njima »O« je dejal Jrkcrvn >to v'm •« mevtr- gospod. član sevil rke §tJr;ndv?-r " D s • za jecljal a. »Gotovo je zelo predrzno, da vam povem? « 5> Kontra Corentina, ste- rekli? . . Radi ga imate? L ubite ga?« ?.Io: d:-i n; prav . ko ie tako vel'k gospod!« Hi:i' V tokt f-l človeku ne škodi«, je dejal Jako-rn ii z- man se trudeč da bi bil videti manjši. »A pove te mi kaj mislite o njegovem nosu?« O njegovem nosu? .. .« • Da Povedati vam moram, da je zastran nosu zelo občutljiv in ne mara. da bi mu ga kdo očital.« »Jaz mu gs prav gotovo ne bom. saj se mi zdi nje njegov ros najlepši na svetu!« J; kom n ie *o po: nežno ošinil kras svojega ob-? očm; in ronrslil: V ? c preve arke' R- d;- me ima in v svoji xr• d? \cc' u' :ra ta ov;rrk da se mi izpove. Sveta nebea! kakor bi reke' don Juan kdo bi si bil mislil' Don Juan jo snubi, vame je pa zaljubljena!... Jakomin Corentin je postal tekmec dona Juana, krvnika ženskih src!... Ce to ni pustolovščina! ..« »Da, da«, je pomislil Jakomin, »prav o njegovem srcu ti bom pripovedoval. Kakšna navihanka! Hoče, naj ji govorim o sebi, kakor bi šlo za nekoga drugega.« »Torej želite«, se je obrnil k nji, »da vam povem kaj o srcu Jakomina Corentina?« »Jakomina de Corentina«, je prostodušno popravilo dekle. »V plemiča me povzdiguje, da bi se mi prikupila«, je menil Corentin. »Nu. vedite: nežnejšega, mehkejšega srca ves svet ne premore. To je srce, da mu ni primere. Pravo, novo srce, ki ni še nikoli ljubilo.. « »Oh«, se je nasmehnila Deniza, »to pravite kar tako . a zal človek je, vse kar je res ...« »Da. Corentin ni napačen na oko.« »In pravite, da ni še nikoli ljubil? Ali je mogoče?« »Porok sem vam za to. Nikoli še ni poljubil ženske, ne plemkinje ne preproste, ne mlade ne stare, zato, ker je ni mogel. Tako hudo je bilo, da je nekoč predrl vrečo plev ...« Deniza je prepadeno zastrmela v Jakomina. »Dober fant je videti«, si je dejala, »samo nekam čudne pameti Morda zaradi nosu?« »Torej mu ne zamerite, da vas ima rad?« je nežno nadaljeval Jakomin. »O ne«, je preprosto odgovorila. »Prav nič nisem huda nanj. A kako naj verjamem, da bi se bil tolikanj visok gospod zagledal v mojo osebico?« Železo za vojno Če Se ne veš. zdal izveš? Nttf bolnišnice niso vame Takole so sovjetski bombniki razdejali neko bolnišnico na Finskem Opravljanje na gramofonski plošči Kaj mislijo laskači kadar ni človeka zraven Bogata, v družbi zelo priljubljena žena nekega njujorškega industrijca si je že dolgo želela zvedeti, kaj si njeni gostje, ki jo vedno obsipavajo z laskanjem, o njej v resnici mislijo. V garderobni prostor za ženske, kjer so te imele navado, da so se obnavljale s črtalom in pudrom, je dala postaviti na neopazno mesto torej sprejemno aparaturo za gramofonske plošče. Nje mož si je dovolil isto šalo v garderobi za moške goste. Ko je nekega večera proti polnoči razpoloženje bilo na višku, je gostiteljica prekinila plesno godbo in je z ljubeznivim nasmehom izjavila, da je za mile goste pripravila še posebno presenečenje. Nato je dala predvajati posnete plošče. Navzoče dame so izmenoma postajale rdeče in bledi kajti to, kar so slišale, so bili pogovori, ki so jih imele s prijateljicami v oblačilni sobi in ti pogovori so vsebovali dovolj kritike in hudobije. Nanašali so se na intimne stvari gostiteljice, njeno obleko, frizuro, vedenje in stvari, s katerimi jim je postregla, a tudi o gostih samih je padla marsikatera beseda, zavoljo katere bi se jezične dame ta trenutek najrajši pogreznile v zemljo. Moški niso bili nič boljši. V zaupnih razgovorih so spregovorili marsikatero nerodno o poslovnih transakcijah in skrivnih ljubezenskih pustolovščinah. Gramofonske plošče so vse to neusmiljeno zabeležile. Samo ob sebi umevno, da se je ta večer končal z velikim škandalom in v zvezi s tem dogodkom, ki je prišel po indiskreciji njujorških listov v javnost, bo še cela vrsta tožb zavoljo razžaljenja časti in za ločitev zakonov. Posledice „intelektualne" tatvine na Norveškem Kratko krilo ni vzrek za teater/ Ukradena ljubezen Neki norveški rejec je imel zelo lepo platinasto lisico, njegov sosed pa je bil lastnik nič manj lepega lisjaka iste vrste. Da bi ga dal na razpolago za ljubezenski sestanek med obema živalima, je zahteval nekoliko tisoč kron in teh gospodar samice ni imel. Namesto denarja pa je imel idejo. Privezal je lisico na vrvico in v tihi noči se je splazil z njo do sosedne farme. Gospod lisjak je mično damo iz sosedstva sprejel s potrebno prijaznostjo, šele proti jutru ju je rejec ločil in odšel s samico domov. Toda mož in žival sta imela smolo. V snegu so odkrili sledove in tako sta se oba rejca srečala pred kadi jem. Sodnik je bil malo v zadregi, ne moralno, temveč juristično. Takšnega primera norveški zakoni namreč ne predvidevajo. Končno pa je le našel paragraf, ki se je dal uporabiti za ukradeno ljubezen. Rejec je odšel kot »intelektualni tat« v zapor, lisica pa je pod policijskim nadzorstvom v drugič obiskala lisjaka in tam bo ostala, dokler ne bo vrgla mladičev, ki postanejo vsi last drugega rejca. V to »pokopališče« starega železa nekje na Francoskem segajo zdaj nepretrgoma železne roke in nakladajo železo za odvoz v tvorni ce, kjer ga bodo predelali Sto milijonov krat svetlejša ed sonca Nova zvezda velikanka — Odkritje Švicarja v Ameriki Na gori Palomarju v Kaliforniji, kjer postavljajo ta čas največji teleskop na svetu, je astronom dr. Zwicky, po rodu iz Švice, v ozvezdju Kita, v nebesnem pasu, ki je ta čas posebno zanimiv zavoljo lepe konstelacije petih premičnic, odkril novo zvezdo velikanko. Ta zvezda prekaša po svoji velikosti naše sonce kakšnih sto milijonov krati. Takšne zvezde velikanke prištevajo zavoljo nenadnosti njihovega pojava med »nove zvezde«, a med tem ko kažejo na- vadne nove zvezde dosti manjšo svetlob-nost nego velikanke in je njih porast svetlobe nedvomno v zvezi z atomarnimi prevrati v njih notranjosti, si pojav velikank pojasnjujejo s staio hipotezo trčenja dveh zvezd. Za to hipotezo pa doslej še nimajo trdnih dokazov. Kar se tiče dobe, ko se je v Kitu nemara zgodila omenjena katastrofa, leži ta kakšnih dvajset milijonov let za nami. Toliko časa potrebuje namreč svetloba navzlic svoji fantastični brzini 300.000 km na sekundo, da dospe od tiste zvezde do nas. da je zaradi vojne moralo ustaviti obratovanje enajst angleških arakoplovnih družb, ki so zaposlovale sto pilotov ki dvesto inženirjev; da so v Vilni zaprli tri poljska gledališča in objavili, da se je to zgodilo iz rae-logov »zdravja in higiene«; da izvaža Nemčija zdaj svoj premqg v Italijo preko Švice, iz Italije pa se vračajo v Nemčijo po isti poti vlaki z živili; da so francoske avijatlčne tvornice zgradile nov tip bojnega letala, ki prekaša nemško letalo Messersctamittoveg» tipa. Aeroplane te vrste izdelujejo že v serijah ln bodo kmalu v prometu; da so ameriške Zedinjeme države dan rojstva T. G. Masaryka T. marca proglasile za »dan češkoslovaške«; da bo letos odpotovalo na seaonska dela v Nemčijo 30 tisoč italijanskih delavcev; da je ameriški raziskovalec acimiral Byrd odkril na južni strani rta Horna šest i majhnih, s snegom pokritih otočičev; ! da so v Vatikanskem mestu prišli v obtok prvi novci s podobo novega papeža Pi ja Xn.; da stoji v anatolskem gorovju ponekod I sneg tri metre visoko; j da je Rooserveltov odiposlanec Sumner Welles po povratku iz Berlina v Švico zbolel in mora zaradi tega ostati dva dni v postelji; da zaposluje Nemčija trenutno v svoji industriji in pri drugih delih na svojem ozemlju 300 tisoč poljskih vojnih ujetnikov n 150 tisoč poljskih civilistov, nadalje tudi 25 tisoč Slovakov in 2500 Holandcev. „Queen Elisabeth" Oče poletnega časa V Franciji kanijo uvesti ceh „velepoletni čas" V Davosn, Švica, je te dni umrla 102 letna Ana Marija Godmerjeva Neki stavbenik v italijanskem mestu Lecceju je moral nekemu svojemu zidarju za eno samo nedeljo dela plačati 5000 lir. Stavbenik možu spočetka sploh ni name-lavai plačati nedeljskega dela. Dejal mu je v šali, da ga bo plačal s polovico dobitka, če zadene v loteriji. Zidar je na to pristal. Stavbenik pa je res zadel 10.000 lir in hočeš nočeš je moral delavcu potem izročiti 5000 lir. Stedljivost je v času vojne vredna samo pohvale Nenavadni vrt lorda Jerseya Potaknjenci vseh vrst, izvzemši drevo spoznanja Znani angleški loro Jersey je svoji deželi ponudil v dar kos zemlje, ki jo hoče spremeniti v svojevrsten vrt: vsa drevesa in druge rastline v tem vrtu naj bi imele zgodovinski značaj. Velikega botanika prof. Salisburryja in zgodovinarja prof. Younga je imenoval za svoja sodelavca. Nekoliko posebnosti iz te zbirke so že presadili na vit. Tako so vsadili potič vrbe žalujke, pod katero jc t>il na Sveti Heleni pokopan Napoleon Bonaparte. Iz nasada ob grobnici vojvode Wellingtonskega so si priskrbeli cipreso, iz Transicrdanije sc prepeljali na Angleško neki hrast, in sicer iz gozda, v katerega je oežal Absolon pred Jcborn in kjer je s svojimi dolžini lasmi cbvisel na nekem drevesu. Z Miltonovega groba v Cambridgeu so si priskrbeli ro-1 bido, z groba drugega slavnega angleškega pesnika, Keatsa. pa so vsadili v Jer-seyev vrt vrtnico. Prispel je tudi potaknjenec neke cipresne vrste, ki jo v Orientu zelo goje in ki izvira z groba perzijskega poeta Omarja Kleyjama. Lord je izdal poziv, naj bi mu z grobov znamenitih mož in žensk pošiljali cvetlice in potiče. Njegovi želji se odzivajo od vseh strani, samo od tiste usodne jablane, v paradižu. ki je postala nesreča nas vseh, ni , še nihče poslal nobenega potaknjenca. "ostani in ostani član Vodnikove družbe! Kadar boksar smrči.. Hišnica: »Eden, dva, tri, štiri, pet, šest, sedem —.« (»Berlingske Titende«) Draga obljuba Sodišče je moževo tožbo zavrnilo, češ da kratka krila včasih lahko zbujajo pozornost, toda po današnjih modnih pojmih jih ne moremo smatrati za nenravna. V ostalem je z ozirom na pomanjkanje blaga, ki vlada tudi v nevtralnih državah, samo pozdraviti, da so ženske glede tega štedljive. ANFKD O T A Friderik Veliki je v mladih letih v Amsterdamu obiskal nekega bankirja. Ban-kirjeva žena ga ni poznala. Odvedla ga je v najboljšo sobo, kot dobra gospodinja pa ga je prop^-r, naj si sezuje čevlje in nane copate. Ko se je bankir vrnil in zagledal kralja v copatah, se je nad vedenjem svoje žene prestrašil. Prosil je kralja odpuščanja in pozval ženo, naj stori isto. Ta pa je uprla obe roki ob bok in menila: »Tu se ne da nič napraviti! Jaz sama, ki sem gospodinja, si sezujem čevlje, kadar stopim v to sobo. Naj pride kralj ali kraljica, čevlji morajo ostati pred vrati!-? Friderik se je nasmehnil in dejal: sPrav imate, gospa, v lastni hiši je treba vedno paziti na red in snago!« VSAK DAN ENA V Franciji, Angliji, Belgiji in na Portugalskem so v noči od 24. na 25. februar Lepa starost pomaknili ure za šestdeset minut naprej in uvedli s tem poletni čas. Isto bo storila Nemčija 1. aprila. Pobudo za uvedbo poletnega časa je dal Anglež William Willet, ki je 1.1908. postavil zbornici zakonski predlog za boljše izkoriščanje dnevne svetlobe. Tudi Holandec Hubrecht, ki ga je inspiriral neki članek Benjamina Franklina iz 1.1784., je bil eden med prvimi, ki so propagirali uvedbo poletnega časa. Benjamin Franklin bi bil tedaj pravi oče te ideje. L. 1916. so novo razdelitev dnevnega časa praktično uvedli na Francoskem, toda poletni čas je trajal tedaj le tri mesece in pol, od 15. junija do 30. septembra. Počasi so ta poletni čas podaljševali in 1923, so ga določili za čas od zadnje sobote v marcu do prve sobote v oktobru. V Franciji premišljajo celo o tem, da bi uvedli poseben »velepoletni čas«, in sicer naj bi ura od 24. aprila do 15. septembra pomaknila še za eno uro naprej, skupno torej za dve uri. Smrt zaslužnega civilis Na Papui ali Novi Gvineji je umrl Hubert Morrey, ki je bil od 1. 1908. guverner na tem velikem otoku. Njegovo ime je združeno z važnim kolonialnim delom. V papuanskem protektoratu, ki obsega 230.000 štirjaških kilometrov, so živeli nekoč sami ljudožrci in lovci na glave. Morrey je sklenil, da bo to prebivalstvo civiliziral in njegovo prizadevanje je imelo popoln uspeh. Pri tem je imel svojo posebno metodo. Prepričan je bil, da moreta do- torja Huberta Morreya brotno prigovarjanje in malo norčevanja več opraviti nego nasilje. Prav kmalu je uspelo, da je kanibale spreobrnil s tem, da jim je postavljal nekanibale za vzgled. Znal je ljudožrce po potrebi tudi osmešiti, pri čemer je računal na njihovo nečimer-nost. V desetletnem delu je otočane vzgojil v delavce ter jim je odprl tudi pot do vseučilišča v Sydneyu. kjer se izkazujejo zlasti z veseljem do medicinske znanosti. Ljudožrce je spreobrnil V njujorško loko je prispela včeraj največja potniška ladja na svetu, angleški 85.000 tonski prekomontik »Queen Elisabeth« Neki atenski rokodelec je vložil tožbo za ločitev svojega zakona, češ da ne more več živeti poleg žene, ki nosi vsa pravila nravnosti zasmehujoča kratka krila. 2ena se je sklicevala na obstoječo modo in je izjavila, da nobena ženska ni. kar se tiče obleke, dolžna svojemu možu brezpogojno pokorščino. Po vsem svetu nosijo ženske kratke obleke in naravno je. da mora priti do zakonskih prizorov, če pozove mož na skrivaj šiviljo in ji da obleke svoje žene, brez ženine vednosti podajšati, kakor se je zgodilo njej. Obleke je dala spet skrajšati. Ribbentrop napoveduje za letos konec vojne Izjave nemškega zunanjega ministra jugoslovenskim gospodarskim novinarjem Nemški zunanji minister Ribbentrop je v sredo sprejel gospodarske urednike ju-goslovenskih listov, ki se mude na studijskem potovanju po Nemčiji. V svojem razgovoru se je Ribbentrop dotaknil zlasti odnošajev Nemčije do južnovzhodnih držav ter je med drugim dejal: »Po ureditvi češkoslovaškega ln poljskega vprašanja Nemčija absolutno nima več nI kakih teritorialnih aspiracij v Evropi. Od južnovzhodne Evrope pričakuje Nemčija samo mir in resnično nevtralnost. Z državami v tem evropskem prostoru želi Nemčija sedaj in za bodoče sklepati čim boljše trgovske posle.« Govoreč o sedanjem stanju nemškega gospodarstva je Ribbentrop dejal med drugim: »Nemčija predstavlja sedaj gospodarski blok z nad sto milijoni ljudi. Ta sila omogoča Nemčiji, da svojim kupcem dobavlja najboljše in najcenejše blago. Pri nas je industrija v zadnjih letih zabeležila take napore, da verujem, da bo po končani vojni dosegla tudi ameriško industrijo.« O blokadi, ki jo izvajata Anglija in Francija proti Nemčiji, je Ribbentrop dejal, da se bo kmalu pokazalo, komu bo ta blokada največ škodovala. Misleč na Anglijo, je Ribbentrop v zvezi z stem Izjavil: »Razen Francije in Anglije so Nemčiji široko odprte vse ostale države Evrope in vsa Azija. 2e sedaj drve po sibirski železnici številni vlaki z blagom, namenjenim Nemčiji. Posredno in neposredno je za Nemčijo odprta večina morij. Nimamo vsega v izobilju, toda imamo toliko, kolikor nam je potrebno. Danes je Nemčija popolnoma zavarovana in pripravljena tudi na vojno, ki bi trajala pet let. Toda jaz verujem in upam, da bo ta vojna vendarle končana že v letu dni.« Italija in vojna tabora Premogovni spor z Anglijo — Protest proti metodam pri izvajanju blokade — Trgovinski odnosa ji z Nemčijo, Anglijo in Francijo — časopisna polemika Rim, 4. marca Iz novejšega razvoja gospodarskih odnošajev med Italijo in Nemčijo na eni ter med Italijo in Anglijo na drugi strani, posebno v zvezi z vprašanjem premoga, sklepajo ponekod tudi na zadržanje Ita-Uje napram obema vojskujočima se taboroma. Nekateri vidijo v tem razvoju celo novo orientacijo Italije. Navidez potrjujejo take domneve dejstva. Trgovska pogajanja z Nemčijo so uspešno zaključena na polno zadovoljstvo obeh stiank, dočrni so bila pogajanja z Anglijo, ki so •se tudi vodila v Rimu, prekinjena pred kratkim in je sedaj po vrh prišel še era-bpj-go na izvo-z nemškega premoga v Italijo po morski poti. Kljub temu se slej ko prej zdi, da se nič ni izpiemenilo na načelnem zadržanju fašistične vlade do obeh taborov, le da so omenjena dejstva nekoliko bolj osvetlila italijansko stališče. Italijanska pomorska trgovina močno trpi zaradi britanske blokade. Angleži plenijo zlasti vse surovine, za katere obstoja sum, da bi mogle preko Italije dospeti v Nemčijo. .Zaonj i razgovor angleškega velepos^an ka v Rimu s poveljnikom britanske flote v Sredozemlju, ki se je vršil na Maiti, je •imel med drugim tudi namen, eiaj^'i.ti kontrolo nad italijanskimi ladjami Tttdi italijanska protestna nota v Jäflncscwiu je bila splošnega značaja in napjR'ena pioti osLrini meUxiam zavezniške bioKade kot take. V tem pogledu smatiajo v Runu, da eo govorili hkrati v imenu vseh prizadetih nevtralnih držav, in pričakujejo, da bo fašistični protest našel ugoden odmev tudi pri ostalih državah izven vojne v prvi vrsti pri onih, kjer igra pomorski piomet veliko vlogo. Premog je bolna točka Apeninskega polotoka, ki mu kljub velikopotezno organiziram avtarkiji marsikaj primanjkuje, kar se sploh ne da nadomestiti. Zato je tudi v Italiji vse elektrificirano, kar se le da. Skoraj ves polnovredni, industrijski premog se uvaža letno od 12 do 13 milijonov ton, kar predstavlja za Italijo hud problem, za katerega išče zaman rešitve. Sama produci ra le rjavi premog, največ v Sardiniji in Istri, ki pa je uporaben v glavnem le za kurjavo, za katero od prihodnje zi me naprej sploh ne bo dovoljeno uporabljati imporiiranega premogu, ker upajo domačo produkcijo dvigniti kar na tri do štiri milijone ton. Največji dobavitelj premoga je seveda Nemčija, ki je dobavljala skoraj dve tretjini vse potrebe, za njo sta prišla Anglija in Poljska. Od nemškega premoga je približno polovica prihajala po morski, ostanek pa po kopni poti Odkar se je začela vojna in je v Nemčiji veliko pomanjkanje vagonov, mora Italija s svojimi lastnimi vlaki prevažati premog. Iz nemških krogov se sliši, da že dosti časa vsako noč pasira Brenner okrog dvajset vlakov nemškega premoga- Vse bi se morda dobro steklo, da niso bila med tem prekinjena italijanska trgovska pogajanja z Anglijo. Po verodostojnih informacijah so Angleži bili pripravljeni dobavljati Italiji ves še potrebni premog, celo do sedem milijonov ton, v kolikor ga Nemčija ne more dobavljati po kopni poti. Toda Angleži so za zamenjavo odklonili poljedelske pridelke ter so tnsistirall na produktih težke industrije, torej v veliki meri izdelke, ki spadajo med vojne: potrebščine. Italijani so to zahtevo odklonili iz dveh razlogov: prvič, ker rabijo vojni material sami, drugič pa zato, ker niso hoteli dobavljati orožja nasprotnikom Nemčije. Na odklonitev angleških zahtev so se odločili kljub temu, da je premog, kakor pravijo v noti. neobhodno potreben za življenje in delo italijanskega naroda. Tudi ta odločitev je pokazala, koliko je še italijansko-nemško prijateljstvo močno, dasi se o »jekleni osi« skoro nič več ne govori. Za sedaj še ni znano, na kaki podlagi bo mogoče nadaljevati prekinjena pogajanja. V noti se tudi nič ne govori o tukajšnjem argumentu glede dobav premoga iz Porur-ja po morski poti. V teh revirjih delajo namreč tudi italijanski, delavci, ki so plačani iz svoje domovine, v Rotterdamu pa čakajo oa pi-evoz italijanski parniki. Zato smatrajo Italijani, da je ta premog stvarno le 25% nemškega značaja in zato ne more biti podvržen angleški kontroli. Po spoi-azumu mešanega italijansko-nemškaga gospodarskega odbora, v katerem je imel važno besedo opolnomočeni minister dr. Clodius, bo medsebojna trgovina kljub vojni ostala na enaki višni. kakor v zadnjih dveh letih, kar znaša približno pet in pol milijard mark. V italijanski zunanji trgovini bo tako ostala Nemčija na pivem mestu. Nemški gospodarski urednik, ki je imel vpogled v dolgi seznam blaga o katerem se je razpravljalo, nam je izjavil, da bo vse v glavnem ostalo pri starem, vendar se bo zamenjava nekoliko prilagodila vojnim potrebam. Po Rimu sicer krožijo glasovi, da je dr. Clodius prišel tudi z nekim obs?žmm načrtom o še popolnejšem gospodarskem sodelovanju med obema prijateljskima državama, tako da bi se gospoda;stvo Italije prilagodilo posebnim potrebam Nemčije. ka.r so pa Italijani odklonili, ker bi s tem odkrito stopili na stran enega vojnega tabora. Pred kratk;m je odpotovala . rtal'janska trgovinska delegacija tudi v Pa rž. Francozi si želijo povečanja medsebojne trgovine, ker bi bile tudi na ta način zmanjšane možnosti italijanskega izvoza v Nemčijo. Med za.pa dom in Rimom se je začela tudi časopisna polemika. k1 pa ie vsaj zaenkrat še zelo sporadična. Zlasti v zvezi i embargom na premog so nekateri fa-šist;čni listi lzie 'no ostre napadli Anglijo, češ da je v Izvajanju blokade prekoračila že vse meje dopustnega. Pri tem niso manjkale niti odkrite grožnje da "oi Italija lahko v Sredozemlju marsikaj ukrenila, kar hi b:lo zaveznikom zelo neprijetno. Angleški tisk je v odgovor dokazoval. da je embargo stvarno naperjen samo proti Nemčiji in da samo nrhofe zadene tudi Italijo, zlasti pa. da prekn tev pogajanj z Anglijo n: v nika.ki zvezi 7. em-brrgom, česar pa v Rimu n hče ne verjame. V ra zmerjal Italijo do vojskujočih se taborov se v bistvu do danes ni n č spremenilo. Italijansko-nemško prijateljstvo jp po novno potrjeno, nrav tako tudi kritično in rezervirano stališče napram vel'k1'm demokracijam. Oficiozni »Giornale d'Italia« je označil kot pravilna Izvajanja socialističnega »Popu la ira«, da Italijanski na.ro-d ni niti anglof lski niti frankofilski, toda tudi ne germanofilski ter da bo ra ukaz Mussolinija stopil v vojno samo tedaj, kadar bodo tako zahtevali njegovi lastni življenjski interesi. Dr. O. A. Delo centrale Rdečega križa v Ženevi »Rdeči križ« je bil ustanovljen 1. 1863 v Ženevi, kjer je še danes njegova centrala. Med svojimi nalogami ima tudi skrb za vojne ujetnike in se je njegovo delovanje na tem področju blagodejno izkazalo zlasti med svetovno vojno. Tudi ob izbruhu sedanje vojne je centrala Rdečega križa v Ženevi takoj ustanovila poseben urad za vejne ujetnike. V uradu dela okoli 400 oseb, po veliki večini samih prostovoljnih delavcev in delavk. Vse vojskujoče se države so obvezne pošiljati centrali Rdečega križa tedenske izkaze zajetih vojnih ujetnikov ter interniranih državljanov vojskujočih se držav. Te izkaze v Ženevi razmnože in pošljejo kopijo državi, katere pripadnik je vojni ujetnik, v uradu samem pa za vsakega tako prijavljnega ujetnika izpolnijo poseben list v t. tv. »beli kartoteki«. Na ta list beležijo potem vse nadaljnje informacije o njem, n. pr. če je zbolel umrl ali pobegnil iz ujetništva Za pogrešane vojake in za internirance vodi Rdeči križ posebno kartoteko, ravno tako tudi za sorodnike vojnih ujetnikov, ki žele zvedeti o ujetih svojcih, kje se nahajajo. Urad za vojne ujetnike ima za vsako vojskujočo se državo posebne delegate, Id imajo po mednarodnih konvencijah pravi- j 00 pristopa v vsa ujetniška taborišča dotič-: ne države. Delegati poročajo potem o stanju ujetnikov centrali Rdečega križa Rdeči križ v Ženevi ima končno poseben urad tudi za zvezo med člani istih družin, ki prebivajo ločeno v posameznih med seboj se borečih držav, in zato nimajo možnosti za neposredne stike. Ti člani lahko pišejo na posebnih formularjih do 25 besed o svojem stanju sorodnikom v drugi vojskujoči se državi preko centrale Rdečega križa. Od začetka vojne do 15 februarja jc šlo skozi centralo Rdečega križa že 26.195 takih sporočil, poleg pisem namenjenih Poljakom v okupiranem ozemlju, ki jih je bilo do tega dne že 76 893 Odgovorrov iz Poljske na ta pisma je prispelo do omenjenega dne šele 4112. Vlak zgrmel v vodo Tokio, ii. marca. AA. V provinci Jama-gata na severnem Japonskem se je zgodila težka železniška nesreča. Pred prihodom osebnega vlaka se je plaz zrušil na železniški most, ki se nahaja 25 m nad reko. Vlak je padel v vodo. Vsi potniki so utonili. Ker je bila reka zaledeneia, je lokomotiva eksplodirala, ko je treščila na led. Na vlaku je bilo 130 potnikov. BELEŽKE „Nikdar sužnji tujcev?44 V Travniku je bil v sredo shod Hrvatske seljačke stranke. Glavni govornik je bil bčvši narodni poslanec Ante Budimi-rovič, ki je med drugim dejal: »Po 20 letih ostre borbe med Srbi in Hrvati je končno prišlo do sporazuma ln ustanovitve banovine Hrvatske, ki jo danes ne more nihče več porušiti ali zmanjšati. Mnogi bi želeli zanesti nove spore med Hrvate in Srbe ter pokvariti sklenjeni sporazum. Motivi so različni, cilj pa je pri vseh isti, ker stremi za sebičnimi nameni. Hrvatski narod ne bo nikoli suženj tujcev in tudi nikdar ne bo iskal pomoči in zaščite pri tujcih. Mi bomo dosegli vse, kar je potrebno za hrvatski narod v okviru te naše države. Pri tem se bomo morali morda še težko boriti. Toda mi se hočemo boriti samo z brati, nikdar pa služiti tujcem. In če bd bilo potrebno, potem bi rajše bili podaniki Srbov, kakor pa sužnji tujcev.« Volitve delavskih zaupnikov v Srbiji Beograjska »Politika« objavlja nekaj rezultatov o volitvah obratnih zaupnikov v srbijanskih rudnikih. V premogovniku Ravna reka so dobili socialisti, organizirani v Udruženju delavskih sindikatov, 617 glasov in 7 zaupnikov. Jugoras 161 glasov in 2 zaupnika. V Senjskem rudniku so dobile slobodne strokovne organizacije 269 glasov in 5 zaupnikov, Jugoras 74 glasov in enega zaupnika, v Sičevcu socialisti ">60 glasov in 9 zaupnikov. Jugoras 38 glasov in nobenega zaupnika. Tudi v rudniku Ko-stolac pri Požarevcu je dobila socialistična lista vseh 6 zaupnikov. Omladina JRZ V Beogradu je zopet pričel izhajati »Slovenski jug« kot glasilo dijaštva Jugo-slovenske radikalne zajednice. Bil je pred časom ustavljen, ker je bil v rokah omla-dincev, ki so ostali zvesti politiki dr. Milana Stojadinoviča. Sedaj ga izdajajo omla-dinci. ki so pristaši politike predsednika Dragiše Cvetkoviča. V svoji prvi novi številki sporoča »Slovenski jug«, da so izstopili iz politične skupin, dr. Milana Stojadinoviča številni akademiki, ki so se »svoj čas lastnoročno vpisali v knjigo njegovih članov, ki leži odprta v njegovi politični pisarni.« Svoj izstoip utemeliuie'k» s tem. da se ne strinjajo več s politiko dr. Milana Stojadino-vtči, posebno pa še ne z akcijami v zad-njrm času. Izjavo o izstopu iz skupino dr. Milana Stojadinoviča je podpisalo 17 akademikov, ki so prešli sedaj zopet v svojo »matico« — JRZ. O re&jrmi sodišč na Hrvatskem Zagrebški »Savremenik« objavlja izjave načelnika za pravosodje v banovini Hrvatski dr. Žilica o reformi sodnijske organizacije na Hrvatskem. Dr. Žilic je zfi poenostavljenje sodnih instanc. Namesto dosedanjih štirih vrst sodišč. (sre&kih. okrožnih, :àpe!acijskih in pà vrhovnega sodišča) naj se uvedejo samo tri. V vseh civilnih stvareh naj v bodoče brez ozira na značaj in na denarno vrednost spora odločajo sre-ska sodišča. Apelacijska središča postanejo s tem nepotrebna ker bodo tvorila okrožna sodišča v vseh civilnih proces'h drugo instanco Okrožna sodišča bi ostala prvostopna sodišča za težje zločine. Neverjetna Beograjski »Trgovinski glasnik« objavlja v svojem uvodniku sledečo neverjetno zgo bo. za katero mu prepuščamo vso odgovornost: »Ob prili' obiska naSih gospodarstvenikov v Bolgariji so nekateri hrvatski delegati povsem pozabili, koga so predstavljali v bratski prestolnici. Ttudili so se samo, dokazati Bolgarom svoje pose1 ne hrvatske interese, in so se zavzemali za čim tesnejši kontakt med Hrvati in Bolgari ter pri tem čisto nozaMjali na Srbe in Slovence. Višcl. pa je dosegel hrvatski delegat. ki je povprašal bolgarskega zunanje-^ ga mimstra, če bi pristal na to. da bi tu- di Hrvati " ir'oj ovats ni konzulat v Sofiji, kakor ga že imajo Srbi.« Fi'epovetfaias sjrsa Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo razširjanje letaka, ki ga je izdala »Organizacija hivatskih političnih obsojencev.« Prepoved je Izzvala v zagrebških političnih krogih razumljivo pozornost, ker so se funkcionarji te organizacije ponašali, da stoje v zelo intimnih odnošajih s hrvatskim narodnim vodstvom. Ministrstvo norianjih del je z odlokom od 28. februarja prepovedalo uvoz in razširjanje knjige »Die polnischen Greueltaten an den Volksdeutschen in Polen«, ki ga je izi'alo v Monakovem oficielno založništvo »Volk und Reich«. Policijske glebe na Hrvatskem Politične oblasti v banovini Hrvatski so obnovile prakso policijskega kaznovanja zaradi širjenja lažnjivih vesti« o razmerah na Hrvatskem. Radi takega širjenja se kaznujejo osebe, ki poročajo ali govorijo o nevšsčnih dogodkih v raznih krajih banovine, odnosno te dogodke v svoji luči prikazujejo. Tako objavljajo sedaj hrvatski listi, da sta bila v Slavonskem Broclu kaznovana vsak s 500 dinarji globe načelnik tamošn iega sokolskega društva De-kval in načelnica istega društva Ivka Ki-kerec. S a je vrstni ukrepi na lastno pest V okolici Križevcev so kmetje na svojo roko zasedli travnike in polja veleposestva Kiepach ter jih razdelili med seboj. Uprava veleposestva Kiepach je zato tožila okoli 300 kmetov zaradi motenja posestva. V ponedeljek je, kakor beremo v zagrebških listih, vložil slično tožbo tudi križev-ski škof dr. Dionizij Njarady proti 146 kmetom, ki so na enak način zasedli škofijska posestva v občinah Gornji in Donji Tkalec ter Graberščak. Razdelili so med seboj 185 oralov polj in travnikov ln nagnali upravnika škofijskih posestev, ko jih je prišel mirit. V neposredni okolici Križevcev se nahajata vasi Herne! in Slavičld. IT posestnikov lz obeh vasi je kupilo skupaj 28. ora- lov, gozda zaradi katerega pa so se pozneje sprli. Vrstila se je cela vrsta tožb, pred par dnevi pa so vsi skupaj s odraslimi otroci navalili na gozd ter ga vsega posekali, da ne bo delal več «dražbe med njimi. Dogovorili so se, da si lahko posekanega lesa vsak odpelje na dom, kar zmore z lastno živino in lastnimi ljudmi. Vozili so potem tako brez mere, da Je nekemu kmetu konj poginil sredi pota zaradi prevelikega napora. Lloyd George o vlogi Italije V Buenos Airesu izhajajoči list »Critica« je objavil pred dnevi članek angleškega liberalnega prvaka Lloyds Georges, iz katerega posnemamo naslednje glavne misli. Nova ureditev Evrope je brez upoštevanja italijanskih ciljev nemogoča. Musso-liniju bo na bodoči mirovni konferenci pripadala važna beseda, tako Francija kakor Anglija bosta morali Italiji plačati ceno miru. Lloyd George se tudi v ostalih svojih izvajanjih izraža zelo ugodno o italijanski zunanji politiki. Isti Lovd George je pred dnevi svaril angleške vladne kroge, naj se ne prenaglijo v svojih odločitvah glede Sovjetske unije. V spominu pa so še Chamberlainove izjave z dne 24. februarja, da Anglija in Francija ne želita sami odločati o bodoči ureditvi Evrope in da boßta z veseljem pozdravili vsako konstruktivno sodelovanje ostalih držav. Ati rio Roosevelt tretjič kandidiral? »Basler Nachrichten« objavlja iz New Yorka dopis o pripravah za predsedniške volitve, ki bodo v Zedlnjenlh državah letošnjo jesen, še vedno je negotovo, ali bo sedanji prezldent Roosevelt v tretje kandidiral ali ne. Roosevelt sam molči, množe pa se glasovi onih, ki so prepričani, da bo Roosevelt Se enkrat kandidiral in da ga bo tudi demokratska stranka še enkrat postavila za svojega kandidata. Da se Roosevelt sam noče izjaviti, je vzrok predvsem v tem. da Je zaradi njegovega molka zadrega republikancev tem večja. Zanje namreč ni vseeno, kakšnega kandidata bodo postavili demokrati, ker je od tega odvisna tudi Izbira njihovega kandidata. Proti Rooseveltu ne morejo kandidirati kogarkoli. Obe stranki Špekulirata pri tem na razdor v nasprotnem taboru pri postavljanju oflcielnega kandidata. Zanimivo pa je. da je agitacija v demokratski stranki za tretjo kandidaturo Roosevelta od dne do dne večja. Utrjevanje sovjetske zapadne meje Vrhovno poveljstvo sovjetske vojske J» izdelalo obširen načrt za utrditev nove sovjetske zapadne meje. Na raznih Izpostavljenih sektorjih so ie pričeli b delom. Utrdbe se pričenjajo ob Črnem morju in tečejo vzdolž romunske meje, sežejo nato na Karpate ln se razprostirajo vse ob novi nemSki meji do Litve Poleg tega so pričeli utrjevati tudi meje proti Letonski ln Estonski tja do Leningrada. Računajo, da bodo stale te utrdbe okoli 250 milijard dinarjev. Utrdbe grade na podlagi izkušenj z Maginotovo in Bieg» friedovo linijo ter upoštevanjem izkušenj, ki si jih je stekla sovjetska vojska v borbi proti Mannerheimovi črti. Posebno Številne bodo močne betonske trdnjave, oprem» ljene s težkimi topovi, ter betonski bunkerji z avtomatskimi protitankovskimi ln protiletalskimi topovi. Poljski delavci na nemških kmetij ali Berlinski dopisnik milanskega lista »Corriere della Sera« domava da bo nemško poljedelsko ministrstvo v še večjem obsegu angažiralo poljske delovne sile za dek> na nemških kmetijah. Zs prva pomladanska dela je že rekrutiranih okoli 800.000 Poljakov in Poljakinj iz zapadne Poljske. Kakor piše list. gre za sedaj predvsem za prostovoljne prijavljence, ki so jim zagotovljene ugodne delovne razmere. Mesečno bodo lahko pošiljali svojim družinam do 50 mark. Razen njih bo zaposlenih pri km©-tiških delih še okoli 300.000 poljskih vojnih ujetnikov. Isti list beleži zadovoljstvo nemških krogov, ker se je letos vrnilo na sezonsko delo ▼ Nemčijo tudi okoli 30.000 italijanskih kmečkih ljudi število španskih beguncev ▼ Franciji Po objavi francoskega zunanjega ministrstva je od februarja 1939 dalje pribe-žalo v Francijo skupno okoli pol milijona Španskih beguncev, za katerih vzdrževanje je francoska vlada počrosiia doslej okoli ene milijarde frankov. Ob Izbruhu nove vojne v Evropi je ostalo v Franciji Se okoli 350.000 Španskih beguncev, med njimi okoli 100.000 žena in otrok. Francoska vlada mora Se vedno v celoti vzdrževati okoli 50.000 Španskih žena in otrok. Od moSkih jih je 54.000 zaposlenih pri državnih delih. Tem je na prosto dano. da se. kadar hočejo, lahko vrnejo ▼ Španijo ali izsele kam drugam. Okoli 50.000 jih je zaposlenih v francoski Industriji in poljedelstvu. V taboriščih jih živi sedaj le še okoli 7000. Zaradi vstopov v tujsko legijo se to Število stalno zmanjšuje. Nezdrava polemika Srbsko-hrvatska polemika, ki se Je dolgo k retala pretežno na političnem polju, je sedaj zajela tudi gospodarska vprašanja. Odkar izhaja v Beogradu »Trgovinski glasnik« kot organ 3rbskih gospodarskih krogov, se v tem listu pojavljajo članki, ki zavračajo gospodarske in finančne argumente, kakršne navajajo razni hrvatski in slovenski pisci v prilog samostojnosti svojih dežel. Med drugim dokazuje »Trgovinski glasnik«, da plača samo Beograd okrog 650 milijonov državnih davkov na leto. dočim znašajc celokupni državni davki v krajih, ki tvorijo danes banovino Hrvatsko. samo 810 milijonov dinarjev. »Trgovinski glasnik« dokazuje, da bo proračun banovini Hrvatske izkazal toliko potreb. da jih Hrvatska lz lastnih sredstev splon ne bo mogla kriti in bo-io morali prispevati gospodarsko močnejši kraji, ki so v glavnem srbski. Važnejša od teh polemik pa so tako zva-na avtarkičria stremljenja, ki se javljajo v srbskem d-Mu države in ki jim prav tako da. »Trgovinski glasnik« resnega po-uda- ka Z ozirom na najnovejšo hrvatsko tezo. da je Jadransko morje hrvatsko ln da sta gospodarja nad Jadranom le dva naroda: — Italijani na zapadni Hrvati na vzhodni obali — postavlja »Trgovinski glasnik« problem srbskega morja in izhoda srbskih krajev na to morje. Ldst dokazuje, da se je vsa državna prometna politika glede izhoda na morje vodila do sedaj v znamenju favoriziranja pristanišč na srednjem in gornjem Jadranu, ki jih sedaj Hrvat' reklamirajo kot izključno svojo nerodno posest Edino ti kraji imajo izgrajene zveze z zaledjem Najbogatejši predeli države. Vojvodina in Srbija, imajo zara "i te prometne politike najdaljšo in najdražjo pot na morje in trpijo ogromno škodo ki se sploh ne da preceniti. Zaradi favoriziranja gomiega in srednjega Jadrana se ni dogradila južna jadranska j proga ki bi bila zapadni Srbiji, Kosovu, Metohiji, Sandžaku in Črni gort omogočila večji gospodarski napredek. Ta državna prometna politika se Je do sedaj utemeljevala s tem, da je Jadran Jn-goslovensko morje in da je treba najprvo izgraditi one zveze, ki so imele že ustvarjena svoja pomorska oporišča. »Trgovinski glasnik« misli, da je bila ta politika že od početka zgrešena, njeno nadaljevanje pa da je nemogoče. Država mora svojo skrb s j obrniti tudi na srbsko morje ln njegovo veliko zaledje. To srbsko morje sega od Boke 1 lotorske do Bojane. Srbsko gospodarstvo mora na te' obali koncentrirati s- " V. izvozne prekamorske interese. To so nezdrave in opasne polemike. Ničesar dobrega se naši državi, zlasti njenemu gospodarstvu ne obeta, ako se bodo na tej in na oni strani pojavljali ekstremi. Ce imamo združene vse svoje sile, jih je jedva zadosti, da čuvamo in izgrajujemo to. kar imamo. Dane» pa razni ekstremi-e ti ne vedo že več, kaj naj bi še delili. Lotili so se celo jezika Jn so na poslu, da bodo pričeli Srbom in Hrvatom Šteti krvna te lesca, da se morda tudi tu najde kakšna razlika. Naša slovenska politika Je znala v zadnjih letih tako spretno izolirati slovenske interese, da niti Hrvati, niti Srbi ne vodijo več dosti računa o našem obstoju. Raznim računarjem se je posrečilo »dokazati«, da Slovenci v Jugoslaviji »gor plačamo«, in tako nas puščajo ob najvažnejših zadevah povsem ob strani. Ko si sedaj Srbi in Hrvati »deHjo morje« in pred našimi očmi tako rekoč izginja Jugoslo-venski Jadran, boario morali Slovenci polagoma misliti, da flf nekje dobimo kako »svobodno luko« za svoj uvoz in svetf izvoz, za katerega se bo svet kar trgal . . . Da ne živimo v tako usodnih tragičnih časih, bi človek nad takimi in podobnimi polemikami lahko imel svojo zabavo. Tako pa morajo ti pojavi napolnjevati vsakega treznega Jugoslovena z resnimi skrbmi. Dr. MILAN KORUN naznanja v Imenu svoje matere in svoje rodbine, da je danes ob 9* uri zvečer preminul njegiov oče dr. Valentin Koran gimnazijski ravnatelj v pokoju Pogreb bo v soboto. Ura bo objavljena naknadno. LJUBLJANA, dne I marca 1940. SPORT V Planici veje veter... Tudi včeraj na veliki skakalnici nfco bili izvedljivi treningi — Albin Jakopič je pristal na 65 ni Rateče, 7 marca Tudi v teku današnjega dneva je nad ve liko skakalnico pihal precej močan veter, ki za skakalce na tej veliki napravi ni samo neugoden, temveč lahko tudi nevaren. Zaradi tega je ostalo pri situaciji kakor včeraj, da je namreč samo eden naših skakalcev poskusil polet, vsi ostali pa so bili ptisiljeni počakati na ugodnejši čas. Danes je poizkusil strmino Albin Jakopič iz Mojstrane, ki je srečno pristal na 65 m. Nemški skakalci so glede vremena še bolj izbirčni in so danes, ko so spet začutili veter, sploh zapustili toplo streho v ilirijanskem domu in odšli na kratek izlet na Jesenice. Poznavalci razmer pravijo, da takle pla-niški veter traja največ tri dni in bo jutri spet mirno in brez vetra kakor je bilo v začetku tedna Za prireditelje je ta intermezzo z vetrom najmanj tako neprijeten kakor za skakalce, kajti prvim primanjkuje razveseljivih novic, slednji pa bodo prikrajšani na treningu. Toda vse to so pač posledice višje sile, ki jim m pomoči Morda se bo narava v prihodnjih treh dnevih oddolžila planiškim organizatorjem za vse skrbi in brige, ki jih imajo od včeraj še zaradi vetra ... Navodila za obiskovalce Posebni vlaki bodo vozili, če bodo potniki pravočasno kupili vozne listke pri Putniku, ker je redni promet mogoč le tako. Vožnja je polovična. Potniki iz vmesnih postaj naj kupijo na postaji z voznim listkom tudi izkaznico K 13, ki daje pravico do polovične vožnje. Opozarjamo potnike z Dolenjske, da bo imel zagrebški posebni vlak postanke na postajah: Zagreb Sava, Brežice 2.55, Videm—Krško 3.05, Rajhen-burg 3.11, Sevnica 3.26, Zidani most 3.32, Hrastnik 4.02, Trbovlje 4.09, Zagorje 4.16, Sava 4.26, Litija 4.34, Zalog 4.59, Devica— Marija v Polju 5 03. Iz Rateč se bo vračal ta vlak ob 17.25. Mariborski bo imel postanke v Pragerskem, Slov. Bistrici, Polj-čanah, Celju Zidanem mostu in Ljubljani. Oprema gledalcev. Opozarjamo, da je v Planici še dovolj snega. Smučarji naj gredo s smučmi, ostali v turistovski opremi; kdor pa gre v dnevni obleki, pa vsaj v galošah. V Planici bodo označene smeri do velike skakalnice; kdor ne bo imel vstopnice, naj jo kupi pri blagajnikih, ki bodo razdeljeni po prostorih. Prehodi k skakalnici so mogoči le ob blagajnikih, drugje bo s kordonom zaprto. Vstopnice so tkani trakovi in jih je treba vidno nositi. Postaja v Planici bo imela zvočnike in bo objavljala odhode vlakov, osebje na postaji bo pomnoženo, da ne bo gneče. Poslovali bosta 2 blagajni. Zvočnik z velike skakalnice bo prav tako opozarjal na čas odhoda vlakov. Pričetek prireditve Je določen za 11. ter z nadaljevanjem po krajšem odmoru okoli 13., vendar opozarjamo gledalce, da je morebitna časovna preložitev zaradi vetra mogoča. Za gledalce je določen prostor v izteku za nasipom. Hoja preko izteka je strogo prepovedana. Prav tako ni dovoljeno hoditi po stopnicah m stati ob nasipih, pa tudi ne na lesenem delu skakalnice. Ves del skakalnice ob doskočišču je določen za tekmovalce m funkcionarje. Gledalcem bodo na razpolago startne liste, po zvočniku pa bodo o vsem točno obveščeni. Za povratek bodo potrjevali izkaznice K 13 na postaji, pri veliki skakalnici in v pisarni USP v novem domu spodaj. Pisarna USP posluje od danes dalje v domu SK Ilirije v Planici. Zaključek graničarskih tekem Včeraj so v Mojstrani tekmovali še v patrolnem teku na 30 km, kjer je zmagala patrola veleškega odseka, izven konkurence pa so bili spet najboljši »Gorenjci« Mojstrana, 7. marca. Danes je bila v smučarskih tekmah za prvenstvo vseh graničarskih čet na sporedu še zadnja konkurenca, in sicer pa-trolni tek na 30 kr.i, združen s streljanjem na strelišču, blizu kraja. Tekmovale so spet štiri patrole, vse najboljše iz vseh štirih odsekov, vendar je patrola IV. odseka »Gorenjcev« šla danes na progo izven konkurence. To tekmovanje je med vsemi najtežje, deloma zaradi tega, ker mora vsak član patrole nositi 10 kg bremena, še bolj pa zaradi tega, ker je za vrstni red odločilen tudi uspeh pri streljanju, ki ga je treba opraviti skoraj po dveh tretjinah prevožene proge. Današnja proga je vodila v prvih dveh tretjinah v Krmo in do kraljevske lovske koče in nato nazaj preko Kosmača do Mojstrane, kjer je bilo prirejeno strelišče, nato pa se je spet vrnila v Kot in po težkem terenu vodila na cilj nazaj na Mlači-co. Patrole so tudi danes vse prišle sveže in čile na cilj, posebno pa one IV. in I. odseka, vse pa so pokazale odlične uspehe pri streljanju. Tekmam je ves čas prisostvoval komandant graničarskih čet brig. general Kovačevič s svojim adjutan-tom kapetanom Rističem. Vodstvo tekem je bilo tudi danes v rokah naših »gorenjskih« graničarskih oficirjev s polkovnikom Ožegovičem na čelu Današnjo progo je nadziral poročnik ' Georgijevič iz Kranjske gore, trasiral pa jo je poročnik Pavič z Dovjega. ki je obenem odlično uredil tudi strelišče. Organizacija je bila kakor pri vseh sedanjih tekmah tudi danes brezhibna in je pokazala, da v smučarstvu grani-čarji niso odlični samo na terenu, temveč prav tako tudi kot sodniki in funkcionarji. Podrobni izidi današnjega patrolnega teka so bili naslednji: 1. Patrola II. odseka. Veles (por. Mom-čilovič ter graničarji Krstič, Randjelovič Ranko in Petrovič) 3:26:90. 2. Patrola III. odseka, Vinkovci (kaplar Dragoš Nikola ter graničarli Vulovič, Arandjelovič Cvetan in Radojčič) 3:53:26, 3. Patrola I. odseka, Skopi je (por. Bekčič ter graničarji Kokotovič, Stojiljkovič in Vitorovič) 4:02:22. Patrola IV. zagrebškega odseka, ki je tekmovala izven konkurence v postavi por. Labus, kaplar Sunjevarič ter graničarja Obradovič in Ristic, je dosegla najboljši čas 3:22:37. Po končanih tekmah je komandant sam razdelil zelo krasna in dragocena praktična darila, zvečer pa je bil poslovilni večer oficirjev v hotelu »Triglavu«. Jutri bodo vsi tekmovalci-graničarji že odpotovali na svoja mesta, nekateri do 4 dni potovanja daleč. Smučarske tekme najboljših grani-čarjev iz države so dale vsem, ki so se zavzeli in trudili za razvoj tega koristnega sporta v graničarskih četah, najlepše spričevalo. Dodatno moramo objaviti še končne izide v alpski kombinaciji, kjer so se na prva mesta, kakor smo tukaj že zabeležili, plasirali sami »Gorenjci«. Vrstni red po točkah je bil naslednji: 1. Pavlovič Milun (Kranj IV. odsek) 100 točk. 2. Djordjevič Ateksa (Kranj—IV odsek) 99.53, 3 Kostadinovič (Bohinj— IV. odsek) 93.09, 4. Pantovič Jovan (Slovenj Gradec—IV. odsek) 89.20. 5. Cokeša Dju-radj (Dečane, I. odsek) 87.88, 6. Ostrož-nik Franc (Carevo selo, H. odsek) 83.04, itd. Dva občna zbora Pri SK Muri ... Te dni je polagal odbor najsevernejšega športnega kluba v državi svojemu članstvu račune o delu v minulem letu. SK Mura, ki deluje že 15 let z veliko vnemo na športnem polju, je izpolnil tudi v preteklem letu svojo nalogo. Spričo agilnega in vsestranskega delovanja SK Mure ni čudno, da se je občnega zbora udeležilo veliko število športnikov, ki so z zanimanjem in odobravanjem sledili poročilom poedinih funkcionarjev. V svojem otvoritvenem govoru je klubov predsednik g. Lipič pozdravil vse navzoče. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po dO par u» beoedo. Ulit 3. davka && vsak ogla» ln enkratno pri ■tojblno Din 3.— sa Slfro ali dajanje naslovov plavajo oni. ki iftčej«. SlužIt. Najmanjši mm-k ca enkratno objavo oglana Din 12.—. Dopisi tn it-nitve w taraAuiwJ« po Din Z— ut vsako hnuvio, Din 3.— davkb Sa vsak oglas ln «nkratno pristojbino Din S. za äifro aH dajan.it-Oaslovov Najmanjfit mi-wh u enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi im* earaAunajo po Din — nt hraMln, Din 3. davkb sa vsak oglas tn enkratno pristojbine Din S. za šifro ali dajanj* naslovov Najmanjši eneaek n enkratno objavo oglasa Din 17.— Službo dobi Pisarniško moč zmožno stroiepisia, stenografile tn deloma Icntigo-vodstva spreimem. Pogon: nacionalna pripadnost m praksa. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Narodna«. 4650-1 Korespondentko t prakso in perfektnim znanjem nemščine, slovenske in nemške stenografije išče renomirana tvrdka. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zmožna 376«. 4708-1 Frizerko prvovrstno, spreimem takoj la stalno. Plača 500 din in oskrba. Spreimem tudi brivskega pomočnika. Erznož-nik Pavle. Škofja Loka. 4729 1 Modistka v Sarajevu išče samostojno delavko za takoi. Pogoji zelo ugodni. Ponudbe na: Saraievo, Dobrovoliačka 73. 4668-1 Mesarskega pomočnika mladega, iščem, kateri bi tudi raznašal meso Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 4695-1 Dobro frizerko spreimem takoi ali po dogovoru. A. Mrakič, Maribor, Koroška cesta 7. 4739-1 Manufakturist samostoma, mlajša moč, — dobi takoi mesto v Ljub-Ijani. Ponudbe na ogl oda. Jutra pod »P. 3892«. 4714-1 P Th. Rotman j SAMBO IN PETER POTUJETA Natakarico mlado, čedne m prikupljive zunaniosti. po možnosti z znaniem nekoliko nemščine, šivanja ali ročnih de», lahko tudi začetnica, spreime bol|-ša gostilna v Liubliam. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 4720 1 Prodam Cepljeno 'rsje prvorazredno dinai komad liviak- koreniaki sadno drevje nudi Zihei Franio Zamušani, S* Marieta Mo «kanici Zahtevaite seznam 77-6 Lesene stopnice 4 m visoke (za eno nad stropiel 90 cm široke, z dvem> ovinki in ograio, takoi naprodaj Primerne za poslovne prostore m vile enostanovaniske hiše Ogledajo se v Liubliam. Gosposka ulica 12, hišnik. 4724-6 99 Pa je bilo le usojeno, da se vse srečno konca: ko je lev zavil okrog neke skale, je mahoma stal pred njim drug lev, ki je imel z njim stare račune. Kr-voločneža sta se takoj zapodila drug v drugega, da se je vse kadilo; lahko si mislite, kako rad je Sambo porabil to lepo priložnost in odnesel pete! Trgovska pomočnica verzirana v vseh strokab, želi premeniti službo kje v mestu Službo lahko nasto pi takoi. Ceniene ponudbe prosim pošlute na podruž jutra v Celiu pod »Zanes ljiva«. 4689 2 Mehanik špecialist za šivalne stroje, išče zaposlitve Ponudbe na ogl odd lutra pod «ifro »Špecialist«. 4735-2 Mlajši uradnik samostojen korespondent » slovenskem, hrvatskem m nemškem ieziku verziran v vseh pisarniških delih išče zaposlitve Cen) ponudbe na ogl odd lutra pod ši fro »Kjerkoli«. 4721-2 Vinsko sesalko dobre znamke, kupim Ponudbe na ogl odd lutra pod »Vinsko pumpo« 4727-7 Starinske predmete s podstrešia, kupim. — »L'metnost«, Cankar-evo na brežje 25, Ljubljana 4722-7 Pohištvo Staro pohištvo sobno, kuhinjsko, železne štedilnike, peči itd za vsako ceno prodam. Glince III 6. 4717-12 Lokal za vsako mirno obrt takoj oddam. Poizve se Napoleonov trg 7 pri hišnici. 4726-19 Delavnice suhe in svetle, za mirno m čisto obrt, ugodno oddam. Industriiski tok in telefon v v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4719-19 Več stavbnih parcel ob TyrSevi cesti, odprt zazidalni sistem v pov 500— 600 m ugodno naprodaj. Naslov v vseb poslovalni cah Jutra. 4710-20 OTT Ti J »/'ti m Dvosobno stanovanje Drva za kurja-o «uha in sveža, bukovo oglje , apno vagonske pošiljke — j kupu'emo Ponudbe s koli I činami. cenami poslati takoj na Biro Bela. Sombor. 4705-15 OTOMANE po din 320.— nudi R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redne kemično čistiti al? barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski aasip 4-6 Pralnici — Sv*fir.i,V*io s kuhinjo in pritiklinami. z vrtom, oddam za I april. Vič. Cesta na Brdo 187 4677-21 Stanovanja Dve enosobni stanovanji v bližini centra, iščem, po možnosti « istem okraiu 1 mesta Ponudbe na oglasni ! odd Jutra pod šifro »Miren kraj«. 4622-21a Kapital Hranilne kniWre Ljublianske kred>ne banke ugodno naproda ~>ri Banč- | no kom zavodu M.iribor. 4737 16 Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančno K->m. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40 Sobe išče Večjo sobo ■ ìpremlieno, 7 direktnim in posebnim vhodom, med Er-lavčevo in Miriem 'ščem za takoi Ponudbe na ogl od. lutra pod »Novine« 4670 23a Dopisi V minte \ oglasnem oddelko dospele rtonnHhpl Anica, Aldo. Amor pridt, Antigona, Barvat, Bukova drva. Bleiweisova 54, boli še dekle. Boljši oostoji, Do 600. Dobra moč 17. Dama Dobra moč. Dobrosrčen. Delo in posteme. Dogovor. Dobra točka. Dobra zanes ljiva moč. Diskrecua, Eko nomičen avto, Februar 55000. Globok voziček. CrO tovina hipoteka, Gradbeni material. Gotovina 110.000 Gotovina 40. Hiša 200.000, Harmoniia, Hvaležna in skrbna, Hipoteka. Idealna. Ju-hu hu. Iz teme v luč. Komfortno zdravo. Kmet-ska posonlnica, LiuDim otroke. Lepota pogoi. Ljub liana čimprej. Ljubkost srce in dušo Mlin. Minan, Mo tor. Navedba cene. Nairaie v Ljubliant. Nujno 1916, Nova hiša. Na prometu. Nizke cene. Oskrba. Oglje, Odmevi Plačam takoi. Pre vara. Prva moč, Posoiilo, Podieten. Plačam takoj 3333 Pomlad prihaia, Profesor Prvovrstna moč, Palača. Praktikantka, Poštenje. Prijazno, Plačam v go tovini. Razočarana Resno«. 26, Rentabilno, Resen kupec, Solnčno in suho maj, Soliden 200. Samostojna moč Samski 43. Sfinx. Starost do 3' let. Svidenje, Stare kniige. Stroiepisie, Stalno mesto. Trije. Takoj mare, Takoi ali čakam, I Triglav. Topolino, Tiha sreča. Trgovec, Tudi na deželo. Udobno, Vaienka, Vložim 1940. Velepodietie, Varno 1000. Vsak lahko iz-deluie sam. Vida. Vila na deželi. Zanesljiv vozač. Za-želien dom Za takoj. Za denar. Zmožen manuf'ktu-rist. Zima 36, 24, 30.000, 300 din, 500.000, 2000. Trgovci! Orehova ledrci. aidov m cvetlični med. kupite naice-neje v Medarni I.iubliana. Židovski ulic* 6. 4584 33 Inserita]te v »Jutru«! t Umrla nam je naša draga mama gospa SEMOLIČ KATARINA Pogreb pokojne bo v soboto 9. marca ob 15.30 un na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maribor, Skoplje, Varaždin dne 7. marca 1940. 2ALUJOCI OSTALI zlasti pa sreskega načelnika g. dr. Bratl-no in zastopnika soboške občine podžupana g Ceha. V svojem poročilu je na kratko orisal delo v lanskem letu, ki je bilo v vsakem pogleau zadovoljivo. Agilni klubov tajnik g. Peterka je začel svoje poročilo s čitanjem poslanice prireditvenega odseka za XII. olimpijske igre v Helsinkih, s katero odpoveduje športno vzgojeni finski narod prireditev letošnje olimpiade. Iz tajniškega poročila je dalje razvidno, da je klubovo članstvo v stalnem porastu ta šteje društvo blizu 400 članov. Blagajnik g. Cvetko Oton je izkazal nad 10.000.-din prebitka, kar je pri podeželskih športnih klubih res velika redkost. Iz poročila gospodarja g. Krančiča izhaja, da so vse sekcije dobro opremljene ta znaša klubova imovina nekaj nad 100.000.— din. Nato so sledila poročila načelnikov poedinih sekcij. Iz teh poročil izhaja, da so bili Murini športniki pridno na delu ta so dosegli tudi pomembnejše uspehe. Za nogometno sekcijo je poročal g. Zrim, ki je lahko podal pozitivno sliko svoje sekcije. Nogometno moštvo je odigralo preteklo leto 21 tekem; zmagalo je 14-krat, izgubilo 5-krat, 1 tekma je ostala neodločena, ena pa je bila razveljavljena; skupni količnik golov je 72:36 v Murino korist. Table teniška ta teniška sekcija sta bili agilni ta načelnik g. Nemec Lajči je zlasti poudaril, da ima Mura v teh sekcijah nekaj mladih moči, ki bodo v kratkem ob strokovnem vodstvu dosegle prav gotovo lepe uspehe. G. Cvetko je poročal o mladi plavalni sekciji, ki je v teku enoletnega sistematičnega dela vzgojila prav dobre tekmovalce. Ce bo sekcija nadaljevala začeto delo, bo Mura dosegla na tem polju še marsikateri uspeh. Za kolesarsko in god-beno sekcijo je poročal g. Vogrinčič, nakar je g. Vutkovič poročal o klubovem gospodarstvu ta je poudaril tudi potrebo po lastnem domu. Prireditveni odsek, za katerega je poročal g. Zrim, je bil pridno na delu ta je v glavnem njegova zasluga, da so klubove gmotne razmere tako urejene. Splošen pregled o delu odbora sekcij je podal g Nemec Janez Iz njegovega poročila se vidi da je razen vseh sekcij delovala tudi še šahovska sekcija dokaj agil-no in je slednjič tudi smučarski odsek priredil tekmovanja Po poročilu revizorjev je dal občni zbor staremu odboru spet polno zaupanje s tem. da ga je na novo izvolil z neznatno spremembo. Novi odbor le sedaj naslednji: predsednik: Lipič. Jožef, podpredsednika: Vutkovič Slavko in Hirschl Koloman, tajniki: Peterka Raoul, Adanič Josip ta Gorički Štefan, blagajnik Cvetko Oton. Hojer Ludvik ta šebok Ladislav, gospodarji- Kran-čič Ludvik. Kardoš Ivo ra Lajnšček Stefan odborniki: Arvai Vtncenc. Benko Josip ml.. Šiftar Ludvik, Cvetič Janez Gumilar Koloman Ferjan Milan. Hahn Izidor. Lončar Josip, dr Pečan Josip. Puncer Ivan. Sabo Ernest, števančec Ludvik Tot Franc ta Šiftar Aleksander; načelnika odbora sekcij: Nemec Janez ta Benedičič Tine, načelnik prireditvenega odseka: Zrim Josip. načelnik lahkoatletske sekcije: Tručl Ciril, odbor za nogometno sekcijo: Zrim Josip. Hočevar Zvonko in Nemec Janez, načelnik teniške ta table teniške sekcije: Nemec Ludvik, načelnik zimskosportne sekcije: Andersch Ferdinand, načelnik šahovske sekcije: Kardoš Bvgen. načelnik plavalne sekcije: Mesarič Štefan, načelnik kolesarske ta godbene sekcije: Vogrtnčič Geza. načelnik sab-jaške sekcije: Sebök Ladislav, revizorji- Šiftar Štefan. Heimer Oskar in štivan Ernest, razsodišče: Benko Josip st., Hartnei Ferdinand, dr. Pinter Nikolaj, Jezovšek Vladimir, dr. Brumen Pri ljubljanski kolesarski podzvezi • • • Redni občni zbor ljubljanske kolesarske podzveze je bil že pred nekaj tedni, vendar je bil takrat zaradi odsotnosti delegatov zunanjih klubov prekinjen, nadaljevali pa so ga minulo nedeljo pred občnim zborom Slovenske kolesarske zveze. Po svojih delegatih so bili to pot zastopani vsi klubi, razen novomeškega »Dolenjca«. Predsednik g. Vospernik je po kratkem pozdravu takoj odredil volitve, za katere sta b'li predloženi dve kandidatni listi z neznatnimi razlikami. Po krajši razpravi je tročlanski odbor sestavil sporazumno listo, ki je bila tudi soglasno izglasovana, tako da bodo v bodoči upravi ljubljanske kolesarske podzveze naslednji gg.: predsednik Ulrik Vospernik, podpredsednika Ivan .Plankar ta Anton Gašperšič, tajnik Mirko šlibar, blagajnik Ivan San-cin, tehnični referent Stane Pleško, ter odborniki Smrekar, Tršan, Buttaar, Lazar, Gregorčič, Predalič, Wiederwohl, Bezlaj, štirn, Bartl, Matko, Valant. V nadzornem odboru sta gg. Frkolj ta žgajnar, v razsodišču pa Batjel, Pogačar ta Ciglar. Pri slučajnostih ni bilo nobene važnejše razprave, pozabilo pa se je na predlog Hermesovih delegatov o medsebojnem podpiranju klubov, pri izvedbi obveznih med-klubskih prireditev. Nedeljski nogomet v Trnovem V nedeljo nastopita v prijateljskem srečanju na igrišču Jadrana v Koleziji domačin in kombinirano moštvo ligaša Ljubljane. Tudi Trnovčani se zavedajo, da so dovolj časa držali križem roke ta je že skrajni čas, da se pripravijo za skorajšnje prvenstvene tekme, ki jih pa ne smejo najti nepripravljene. Preiskusiti hočejo nove moči, pregru-pirati svoje moštvo, da bode morda srečnejše v pomladanskem delu tekmovanja. Zdaj, ko m vreme še primerno za izlete, so kakor nalašč taka prijateljska srečanja. Tudi prvorazredni znajo ogreti gledalce s svojo Igro. Tekma bo ob 14.30. Pred občnim zborom SNZ Prihodnjo nedeljo bo I. redni občni zbor Slovenske nogometne zveze. Nogometni parlament bo zboroval v dvorani Delavske zbornice od 8.30 dalje. Na- dnevnem redu bo nekaj važnih stvari, izmed katerih naj omenimo samo sklepanje o proračunu in o propozicijah za bodoče prvenstveno tekmovanje. Ti dve vprašanji sami bosta dali nemara dovolj snovi za razna »raz-motri vanja«, ki se jim nameravajo na občnem zboru izogniti: zato bo predkonferen-ca delegatov že v soboto ob 20. v salonu hotela štrukelj«. V smislu pravil odstopi polovica odbora ta bo treba na občnem zboru odbor izpopolniti. Tudi vprašanje, o 1 katerem se bo kaj »govorilo«. O vseh teh stvareh so že razpravljali na torkovi seji upravnega odbora SNZ. Razpis tekem v alpski kombinaciji na Peci Ziiiisitospoi lui odsea aru feca v i.Ie-žici in črni razpisuje za 19. marca ti. svojo tradicionalno tekmo v alpski kombinaciji za prehodni pokal SPD na Peci pri Uletovi koči. Proga v smuku bo vodila s Kordeževe glave na sedlo nad kočo, slalom pa bo v bližini koče. Start za smuk ob 9., za slalom ob 13. Pravico tekmovanja imajo vsi pri JZSS verificirani člani. Prijavnina znaša din 10.—. Prijaviti se je pismeno pri Z S. O. SPD Mežica—Črna ali pa pri vodstvu tekme 18. t. m. zvečer ua Uletovi koči Prehodni pokal prejme v trajno last tekmovalec, ki dvakrat zaporedoma osvoji prvo mesto. Razen tega prejmejo prvi trije tekmovalci lične plakete. Objava rezultatov in razdelitev plaket bo takoj po tekmi v Uletovi koči. Skupini petih tekmovalcev nudi SPD popust pri prenočnini. SK Jadran. Drevi v klubski sobi gostilne Soklič-Trnovo strogo obvezen sestanek vseh igralcev. Zaradi važnosti je udeležba vseh dolžnost. SK Svoboda (Lj.). Drevi ob 19. strogo obvezen članski sestanek v Delavski zbornici. Važno zaradi tekem in občnega zbora. Predsednik. SK Slavija. Drevi ob 20. sestanek vseh nogometašev v lokalu. Ob 20.30 istotam sestanek vseh gg odbornikov zaradi občnega zbora, ki bo 14. t m. Kdor želi glasovalno pravico, naj poravna članarino. Vsi sigurno ln točno! Tajnik. Vsem kolesarskim klubom ljubljanske kolesarske podzveze! Ker je nedeljski občni zbor kolesarske zveze v Zagrebu, Izredne važnosti zaradi reorganizacije ko- I lesarskega sporta, se vsi včlanjeni kiti ; * pozivajo, da po možnosti pošljejo tja svoje delegate odn. svoje poverilnice podzv -zi. — Predsednik. Vremenska purečsta Rateče-Planici 87i, m: —8 jasno mirno. 40 cm -snega osojno srež, skakaln: uporabne Planica-Tamar 1108 m: —9. jasno, 100 n snega osojno srež Peč-Petelinjek 1440 m: —7, jasno 80 snega osojno srež prisojno prekopne Bled 501 m: —5. jasno, mirno. 28 cm sr, -ga sren Radovljica 470 m: —3 jasno, mirno, 28 snega, osojno srež Bohinj-Sv. Janez 530 m: —4, jasno, mir 60 cm snega, p?isojno južen, osojno si-3 Bohinj-ZIatorog 530 m; —4. jasno, 70 snega, srer. Doni na Komni 1520 m: —8, jasno, 135 nega. sren Valvazorjev dom 1180 m: —7. jasno cm snega, osrenjen Koča pri Triglavskih jezerih: —11. ja = 150 cm snega, prisojno srenec Velika planina 1558 m: —7, jasno. 65 snega, sren Dom na Krvavcu 1700 m: —8. jasno cm snega, osrenjen ?odražica 550 m: —3, jasno, mirno, 12 «j snega Dsoino srež Bloke 900 m: —2, barometer se d\iga,; jasno mirno, 17 cm snega, osojno sn-g Polževo 620 m: —4, jasno, 15 cm sn>: osojno sren Peca 1654 m: —5, jasno, mirno, 75 snega, sren Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —4, jar mirno, 12 cm snega, osojno srež. Manja Mlejnik-Sibinovfi bo sodelovala jutri, v soboto, na »II. večeru bratstva« — akademski plesni prireditvi JNAR Edlnstva. Večer bo v Trgovskem domu v Ljubljani. D I Petek, 8. marca Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (p'ošče). 11: šolska ura: Kramljanje z mladino (g. M. Zor). — 12: Naša glasba (plošče). -12.30: Poročila, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: ženska ura: Hranoslovje (ga. Zinka Muri). — 18.20: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovoii, poročila. 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Zimski sport v Savinjskih Alpah. — 20: Lahka glasba (plošče). — 20.30: Pevski ta orkestralni koncert. Sodelujejo: ga. 1 Ribičeva, g. S. Banovec in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Duet harmonik (g. Jože Jurman in Ivan Podcbnikar). Beograd 19.40: Lahka godba. — 20.10 Petje. — 20.40: Simf. koncert. — 22: Petje. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet. — 20.30: Koncertni večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Sofija 18.10: Bolgarska glasba. — 19: Komorni koncert. — 19.50: Operni prenos. — Praga 19.25: Orkester in petje. — 21: Orkestralni koncert. — 22.30: Pester spored. — 23: öe.:ka glasba — Dunaj 19.15: Kabaretni spored. — 20.15: Kompozicijski večer. — 21: Orkester. — 22: Ples. — Berlin 19.45: Plo3; < — 20.15: Pester spored. — 21: Veliki o kester. — 22.30: Drobne melodije. — 24.10: Nočni koncert. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Fran J er an — Za inaeraini del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. Gospodarstvo Težnje in zahteve kmetijskega gospodarstva Beograd, 7. marca. V Beogradu je bila danes konferenca Zveze kmetijskih zbornic. Poleg delegatov vseh kmetijskih zbornic so se udeležili posveta tudi kraljev zastopnik polkovnik Kerekovič in ministri dr. Cubrilovič, Bešlič in Tomič. Po predsednikovem govoru, krajšem govoru ministra za kmetijstvo dr. Cubriloviča in poročilih je bila sprejeta daljša resolucija, v katerih kmetijske zbornice naštevajo svoje zahteve glede na kmetijstvo in položaj kmečkega prebivalstva. Resolucija ugotavlja, da so zdajšne razmere v svetovni kakor tudi v naši notranji gospodarski konstelaciji povzročile največje težave prav za najsiromašnejše kmečke sloje. Kar se je doslej storilo za oskrbo siromašnih krajev, predvsem za njihovo prehrano, je bilo mnogo premalo. V resoluciji zahtevajo kmetijske zbornice, da se kmetijsko pridelovanje pospeši z vsemi sredstvi, predvsem pa z organizacijo državne kreditne politike. Povečali naj bi se vsi kmetijski proračuni, državni kakor banovinski. Zmanjšajo ali celo ukinejo naj se uvozne carine na kmetijske stroje. Ukinejo naj se banovinske in občinske trošarine na kmetijske pridelke, ki jih kmetje sami prinašajo v mesta na trge. Ukine naj se državna trošarina na vino ln žganje v zdajšni obliki. To vprašanje naj se reši v sporazumu z zastopniki kmetijskih zbornic in v skladu z interesi pridelovalcev. Reorganizira naj se vsa upravna in gospodarska služba, ki zadeva kmetijstvo, predvsem pa PAB. Reformira naj se tobačna politika in se omogočijo ugodnejše cene tobaku. Dovrši naj se razdolžitev kmetov. Minimalna kmečka posest naj se zaščiti. Veterinarska služba naj se socializira. Pre-osnova kmetijske službe naj se izvrši v smislu načrtnega pospeševanja kmetijstva. Dokončno naj se revidirajo katastrski čisti dohodki, ki so zdaj nerealni. Čimbolj naj se pospešujeta osnovna narodna pro-sveta in zdravstvena zaščita kmečkega prebivalstva. Neskretnsst naše premogovne produkcije Znano je, da je Jugoslavija med tisti- m; državami, ki imajo velika ležišča premoga. Količine premoga v naši državi presegajo milijarde ton, vendar pa se pridobiva premog pri nas pretežno na precej primitiven način. To najbolj dokazuje dejstvo, da posamezni premogovniki ne izvršujejo svojih obveznost; nasproti generalni direkciji državnih železnic, kakor smo že včeraj poročali. Uredba, po kateri generalna direkcija državnih železnic lahko zadrži od pošiljk premoga, izročenih železnicam zaradi prevoza tiste količine, ki so jih premogovniki dolžni dobaviti, jasno izpričuje, kakor izvaja »Jugoslovenski kurir«, da je v naši premogovni industriji premaio kapitala. Imamo majhne premogovnike. ki v izrednih prilikah niso sposobni ustreči izrednim potrebam. Pri nas je premalo velikih podjetij za pridobivanje premoga, čeprav naša propaganda zmerom trdi. da imamo zelo dobro razvito industrijo premoga. Vsako leto v marcu se sklene pogodba s generalno direkcijo državnih železnic glede dobave premoga za novo proračunsko eto. Potrebe naših državnih železnic po premogu znašajo letno okoli 180.000 vagonov. O priliki zdajšnjih pogajanj za dobavo premoga pa so naši premogovniki ponudili za 30% (za okoli 60.000 vagonov) manj blaga, kakor v preteklem letu. Toda potrebe naših železnic so letos mnogo večje kakor prejšnja leta, a razen tega je treba povečati rezerve, ki so že zelo zmanjšane. Za proračunsko 'eto 1938. so bile cene premogu za potrebe železnic nekoliko po- višane, a lani so ostale nespremenjene j Zdaj pa rudniki spet zahtevajo povišanje cen za okoli 20%. Povišanje terjajo tako državni kakor zasebni premogovniki. Vmes so premogovniki, ki zahtevajo povišanje cen celo za polovico. Toda železniški čini-telji menijo, da se cene ne smejo povečati, čeprav je upravi državnih železnic znano, da so se delavske mezde v premogovnikih v zadnjih dveh letih povečale za 30 do 45% in da so tudi produkcijski stroški porasli za 15 do 20%. Ob koncu preteklega leta je Italija kupila v naši državi 200.000 ton premoga Ta količina bo dobavljena Italiji menda do konca maja. Italija pa želi, kakor smo že poročali, kupiti nato pri nas še okoli 300.000 ton. Ce bo do te kupčije prišlo, ni izključeno, da bo v drugi polovici leta Italija hotela kupiti ponovno vsaj 300.000 ton. To pomeni, da bi mogli v Italijo Izvoziti letos okoli 15% naše letne produkcije rjavega premoga. Pri takem položaju v naši premogovni industriji je nemogoče, da bi mogli dobaviti toliko količino premoga Italiji. Naši premogovniki z redkimi izjemami obratujejo preveč primitivno. Ne more se reči, da ne bi imeli kapitala za premogovno industrijo, vendar lahko trdimo, da se na odločujočih mestih ni poskušal', nuditi pobudi zasebnega kapitala zadosti povoljne pogoje v svrho intenziviranja premogovne industrije. Pametna gospodarska politika bi morala najti pota, po katerih bi bilo mogoče dvigniti našo premogovno produkcijo. ki se ji ponuja tako lepa konjunktura. Gospodarske vesti *= Gospodarska pogajanja z Nemčijo bodo v začetku aprila. Po vesti »Jugoslo-venskega kurirja« je dosežen načelni sporazum, da se skliče sestanek Jugosloven- sko-netnškega stalnega gospodarskega odbora v začetku aprila. »Jugoslovenski kurir« poroča tudi, da se je Nemčija defi-nitivno odločiia za odložitev vprašanja carinske unije s protektoratom do konca junija letos. — Nadzorovanje plasiranja poslovnih rezerv v državne vrednote. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za finance preko svojih organov začelo izvrševati najstrožje nadzorovanje plasiranja skladov poslovnih rezerv v državne vrednote, kakor je to določeno s posebno uredbo. Ugotovilo se je namreč, da se predpisi omenjene uredbe ne izvršujejo v redu. Kakor dalje poročajo iz Beograda, se na odločilnem mestu vrši anketa o stanju vplačila prve. odnosno druge transe 6% posojila za javna dela in državno obrambo. Zbira se material o fakultativnem vpisu tega posojila od strani tistih tvrdk in podjetij, ki niso obvezana na stvarjanje poslovnih rezerv in njih plasiranje v državne vrednote. V najkrajšem času se bo izdelal natančen seznam vpisnikov 6% posojila, za katere ne velja uredba o stvarjanju poslovnih rezerv. = O vprašanju monopola na špirit razpravlja v zadnjem času naše časopisje. Tak monopol je uveden že v raznih državah. Zagovorniki monopola menijo, da se dejansko ne bi mnogo spremenilo. Država tako že pobira trošarino, poleg tega pa je bila ustanovljena prisilna prodajna centrala za špirit, po kateri sta vsa produkcija in predaja špirita pod državnim nadzorstvom Pri nas naj bi se ustanovil monopol na ta način, da država tvornic ne bi odkupila, temveč bi monopolizirala le prodajo špirita, kakor je monopolizirana prodaja tobaka in vžigalic. Tvornice bi ostale last dosedanjih lastnikov in bi samo delale za državo. Na pristojnih mestih so baje s temi predlogi zadovoljni. = Beograjska industrija bo zgradila rafinerijo nafte v Pančevu. Nedavno se je v vrstah beograjske industrije pokrenila misel, da bi se zgradila rafinerija nafte, ki bi obratovala za lastne potrebe industrijcev, včlanjenih v Industrijski zadrugi. Ta mi- J sel se bo zdaj uresničila. Rafinerija bo | ime'a kapaciteto 3000 vagonov sirove nafte na leto. pančevska občina je že brezplačno dala na razpolago potrebni kompleks zemljišča. = Razstava vin v Ptu ju 10. hi 11. t. m. Posebne znamenitosti ptujske okolice so visoka stopnja vinogradništva, pestrost njene zgodovine in v zadnjem času čedalje bolj razvijajoči se tujski promet. Posrečena je zamisel, da se priredi v okviru razstave tudi poseben tujskoprometni oddelek. Turistično razstavo ureja posloval-n:ca Tujskoprcmetne zveze »Putnik« v Ptuju, že zdaj vlada za celotno razstavo, vinsko, zgodovinsko in tujskoprometno, zanimanje ter je prijavljeno že večje število interesentov. Zgodovinski in gostoljubni Ptuj vas vabi! Vabi vas pa posebno nad 150 vzorcev izbranih vin odlične kakovosti ! Zunanjim obiskovalcem se priporoča obisk v nedeljo 10. t. m. ko se lahko poslužijo znižane nedeljske voznine. :•> Vinski sejem v Ljutomeru. Tudi za letos pripravlja podružnica Vinarskega društva svoj vinski 6ejem, ki naj pokaže, kakšno kapljico so naši vinogradniki lani pridelali, in privabi v Ljutomer resne kupce kakor tudi druge ljubitelje dobre- ga vina. Sejem bo v torek 12. t. m. v dvorani Zavratnikovega hotela v Ljutomeru z začetkom ob 9. Vino je kljub hudi zimi razmerno dobro zavrelo in se tudi sčistilo. Na izbiro bodo interesentom razne sorte in kvalitete od običajnega namiznega vina do finih izbranih sort. Tudi cene niso previsoke. Ker je vina prejšnjih letnikov že malo, je pričakovati, da bodo interesenti segali po lanskem pridelku, ki je prav dober, v mnogih primerih kar odličen, železniške zveze na vse strani so ugodne. Opozarjamo tudi na avtobus, ki vozi iz Marioora s prihodom v Ljutomer ob 8. in odhodom ob 11.15. «= Za hitrejši poštni promet z Anglijo. V zvezi s pritožbami gospodarstvenikov, da je poštni promet z Anglijo prepočasen, priporoča »Jugoslovenski kurir«, naj se v v pospešenje pisemske pošte z Anglijo pripisuje k naslovom na pismih pripomba »Via Italia«. = Delavske zbornice zahtevajo, da podjetja ne smejo ustaviti delo brez prejšnjega dovoljenja oblastev. Iz Beograda poročajo, da je bil na eni izmed medmini-s trsk ih konferenc te dni obravnavan predlog delavskih zbornic, po katerem se zavoljo zdajšnih izrednih razmer zahteva izdanje uredbe o reguliranju odpuščanja delavcev v večjem številu. V načrtu uredbe, ki so ga delavske zbornice predložile na pristojnem mestu, se zahteva, da se ukinjenje ali omejitev dela v kakšnem podjetju moreta izvršiti samo na podlagi odobritve upravnih oblastev. Ni izključeno, da bo na osnovi sklepov te konference prišlo do ankete v tem vprašanju. = Naše klirinške terjatve bi dojgovi. Naše terjatve proti Nemčiji so se po klirinškem izkazu z dne 22. februarja zvišale za 1.9 na 11.6 milijona mark (171.6 milijona din). Zelo se je povečal tudi dolg Ceško-moravskega protektorata in prav tako tudi naš dolg Madžarski in Italiji. Gibanje kliringov kažejo nastopne številke (v milijonih; prvi podatki veljajo za stanje 22. t. m., drugi v oklepajih pa za stanje 15. t. m.): aktivni klirngi: Bolgarija v dinarjih 1.40 (1.33), Nemčija v markah 11.59 (10.28), češko-moravski Protektorat v čeških kronah 75.60 (66.74), Španija v pezetah 2.93 (2.93), Francija v francoskih frankih 0.97 (0.76), Turčija v dinarjih 1.15 (0.23); pasivni «liringi: Belgija v belgah 1.42 (1.42), Madžarska v dinarjih 25.43 (21.13), Poljska v dinarjih 18.89 (18.89). Rumunija v dinarjih 14.87 (13.26), Slovaška v slovaških kronah 2.73 (1.95), francoske kolonije v francoskih frankih 0.04 (0.04), Italija v dinarjih 45.28 (40.66). — Sestanek gorenjskih motociklistov in avtomobilistov zaradi omejitve bencina. Gorenjski Motoklub v Kranju nam je poslal: V listih se piše dnevno o novi uredbi o prometu tekočih goriv. Situacija je obupna, številni motociklisti in avtomobilisti, ki si s svojimi vozili služijo svoj kruh, so pred propadom. Kot motoklub se čutimo dolžne, da v tej zadevi prevzamemo iniciativo na Gorenjskem. Zaradi tega sklicujemo za nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne v Kranju v klubski sobi »Evrope« sestanek vseh gorenjskih motociklistov in avtomobilistov, da se pogovorimo, kje in kako nas čevelj žuli. Nameravamo nasloviti na vsa v poštev prihajajoča oblastva spomenice. V ta namen nam je potrebno, da nam vsak motorist in avtomobllist predloži na listu papirja zapisane nastopne podatke: 1. ime lastnika vozila, 2. poklic lastnika vozila, 3. reg. število vozila, 4. vrsto vozila, 5. jakost stroja ln cilindrsko vsebino, 6. I »namko vozila, T. število bencinske nakaa- I niče, 8. v kakšne svrhe rabi vozilo, 9. ko-! liko bencina mu zdaj pripada, 10. koliko bencina bi minimalno rabil, 11. utemeljitev, zakaj potrebuje pod 10. navedeno količino goriva. = Davčni zavezanci, ki imajo zaostanke na davkih, taksah, davčnih ln taksnih kaznih do konca leta 1937., naj vlože najkasneje do 22. t. m. z 10 din kolkovane prošnje za odpis teh zaostankov, če morejo s potrdili, to je z zemljeknjižnlmi izvlečki in potrdili občin, dokazati, da bi prisilna izterjava zaostankov ogražala njih gospodarstvo. Poro&ia naše It, izdaje : Borze 7. marca Nemške klirinške marke notirajo na naših borzah nespremenjeno 14.70—14.90. Grški boni so se ponujali v Zagrebu po 31.65, a v Beogradu Po 31.75. Bolgarski klirinški čeki pa so se iskali v BeogTadu po 93. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali po 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala 432 — 434, zaključkov pa nj bilo, kakor ni bilo prometa tudi v drugih vrednotah. V Beogradu pa se je zaključila Vojna Škoda po 431—431.50, medtem ko se je včeraj zaključila v Beogradu po 432.50. Devize Ljubljana. Oficlelni tečaji: London 172.80 — 176, Pariz 97.65 — 99.95, New York 4425 — 4485, Curili 995 — 1005, Amsterdam 2351.50 — 2389.50, Bruselj 748.50 — 760.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 213.46 — 216.66, Pariz 120.68—122.98 New York 5480 — 5520. Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2904.25 — 2942.25, Bruselj 924.43 — 936.43. Curih. Beograd 10, Pariz 9.87, London 17.4250, New York 446, Bruselj 75.45 Milan 22.52, Amsterdam 237.05, Berlin 178.75 Stockholm 106.2750, Oslo 101.3250, Kö-benhavn 86.10, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30. Bukarešta 3.40. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 432 — 434, 6«/0 šumske 67.50 den., 4»/• severne agrarne 51.50 den., 6®/» dalm. agrarne 70 den., 6% begluške 77 den.. 7«/, stabiliz. 95 den., 7»/o invest. 98 den., 7o/® Seligman 100 den., 7% Blair 90 den., 8% Blair 98 den.; delnice: PAB 200 den.. Narodna banka 7400 den.. Gutman 50— 60, Sečerana Osijek 170 den., Isis 35 — 50, Trbovlje 240 — 243. Beograd. Vojna Skoda 431 — 431.75 (431 _ 431.50), 6% šumske 69.50—70 50. 4o/„ agrarne 53 — 53.50, 6% dalm. agrarne 71—71.50 (71.50), 6®/® begluške 77.25 — 77.50 (77.25—77.50), 7•/• stabiliz. 98.50 — 99.50, 7% invest. 97.50 — 99, T/t Seligman 100.50 den., 7"/o Blair 90.50 den., 82« 290 — 300; »5« 270 — 280; »6« 250 — 260; »7« 220 — 230. *8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški ln sremski 135 — 137.50: banatski 132.50 — 135. Fižol: sremski beli brez vreč 415 — 420. Naše gledališče DRAMA Petek. 8. ob 15.: Profesor Klepec. Izven Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20.: Recitacijski večer hrvatskih pisateljev. Izven. Cene od 10 din navzdol. Sobota, 9.: žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. (25 predstava). Nedelja, 10. ob 15.: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20 : Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Na nocojšnjem recitacijskem večeru hrvatskih pisateljev, ki ga priredi društvo slovenskih književnikov, bodo iz svojih del čitali: Dr. Iii ja Jakovi jevič, dr. Anton Bo-nifačič, Dobriša Cesarič. Ivo Kozarčanin. Vladislav Kušan, Antun Nizeteo. Novak Simič, Ivan Goran-Kovačič in Dragutin Tadijanovič. Začetek ob 20. Veljajo cene od 10 din navzdol. opera Petek. 8.: zaprto. Sobota, 9. ob 15.: Obuti maček. Izven. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Balet Hre3tač. Glumači. Izven. Gostovanje baritonista Anta Ma rušita Nedelja, 10. ob pol 11.: Pepelka. Izven. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Znižane cerve od 30 din navzdol. Ob 15.: Tosca. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Flgarova svatba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. V soboto zvečer bomo v Leoncavallovfli »Glumačih« slišali prvič na našem odru v partiji Tonia mladega hrvatskega baritonista A. Marušiča, ki po svojih lepih glasovnih kvalitetah obeta postati kmalu zelo uporabna odrska moč dramatičnega žanra. Neddo bo pela M. Polajnarieva. Ca-nia Marčec, Beppa Banovec in Silvia Dol-ničar. Dirisrent dr. Svara. Obenem se bo uprizorila tudi suita Iz čaikovskega baleta »Hrestač« ki je v izvedbi naéega baletnega zbora zelo lepo uspela. Koreograf inž P. Golovin. Dirigent A. Neffat. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 8.: zaprto. Sobota 9.: Kovarstvo ln ljubezen. Red A. Nedelja, 10. ob 15.: Zaroka na Jadranu. Znižane cene. Ob 20.: Othello. Znižane cene. Staroupokojenci dobe posebne doklade Plinske maske za državne nameščence bo plačala država — Uredba ministrskega sveta o vojnih prekih sodih Beograd, 7. marca. p. Na nocojšnji seji, ki je trajala skoro štiri ure, je ministrski svet sklepal o celi vrsti resornih vprašanj ter načelno tudi o proračunu za prihodnjo proračunsko dobo, ker poteče sedanja doba že 31. marca. Zaenkrat o stvari še ni bil sprejet nikak definitivni sklep. Ministrski svet je nadalje razpravljal o težavnem položaju staroupokojencev. Vlada je sklenila, da se s 1. aprilom vsem onim upokojencem, katerih dohodki so manjši od dohodkov upokojencev po sedanjem zakonu, prično izplačevati posebne doklade. Spričo teh doklad se bodo dohodki staroupokojencev skoraj docela približali dohodkom upokojencev po novem zakonu. Strokovnjaki finančnega* ministrstva so se namreč postavili na stališče, da je popolno Izenačenje dohodkov upokojencev po starem ln novem zakonu nemogoče spričo izredne raznolikosti posa- meznih primerov. Zato se je vlada odločila za sistem posebnih doklad. Vlada je nadalje sklenila, da bo plinske maske za državne nameščence plačala država in da se nameščencem, ki so že prispevali zanje, vsi plačani obroki povrnejo. Izpopolnjena je bila uredba o odkupu živine, zasežene v primeru vojnih vaj ali mobilizacije. Po izpopolnjeni uredbi bo mogel vsak živinorejec živino, ki je ne bi hotel prodati, dati erarju v najem. Vlada je izpolnila tudi praznino v naši vojni zakonodaji ter je sprejela uredbo o vojnih prekih *odih. Uredba določa njihovo organizacijo, sestavo in postopanje ter dejanja, za katera bodo pristojna. Končno se je vlada bavila med drugim tudi s položajem raznih športnih organizacij. Kompromis ali prelom Ugibanja o položaju, ki je nastal zaradi zaplembe nem* škega premoga za Italijo Rim, 7. marca. j. (Havas) Italijanski diplomatski krogi z velikim mirom in zmernostjo premotnvajo novi položaj med Italijo m Veliko Britanijo, ustvarjen z razširjenjem pomorske kontrole nad italijanskim uvozom premoga iz Nemčije. Angleški ukrep je izzval v Italiji seveda precejšnjo nezadovoljnost, tem bolj. ker je bilo po prvih informacijah, ki so prispele v Rim, pričakovati, da bo na italijanski protest Anglija končno vendarle izpustila italijanske ladje skupaj s tovori premoga. Po teh informacijah naj bi bila Anglija pristala na to, da se izpusti vsaj toliko italijanskih ladij, kolikor je znašalo običajno mesečno povprečje v roterdamski luki na-tovorjenih ladij do 1. marca Na ta način oi Italija rešila približno 200.000 ton premoga. Zadnji čas so se namreč italijanski transporti iz Rotterdama znatno povečali, in sicer zaradi tega. ker je nekaj tednov poprej izredno ostra zima zavrla skoraj sleherni promet. Ta up se ni uresničil in je angleška pomorska kontrola zaplenila vse italijanske premogovne transporte. V merodajnih italijanskih krogih so mnenja, da bi se dal premogovni spor zadovoljivo rešiti, ako bi Anglija tudi v dejanjih kazala napram Italiji toliko obzirnosti, kakor jo v besedah izkazujejo angleški oficiozni krogi in angleški tisk. V italijanskih gospodarskih krogih še zmerom upajo, da se bo z Anglijo posrečila taka ureditev, da bo Italija prejemala potrebne Kontingente premoga, pa bodisi tudi v zameno za italijanske poliedelske pridelke. Kakor zatrjujejo tudi politični opazovalci, si je mogoče edino s tem upanjem razlagati, zakaj Je Italijanski tisk doslej ostal tako zmeren v svojih komentarjih angleškega ukrepa, ki tako v živo zadeva italijanske gospodarske Interese. Italijanski tisk bo verjetno ostal zmeren vse dotlej, dokler se to vprašanje ne uredi s Kompromisom ali pa s prelomom. Ako se sedanji premogovni spor ne bi rešil na na-51n, ki bo za Italijo zadovoljiv, potem je zaenkrat težko prorokovatl, kaj bo Italija nadalje ukrenila. Morda si bo skušala zagotoviti premogovne transporte Iz Zedi-njenih držav, čeprav je tu pričakovati velike ovire finančnega značaja. Na drugi strani ni nemogoče, da bi Ita-:ija izkoristila poslabšanje odnošajev z Anglijo, ki bi nujno morali slediti, ako se premogovni spor zadovoljivo ne uredi, za pretvezo, da bi lahko obnovila svoje gospodarske odnošaje s Sovjetsko unijo, in to navzlic politični napetosti, ki še zmerom vlada med Rimom in Moskvo. Vsekakor je gotovo, da Nemčija ne bo zamudila nobene prilike, da izkoristi ta položaj ter skuša z odstranitvijo pomislekov za go-: spodarsko sodelovanje s Sovjetsko unijo tigladiti pot tudi za politično zbližanje med Italijo in Sovjetsko unijo. Prihodnji teden angleški odgovor London, 7. marca. br. V dobro poučenih krogih se doznava, da bo angleška vlada šele prihodnji teden odgovorila r.a italijansko protestno noto zaradi zaplembe nemških premogovnih pošiljk. V svojem odgovoru bo angleška vlada r.a gl afila, da postopa točno po določbah, ki so veljala tudi za časa svetovne vojne ln ki jih je Italija takrat v polnem obsegu odobrila. Italijanski list o nervoznosti v Londonn Rim. 7. marca. AA. (Stefani). List »Telegrafo« prinaša članek izpod peresa svojega ravnatelja o premogovni zadevi, član-kar poudarja, da imajo nedavni ukrepi Londona, ki so prizadeli promet med ne-vtralci, značaj prenagljenosti in celo obupa. V nasprotju z britanskimi upi se nI ustvarila nikakršna koalicija držav proti Nemčiji. London je računal z nemškim napadom na kakšno nevtralno državo, a napada m bilo. Berlin je sklenil z Moskvo dogovor, ki je zelo vznemiril London, posebno zaradi svojega gospodarskega pomena. Po drugi strani ni nobena evropska država voljna sodelovati v vojni. Naposled tudi blokada ni rodila pričakovanih posledic. Po 6 mesecih vojne je na strani Anglije še zmerom samo Francija. To so vzroki sedanje nervoznosti v Londonu, ki jo najbolje dokazuje okoliščina, da se London sklicuje na težke zahteve vojne, ko utemeljuje ukrepe proti pomorskemu prometu med nev tralci. Zopet soglasna zaupnica Daladlera Pariz, 7. marca. br. V obeh zbornicah je bila danes popoldne francoski vladi izraženo zaupanje, v poslanski zbornici ob priliki razprave o vladni agrarni politiki, v senatu v zvezi z razpravo o osnovah to-spodarske organizacije države. Zbornica je ves dan razpravljala o !n-terpelacljah glede vladne agrarne politike. Ob zaključku razprave je s 517 glasovi soglasno sprejela sklep, s katerim izraža francoski vladi v kmetijski, kakor tudi v obči politiki popolno zaupanje. V senatu se je razprava nanašala na načrte vlade, po katerih naj bi se obči življenjski standard v Franciji prilagodil spremenjenim gospodarskim prilikam. Trgovinski minister je imel govor, v katerem je utemeljeval kontrolo nad zunanjo trgovino, produkcijo in razdelitvijo surovin. Govoril je tudi o eksportnih vprašanjih ln o olajšavah, ki bodo priznane francoskim izvoznikom v najkrajšem času. Nastopna avdienca novega švicarskega poslanika Beograd, 7. marca. AA. Danes ob 12. je Nj. Vis. knez namestnik sprejel v slovesni avdienci novega švicarskega poslanika na našem dvoru in dosedanjega odpravnika Paula Steinerja zaradi sprejetja poveril-nic. Malo pred 12. je dvorni avto z namestnikom šefa protokola dr. Ivanom Frangešem prišel pred švicarsko poslaništvo po dr. Steinerja in nato sta se oba odpeljala v Beli dvor. Slovesni izročitvi po-verllnlc z običajnim ceremonialom sta prisostvovala tudi zunanji minister Cincar-Markovič in vojaški in civilni dom Nj. Vel. kralja. Meningitis v Zagrebu Zagreb, 7. marca o. Epidemija meningitisa se je pojavila tudi v Zagrebu, kjer je po dosedanjih podatkih obolelo 5 ljudi. Iz bližnje zagrebške okolice pa so do danes opoldne pripeljali v zagrebško bolnišnico za kužne bolezni že 16 bolnikov. Požar v Somborn SombOr, 7. marca. o. Davi okrog 6. jo na Trgu sv. Trojice izbruhnil velik požar v knjigarni dr. Schlotzerja. Ogenj je vso knjdgarno uničil. Pri preiskavi se je izkrv-za'o, da je požar nastal po kratkem stiku prav za prav že pred štirimi dnevi. Na podstrešju se je vnel neki tram, ki je vste te dni počasi tlel. V pretekli noči pa se je osrenj z njegra razširil na stare knjige, ki so bile na podstrešju. Požar je naglo zajel vso stavbo. Samo škoda, ki jo je povzročil na knjigah se ceni na 500.000 din, a je vsa krita z zavarovalnino. Sodba zaradi krvavega dogodka Poškodovani Vinko Dolšak je izvršil samomor Celje, 7. marca. Dne 6. februarja se je zagovarjal pred tričlanskim senatom v Celju 26-letni delavec Anton Zajko iz Zagaja pri Podplatu zaradi uboja Obtožen je bil. da ic noci na 12 novembra v Grad'ükem dolu pn Rogaški Slatini udar*l posestn'kovega sina Vinka DoUak* s teležniknm no glavi in roki ter mu prebil lobanjo na temenu Dolšak se je kljub smrtno nevarni poškodbi 15. novembra sam podal v celjsko bolnišnico. Popoldne pa je stopil na podstrešje glavnega bolniškega poslopja in se pognal v duševni zmedenosti v globino Dobri je hude zunanje in notranje poškodbe, ki jim je dve uri pozneje podlegel. Pri razpravi dne 6 februarja se je Izkazalo ds sta bil* pri napadu na D«Mšaka udeležena tudi 27-letni posestnikov sin Jože Ogrizek » Za- ..yi^fc-. gaja in njegov 18-Ietni brat Janez Ogrizek. Janez Ogrizek je bvl pri razpravi 6. februarja zaslišan kot priča in so ga po zaslišanju odvedli v preiskovalni zapor. keT se je izkazalo, da je bil z bratom vred zapleten v napad na Drtl.šaka. Na podlagi mnenja zdravnika-izveden-ca dr Pintariča je zavzelo sodišče stališče, da obtoženci ne odgovarjajo za Dolšako-vo smrt, pač pa za smrtno nevarno poškodbo. ki so jo bili prizadejali Dolšaku. Pokojnega Dolšaka. ki se je vedel agresivno je najprej napadel Jože Ogrizek, nato pa Zajko in Janez Ogrizek. Anton Zajko je bi! obsojen na 8 mesecev, Jože Ogrizek ns 10 mescev, Janez Ogrizek pa na 5 mescev strogega zapora, Jože in Janez Ogrizek pa poleg tega še vsak na plačilo povprečnine v znesku 200 dinarjev. »JUTRO* St 5R. 6 p*«, & m. 19m. telezo za vojno V to »pokopališče« starega železa nekje na Francoskem segajo zdaj nepretrgoma železne roke ln nakladajo železo za odvoz v tvorni ce, kjer ga bodo predelali Sto milijonov krat svetlejša od sonca Nova zvezda velikanka — Odkritje Švicarja v Ameriki Na gori Palomarju v Kaliforniji, kjer postavljajo ta čas največji teleskop na svetu, je astronom dr. Zwicky, po rodu iz Švice, v ozvezdju Kita, v nebesnem pasu, ki je ta čas posebno zanimiv zavoljo lepe konstelacije petih premičnic, odkril novo zvezdo velikanko. Ta zvezda prekaša po svoji velikosti naše sonce kakšnih sto milijonov krati. Takšne zvezde velikanke prištevajo zavoljo nenadnosti njihovega pojava med »nove zvezde«, a med tem ko kažejo na- Ukradena ljubezen Posledice „intelektualne" tatvine na Norveškem 9» Neki norveški rejec je imel zelo lepo platinasto lisico, njegov sosed pa je bil lastnik nič manj lepega lisjaka iste vrste. Da bi ga dal na razpolago za ljubezenski sestanek med obema živalima, je zahteval nekoliko tisoč kron in teh gospodar samice ni imel. Namesto denarja pa je imel idejo. Privezal je lisico na vrvico in v tihi noči se je splazil z njo do sosedne farme. Gospod lisjak je mično damo iz sosedstva sprejel s potrebno prijaznostjo, šele proti jutru ju je rejec ločil in odšel s samico domov. Toda mož in žival sta imela smolo. V snegu so odkrili sledove ln tako sta se oba rejca srečala pred kadijem. Sodnik je bil malo v zadregi, ne moralno, temveč juristično. Takšnega primera norveški zakoni namreč ne predvidevajo. Končno pa je le našel paragraf, ki se je dal uporabiti za ukradeno ljubezen. Rejec je odšel kot »intelektualni tat« v zapor, lisica pa je pod policijskim nadzorstvom v drugič obiskala lisjaka in tam bo ostala, dokler ne bo vrgla mladičev, ki postanejo vsi last drugega rejca. OSe poletnega časa V Franciji kani jo uvesti ceto „velepoletni čas" V Franciji, Angliji, Belgiji in na Portugalskem so v noči od 24. na 25. februar Lepa starost V Davosn, Švica, je te dni umrla 102 letna Ana Marija Godmerjeva pomaknili ure za šestdeset minut naprej in uvedli s tem poletni čas. Isto bo storila Nemčija 1. aprila. Pobudo za uvedbo poletnega časa je dal Anglež William Willet, ki je 1.1908. postavil zbornici zakonski predlog za boljše izkoriščanje dnevne svetlobe. Tudi Holandec Hubrecht, ki ga je inspiriral neki članek Benjamina Franklina iz 1.1784., je bil eden med prvimi, ki so propagirali uvedbo poletnega časa. Benjamin Franklin bi bil tedaj pravi oče te ideje. L. 1916. so novo razdelitev dnevnega časa praktično uvedli na Francoskem, toda poletni čas je trajal tedaj le tri mesece in pol, od 15. junija do 30. septembra. Počasi so ta poletni čas podaljševali in 1923, so ga določili za čas od zadnje sobote v marcu do prve sobote v oktobru. V Franciji premišljajo celo o tem, da bi uvedli poseben »velepoletni čas«, in sicer naj bi ura od 24. aprila do 15. septembra pomaknila še za eno uro naprej, skupno torej za dve uri. Draga obljuba Neki stavbenik v italijanskem mestu Lecceju je moral nekemu svojemu zidarju za eno samo nedeljo dela plačati 5000 lir. Stavbenik možu spočetka sploh ni name-lavai plačati nedeljskega dela. Dejal mu je v šali, da ga bo plačal s polovico dobitka, če zadene v loteriji. Zidar je na to pristal. Stavbenik pa je res zadel 10.000 lir in hočeš nočeš je moral delavcu potem izročiti 5000 lir. vadne nove zvezde dosti manjšo svetlob-nost nego velikanke in je njih porast svetlobe nedvomno v zvezi z atomarnimi prevrati v njih notranjosti, si pojav velikank pojasnjujejo s staro hipotezo trčenja dveh zvezd. Za to hipotezo pa doslej še nimajo trdnih dokazov. Kar se tiče dobe, ko se je v Kitu nemara zgodila omenjena katastrofa, leži ta kakšnih dvajset milijonov let za nami. Toliko časa potrebuje namreč svetloba navzlic svoji fantastični brzini 300.000 km na sekundo, da dospe od tiste zvezde do nas. če še ne veš« zdai izveš; da. je zaradi -vojne moralo ustaviti obratovanje enajst anigleških zrakoplovnih družb, ki so zaposlovale sto pilotov in dvesto inženirjev; da so v Vilni zaprli tri poljska gledališča in objavili, da se je to zgodilo iz razlogov »zdravja in h giene«; da izvaža Nemčija zdaj svoj premog v Italijo p roko Švice, iz Italije pa se vračajo v Nemčijo po isti poti viaJci z živili; da so francoske avijatične tvomioe zgradile nov tip bojnega letala, ki prekaša nemško letalo Messe rschmittovega tipa. Aeroplane te virate izdelujejo že v serijah in bodo kmalu v prometu; da so ameriške Zedinjene države dan ìojstva T. G. Masarvka 7. maara proglasile za r-dan češkoslovaške« ; da bo letos odpotovalo na sezonska deia v Nemčijo 30 tisoč italijanskih delavcev; da je ameriški raziskovalec admiral Byrd odkril na južni strani rta Honia Sest majhnih, s snegom pokritih otočičev; da so v Vatikanskem mestu prišli v obtok prvi novci s podobo novega papeža Pija XII.; da stoji v anatoJskem gorovju ponekod sneg tri metre visoko; da je Rooseveltov odposlanec Sumner Welles po povratku iz Berlina v Švico zbolel in mora zaradi tega ostati dva dni v postelji; da zaposluje Nemčija trenutno v svoji industriji in pri drugih delih na svojem ozemlju 300 tisoč poljskih vojnih ujetnikov iin 150 tisoč poljskih civilistov, nadalje tudi 25 tisoč Slovakov ln 2500 Holandcev. I Takole so sovjetski bombniki razdejali neko bolnišnico na Finskem „Queen Elisabeth" Opravljanje na gramofonski plošči Kaj mislijo laskači kadar ni človeka zraven Bogata, v družbi zelo priljubljena žena nekega njujorškega industrijca si je že dolgo želela zvedeti, kaj si njeni gostje, ki jo vedno obsipavajo z laskanjem, o njej v resnici mislijo. V garderobni prostor za ženske, kjer so te imele navado, da so se obnavljale s črtalom in pudrom, je dala postaviti na neopazno mesto torej sprejemno aparaturo za gramofonske plošče. Nje mož si je dovolil isto šalo v garderobi za moške goste. Ko Je nekega večera proti polnoči razpoloženje bilo na višku, je gostiteljica prekinila plesno godbo in je z ljubeznivim nasmehom izjavila da je za mile goste pripravila še posebno presenečenje. Nato je dala predvajati posnete plošče. Navzoče dame so izmenoma postajale rdeče in bledi kajti to, kar so slišale, so bili pogovori, ki so jih imele s prijateljicami v oblačilni sobi in ti pogovori so vsebovali dovolj kritike in hudobije. Nanašali so se na intimne stvari gostiteljice, njeno obleko, frizuro, vedenje In stvari, s katerimi jim je postregla, a tudi o gostih samih je padla marsikatera beseda, zavoljo katere bi se jezične dame ta trenutek najrajši pogreznile v zemljo. Moški niso bili nič boljši. V zaupnih razgovorih so spregovorili marsikatero nerodno o poslovnih transakcijah in skrivnih ljubezenskih pustolovščinah. Gramofonske plošče so vse to neusmiljeno zabeležile. Samo ob sebi umevno, da se je ta večer končal z velikim škandalom in v zvezi s tem dogodkom, ki je prišel po indiskreciji njujorških listov v javnost, bo še cela vrsta tožb zavoljo razžaljenja časti in za ločitev zakonov. Kratko krilo ni vzrok za ločitev Štedljivost je v času vojne vredna samo pohvale V njujorško luko je prispela včeraj največja potniška ladja na svetu, angleški 85.000 tonski prekomoraik »Queen Elisabeth« Neki atenski rokodelec je vložil tožbo za ločitev svojega zakona, češ da ne more več živeti poleg žene, ki nosi vsa pravila nravnosti zasmehujoča kratka krila. žena se je sklicevala na obstoječo modo in je izjavila, da nobena ženska nI. kar se tiče obleke, dolžna svojemu možu brezpogojno pokorščino. Po vsem svetu nosijo ženske kratke obleke in naravno je. da mora priti do zakonskih prizorov, če pozove mož na skrivaj šiviljo in ji da obleke svoje žene, brez ženine vednosti podajšati, kakor se je zgodilo njej. Obleke je dala spet skrajšati. Sodišče je moževo tožbo zavrnilo, češ da kratka krila včasih lahko zbujajo pozornost, toda po današnjih modnih pojmih jih ne moremo smatrati za nenravna. V ostalem je z ozirom na pomanjkanje blaga, ki vlada tudi v nevtralnih državah, samo pozdraviti, da so ženske glede tega štedljive. Ljudožrce je spreobrnil Smrt zaslužnega civilizatorja Huberta Morreya Na Papui ali Novi Gvineji je umrl Hubert Morrey, ki je bil od 1. 1908. guverner na tem velikem otoku. Njegovo ime je združeno z važnim kolonialnim delom. V papuanskem protektoratu, ki obsega 230.000 štirjaških kilometrov, so živeli nekoč sami ljudožrci in lovci na glave. Morrey je sklenil, da bo to prebivalstvo civiliziral in njegovo prizadevanje je imelo popoln uspeh. Pri tem je imel svojo posebno metodo. Prepričan je bil, da moreta do- brotno prigovarjanje in malo norčevanja več opraviti nego nasilje. Prav kmalu je uspelo, da je kanibale spreobrnil s tem, da jim je postavljal nekanibale za vzgled. Znal je ljudožrce po potrebi tudi osmešiti, pri čemer je računal na njihovo nečimer-nost. V desetletnem delu je otočane vzgojil v delavce ter jim je odprl tudi pot do vseučilišča v Sydneyu. kjer se izkazujejo zlasti z veseljem do medicinske znanosti. Nenavadni vrt lorda Jerseya Potaknjenci vseh vrst, iz /zemši drevo spoznanja A N E K D 0 T A Friderik Veliki je v mladih letih v Amsterdamu obiskal nekega bankirja Banki rje va žena ga ni poznala. Odvedla ga Je v najboljšo sobo, kot dobra gospodinja pa ga je prosta, naj si sezuje čevlje in nane copate. Ko se je bankir vrnil ln zagledal kralja v copatah, se je nad vedenjem svoje žene prestrašil. Prosil je kralja odpuščanja ln pozval ženo, naj stori isto. Ta pa je uprla obe roki ob bok in menila: »Tu se ne da nič napraviti! Jaz sama, ki sem gospodinja, si sezujem čevlje, kadar stopim v to sobo. Naj pride kralj ali kraljica, čevlji morajo ostati pred vrati!« Friderik se je nasmehnil in dejal: »Prav imate, gospa v lastni hiši je treba vedno paziti na red in snago!« VSAK DAN ENA Znani angleški loro Jersey je svoji deželi ponudil v dar kos zemlje, ki jo hoče spremeniti v svojevrsten vrt: vsa drevesa in druge rastline v tem vrtu naj bi imele zgodovinski značaj. Velikega botanika prof. Salisburryja in zgodovinarja prof. Younga je imenoval za svoja sodelavca. Nekoliko posebnosti iz te zbirke so že presadili na vrt. Tako so vsadili potič vrbe žalujke, pod katero je bil na Sveti Heleni pokopan Napoleon Bonaparte. Iz nasada ob grobnici vojvode Wellingtonskega so si priskrbeli cipreso, iz Transjordanije so prepeljali na Angleško neki hrast, in sicer iz gozda, v katerega je bežal Absolon pred Jobom in kjer je s svojimi dolgimi lasmi obvisel na nekem drevesu. Z Miltonovega groba v Cambridgeu so si priskrbeli ro-■ bido, z groba drugega slavnega angleškega pesnika, Keatsa, pa so vsadili v Jer-seyev vrt vrtnico. Prispel je tudi potaknjenec neke cipresne vrste, ki jo v Orientu zelo goje m ki izvira z groba perzijskega poeta Omarja Kleyjama. Lord je izdal poziv, naj bi mu z grobov znamenitih mož in žensk pošiljali cvetlice in potiče. Njegovi želji se odzivajo od vseh strani, samo od tiste usodne jablane, v paradižu, ki je postala nesreča nas vseh, ni še nihče poslal nobenega potaknjenca. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kadar boksar smrči... Hišnica: »Eden, dva tri, štiri, pet, šest. sedem —.« (»Berlingske TI tende«) MICHEL ZÄVACO: HUMAN. Naključje ali usoda? ... Bralec naj razsodi; na nas je, da poročamo, kako je bilo. Jakomin je ponudil Denizki, da jo spremi v Ulico svetega Dioniza, in deklica je to ponudbo hvaležno sprejela. Rekel ji je, naj se ga prime za komolec; tudi to je storila. Ko se je skrivaj ozrla na rešiteljev dolgi nos, jo je res da posilil smehljaj. A v tem smehljaju ni bilo nič zlobe in porogljivo-sti. i^odi si, da je bila predobrega srca, bodi si, da je še preživo pomnila Corentmovo uslugo — De-nizi se ta velikanski nos konec koncev ni zdel baš neprijeten na oko. Jakomin je kmalu opazil, da mu je zala Deniza nekam naklonjena. »Oh,« je pomislil, »ko bi le mojega nosu ne bilo!.. . Kako hitro bi poprosil mično gospico za dovoljenje. da jo poljubim! Toda nos mi takih nežnosti ne dopušča. In tudi, kaj bi potem rekel don Juan! Ali bi me naklestil! Beži, beži, ubogi Co-rentin. to sladko grozdje ni zate!« Omeniti moramo da je bila gospa Jeroma Di-maneheva po odhodu Juana Tenoria brž poklicala hčerko predse, jo stisnila na materinske prsi ter ji z mnogim solzami in vzdihi razodela, da ji je imeniten gospod, bretonski grof z imenom Jako- min de Corentin, izkazal visoko čast in jo zaprosil v zakon. Deniza, ki je skrita za vrati poslušala materin razgovor z velikašem, se je vzlic temu naredila zavzeto. Kot prevejana Parižanka pa je verjela pravljični sreči samo na pol. Nehote se je namuznila materinemu navdušenju in sama pri sebi ponovila besede, ki jih je bila rekla donu Juanu pri »Vede- ževalki«: »To so velikaške muhe! Skromna meščanka sem in ne smem dvigati oči tako visoko... Ce bi bilo pa vendarle res ...« Prsi so ji zaplale. V duhu sta ji vstala lepi obraz in zala moška postava dona Juana; priznati je morala, da si krasnejšega moža ne bi mogla želeti. K sreči jo je zdramilo iz sanjarije pritrkavanje zvonov; spomnila je gospo Dimanchevo, da je hotela iti z dvema ali tremi prijateljicami iz Ulice svetega Dioniza gledat slovesni prihod španskega kralja. Nato je kakor lahka ptička odfrfotala proti Ulici svetega Antona. Videli smo, kako je ušla gotovi smrti, ko so jo v padcu prestregle dolge roke Jakomina Corentina. »Povejte mi kaj o svojem gospodarju«, je milo rekla Deniza ko sta bila gneča in hrup za njima. »O«, j2 dejal Jakomin, »to vam je imeniten gospod, član seviliske štiriindvajsetorice.« »Seviljske? To je v Bretaniji, kaj ne?« »V Bretaniji?« " »Seveda«, je prostodušno rekla Deniza, »gospod Jakomin de Corentin je vendar bretonski grof...« Jakomin si je strahovito poškilil na konec nosu in mahoma obstal. Deniza je sklonila glavico. Sanje so jo prevzele z novo močjo; bodisi, da je bila tako razburjena, bodisi, da jo je navdajal dobri Jakomin z zaupanjem — v nepremagljivi potrebi, da si olajša srce, je zamrmrala: »Zdi se mi... oh, zdi se mi, da imam Jakomina rada!« Jakomin se je vzravnal na dolgih, mršavih nogah, odprl uhlje na stežaj in osuplo vprašal: »Jakomina, pravite? ... Radi ga imate?« »Da«, je zajecljala. »Gotovo je zelo predrzno, da vam povem? ...« »Jakomina Corentina, ste rekli? ... Radi ga imate? Ljubite ga?« »Morda ni prav... ko je tako velik gospod!« »Hm! Visokost človeku ne škodi«, je dejal Jakomin, zaman se trudeč, da bi bil videti manjši. »A povejte mi, kaj mislite o njegovem nosu?« »O njegovem nosu? ...« »Da. Povedati vam moram, da je zastran nosu zelo občutljiv in ne mara, da bi mu ga kdo očital.« »Jaz mu ga prav gotovo ne bom, saj se mi zdi nje njegov nos najlepši na svetu!« Jakomin je to pot nežno ošinil kras svojega obličja z očmi in pomislil: »Viš jo. prevejanko!. . Rada me ima in v svoji iznajdljivosti ubira ta ovinek, da se mi izpove. Sveta nebea! kakor bi rekel don Juan, kdo bi si bil mislil! Don Juan jo snubi, vame je pa zaljubljena! ... Jakomin Corentin je postal tekmec dona Juana, krvnika ženskih src!... Ce to ni pustolovščina! ...« »Da, da«, je pomislil Jakomin, »prav o njegovem srcu ti bom pripovedoval. Kakšna navihanka! Hoče, naj ji govorim o sebi, kakor bi šlo za nekoga drugega.« »Torej želite«, se je obrnil k nji, »da vam povem kaj o srcu Jakomina Corentina?« »Jakomina de Corentina«, je prostodušno popravilo dekle. »V plemiča me povzdiguje, da bi se mi prikupila«, je menil Corentin. »Nu, vedite: nežnejšega, mehkejšega srca ves svet ne premore. To je srce, da mu ni primere. Pravo, novo srce, ki ni še nikoli ljubilo.. -« »Oh«, se je nasmehnila Deniza, »to pravite kar tako... a zal Človek je, vse kar je les...« »Da, Corentin ni napačen na oko.« »In pravite, da ni še nikoli ljubil? Ali je mogoče?« »Porok sem vam za to. Nikoli še ni poljubil ženske, ne plemkinje ne preproste, ne mlade ne stare, zato, ker je ni mogel. Tako hudo je bilo, da je nekoč predrl vrečo plev ...« Deniza je prepadeno zastrmela v Jakomina. »Dober fant je videti«, si je dejala, »samo nekam čudne pameti Morda zaradi nosu?« »Torej mu ne zamerite, da vas ima rad?« je nežno nadaljeval Jakomin. »O ne«, je preprosto odgovorila. »Prav nič niseri huda nanj. A kako naj verjamem, da bi se bil tolikanj visok gospod zagledal v mojo osebico?«