
Ta številka je izšla ob priliki proslave 
40-letnice Komunistične partije in plenuma Društva 
gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije 
v Celju dne 24. oktobra 1959
V S E B I N A
Ing. F ra n c e  B a jž e l j : OB 40-L ET N IC I K O M U N IST IČ N E  P A R T IJE  JU G O ­
S L A V IJE  — R iko Je rm a n , p re d s . OLO C elje : SM O T R N E JŠA  IN  H IT R E JŠ A  
G R A D B EN A  P R O IZ V O D N JA  — F ra n c  R u p re t: P R IN C IP I O R G A N IZ A C IJE  
G R A D B EN EG A  P O D JE T JA  — B iro  za  s tan o v an jsk o  in  ko m u n aln o  izg rad n jo : 
STA N O V A N JSK O  P R O JE K T IR A N JE  S  ST A L IŠČ A  DRU ŽBEN E E K O N O ­
M IK E  — P R O JE K T  32-STA N O V A N JSK EG A  B LO K A  S TR G O V SK IM I L O ­
K A L I IN  45-STANOVANJiSKI ST O L P -  Ing . F ra n c  V eh o v ar: ID E JN I U R B A ­
N IS T IČ N I N A ČRT M ESTA  C E L JA  — Ing. F ra n  L ah : U R B A N IST IČ N I N A ­
ČRT M ESTA C E L JA  V L U Č I V O D N EG A  G O SPO D A R STV A  — F ra n c  R u p re t: 
R E O R G A N IZ A C IJA  G R A D B E N IŠT V A  V C E LJSK E M  O K R A JU  — T EH N IČ ­
NA  PR IP R A V A  IN  U R E D IT E V  G R A D B IŠČ A  »ST O L PIČ E V  S — 20« V CE­
L JU : Ing . D rago  Ž la jp a h : a) O R G A N IZ A C IJSK A  SH EM A GR A D B IŠČ A ; 
Ing . Iv a n  S te rb en c : b) K O N S T R U K C IJS K I ELE M E N T I ST O L PIČ E V ; Ing . 
Iv a n  C ijan : c) P L A N I — Ing . Jo s ip  D idek : R E K O N ST R U K C IJA  TOVA RNE 
E M A JL IR A N E  PO SO D E V C E L JU  — Ing. Jo s ip  Diiidek: SK LA D IŠČ E  H M E­
L JA  V ŽA LC U  — Ing. Jo s ip  D idek : R E K O N ST R U K C IJA  ŽELEZA R N E 
ŠTO RE — F ra n c  R u p re t: R A C IO N A L IZ A C IJA  T R A N SPO R TA  O PEK E.
LETO X 1958/59
U R EJA  U R ED N IŠK I ODBOR. — ODGOV ORNI U R ED N IK  ING. L JU D E V IT  SK A BERN E. — T ISK A  
TISK A R N A  ČA SO PISN EG A  P O D JE T JA  DELO. — R E V IJA  IZ H A JA  V D ESETIH  ŠTEV ILK A H  NA 
LETO. — LETN A  N A ROČNINA ZA  N EČ LA N E 10.000 D IN A R JEV . — UREDNIŠTVO IN  U PRA V A :
L JU B L JA N A , ERJA V ČEV A  15, TEL. 23-158
GRADBENI VESTNIK GLASILO DRUŠTVA
GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LR SLOVENIJE
ŠT. 67-70 
LETO X - 1958 59
Ing. France Bajželj, predsednik DGIT LR Slovenije
Ob 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije
S celjskim plenumom, ki je sklican za 24. in 25. 
oktober letos, se vključuje tudi naše Društvo grad­
benih inženirjev in tehnikov LRS v oficielno pro­
slavo 40-letnice ustanovitve KP Jugoslavije.
Gradbenik že po svojem tehničnem in ustvarjal­
nem bistvu ne more biti nikoli nosilec kakih nazad­
njaških, konservativnih in reakcionarnih teženj. 
Gradbenik, ki ustvarja sodobnemu človeštvu od 
najosnovnejše potrebe, t. j. stanovanja, pa do naj­
večjih ključnih objektov za celotno gospodarstvo, 
stremi vedno po zboljšanju pogojev fizičnega na­
predka, ima oster čut za izkoriščevalca, ni nikdar 
rad trpel delomrzneža, še manj pa eksploatatorja.
Zato je popolnoma razumljivo, da srečamo takoj 
po ustanovitvi KP Jugoslavije povsod, bodisi direkt­
no v njenih vrstah ali vzporedno ob njenih vrstah, 
pri vseh njenih akcijah, od začetka do zmage in 
osvoboditve domovine leta 1945 tudi gradbenike.
Mnogi gradbeni inženirji in tehniki so darovali 
v času osvobodilne borbe svoje življenje za lepšo 
bodočnost naše domovine.
Po osvoboditvi je prijelo za delo na najtežjih 
mestih mnogo tovarišev gradbenikov in še danes je 
mnogo tovarišev, ki so izšli iz gradbenih vrst, na 
najodgovornejših položajih naše ljudske oblasti.
Večina gradbenih inženirjev in tehnikov v Slo­
veniji je razumela vse težave in potrebe našega za­
ostalega gospodarstva in prihitela na pomoč ljudski 
oblasti, kjer je bilo to potrebno.
Na stotine slovenskih gradbincev je po osvobo­
ditvi pomagalo pri obnovi in pri gradnji velikih 
gospodarskih objektov tudi v drugih republikah, ki 
so bile v vojni še bolj prizadete kot Slovenija. Veseli 
nas danes, da so nekatere bratske republike po osvo­
boditvi že toliko napredovale v gradbeništvu, da nas 
ne prekašajo samo po obsegu gradbenih del, temveč 
tudi že z modernejšo zasnovo in izvedbo.
Kljub temu, da so gradbinci že v stari Jugosla­
viji predstavljali skoraj zavestno družbeno silo, ve­
mo, da je bilo gradbeništvo kot stroka še precej 
zaostalo ter da je bila prav v gradbeništvu v stari 
Jugoslaviji eksploatacija delovnega človeka na taki 
ravni, kot malokje v ostalem gospodarstvu.
Sele osvoboditev leta 1945 je osvobodila tudi 
gradbenika. Gradbeništvo se je razmahnilo in raz­
vilo v tolikem obsegu, da si tega še nekaj let prej 
ne bi mogel nihče predstavljati.
Naša ljudska oblast je obogatila takoj po osvo­
boditvi gradbeništvo v Sloveniji z inštituti in za­
vodi, ki dosegajo danes po strokovnosti evropsko 
raven. Gradbeno šolanje je bilo omogočeno tisočem 
mladincev. Dijakom in študentom je bila omogočena 
gradbena praksa doma in v tujini.
Ljudska oblast je omogočila specializacijo mla­
dim tehnikom in inženirjem, podpirala je naše stro­
kovno časopisje in naše Društvo.
Večina gradbenih inženirjev in tehnikov se za­
veda in ceni razumevanje ter pomoč naše ljudske 
oblasti, ki jo ta posveča gradbeništvu. Mladi kader 
gradbenih inženirjev in tehnikov, vsaj tisti, ki je 
danes zaposlen v projektantskih organizacijah in v 
operativi, se mora zavedati, da je tudi njegovo na­
grajevanje v primerjavi z razvojem celokupnega 
gospodarstva že na lepi ravni. Toda zavedati se 
moramo tudi tega, da je danes družbeno ekonomska 
vzgoja mladih strokovnjakov pomanjkljiva. Tudi 
naše Društvo je dolžno posvetiti več skrbi mladim 
pripravnikom, ki niso danes pravzaprav nikjer pri­
pravniki v pravem pomenu besede, niti v podjetjih, 
niti v gradbeni upravi.
Z družbeno vzgojo mladih inženirjev in tehnikov 
bomo morali pričeti takoj ob vstopu v delovne ko­
lektive, kjer mora dobiti vzgoja takoj konkretne 
oblike.
Mlad gradbenik, tehnik in inženir, se mora za­
vestno vključevati v današnjo družbeno upravljanje 
ter prav s svojo tehnično izobrazbo pomagati v svo­
jem okolju pri družbenem upravljanju in h kultur­
nemu dvigu širokih množic.
Danes, ko proslavljamo 40-letnico ustanovitve 
KP Jugoslavije istočasno z velikimi uspehi in do­
sežki v celotnem našem gospodarstvu, ne bo težko 
gradbenim tehnikom in inženirjem uspešno razvi­
jati gradbeno stroko, boriti se za večjo storilnost in 
produktivnost ter omogočiti naši skupnosti, da bo 
dobila dokončane gradbene objekte hitreje in ce­
neje.
Gradbenikom ne bo težko z ostalimi množičnimi 
organizacijami sodelovati na ideološkem, prosvet­
nem in kulturnem področju ter pri ukrepih za 
zboljšanje življenjske ravni, pomagati ljudski obla­
sti pri reševanju vprašanj s področja gradbene stro­
ke in tehnike v širšem smislu, ne bo težko sodelo­
vati pri popularizaciji tehnike.
Vse to pa je že zajeto v namenih in ciljih Dru­
štva gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije.
Riko J e r m a n ,  predsednik OLO Celje
Smotrnejša in hitrejša gradbena proizvodnja
Za vse povojno obdobje so posebno značilna pri­
zadevanja naše skupnosti po obširnih investicijah, 
zlasti pri gradnji industrije in v zadnjih letih sta­
novanjske izgradnje. Stanovanjska izgradnja zaradi 
svoje obširnosti ter aktualnosti še posebej zahteva 
skrb nas vseh, da bi bilo smotrna, funkcionalno 
solidna, cenena, obenem pa nagla in kvalitetna ter 
skladna z okoljem, kjer gradimo.
Obsežnost in pomembnost gradbenih del pred­
stavlja pred sodelujoče kolektive potrebo po spe­
cializaciji dela. Za dosego tega pa je potrebno orga­
nizacijsko dobro pripravljeno poslovno sodelovanje 
vseh gospodarskih organizacij, ki delajo na področju 
gradbeništva. V celjskem okraju smo pristopili k 
takemu načinu izvajanja gradbenih nalog. To sode­
lovanje ima le ta družbeno pomemben cilj, da bo 
gradbena proizvodnja večja, bolje organizirana in 
zato hitrejša ter cenejša, za same kolektive pa po­
slovno mnogo uspešnejša kot dosedanja medsebojno 
ne dovolj povezana proizvodnja. Tak svoj namen 
pa bomo dosegli le, če bo sodelovanje slonelo na 
dobro preudarjeni in čvrsti organizaciji, ki bo lahko 
osredotočila sredstva in sile, disciplinirala in poglo­
Franc R u p r e t :
Principi organizacije
Znanstveno je obdelana organizacija gradbenih 
podjetij predvsem v sovjetski strokovni literaturi. 
Vendar teh principov ni možno enostavno prenesti 
v naše razmere predvsem, ker je velikost naših 
podjetij znatno manjša; predvsem pa tudi zaradi 
velikih razlik v materialu, konstrukciji, predpisih, 
mentaliteti ljudi, odnosih itd.
V enem samem članku je seveda nemogoče obde­
lati to materijo v podrobnostih. Opozoriti hočem na 
osnovne principe in metode, ki hi jih morali upo­
rabiti v naših gradbenih podjetjih. Pri tem gre v 
glavnem za prilagoditev znanih principov industrij­
ske organizacije podjetij na specifične prilike grad­
bene stroke.
V Celju smo koncem leta 1958 združili 5 manjših 
gradbenih podjetij v  eno samo veliko podjetje. Ob 
tej priliki je bilo potrebno nadrobno proučiti prin­
cipe in organizacijo poslovanja novega, podjetja. 
Članek bazira na študijah, ki so bile izdelane v zvezi 
s snovanjem tega novega podjetja. Poudariti mo­
ram, da vsa ti principi še zdaleč niso. uvedeni v 
prakso, prav tako še ni glede vseh doseženo, enotno 
gledanje.
Kljub temu sem osebno prepričan, da vendarle 
te teze predstavljajo pravilno perspektivo in začrtu­
jejo pravilno, pot v izpopolnjevanju organizacijle 
gradbenih podjetij.
bila priprave za gradnje, po sodobnejših metodah 
uredila gradbišča, v danih pogojih uvajala standar­
dizacijo teh zagotovila neprekinjen potek gradenj.
Cela vrsta problemov stoji ob reorganizaciji in 
modernizaciji gradbeništva pred kadri, ki si priza­
devajo na področju gradbeništva. Predvsem pa stoji 
pred njimi mnogo študijskega dela, tako potrebnega 
vselej, kadar opuščamo zastarele metode, stara sta­
lišča in nazore in ko se lotevamo novih načinov in 
izbiramo nova pota. Vsem kadrom, ki si prizade­
vajo uspešno opraviti te odgovorne naloge želimo 
čim več uspehov.
Tako široko zasnovane in zahtevne naloge, ki 
stoje pred organizatorji in izvajalci gradenj, pa se­
veda ne morejo ostati le dolžnosti kolektivov izva­
jalcev. Zato naša skupnost zlasti v zadnjih letih 
posveča posebno skrb in pomoč gradbeništvu, ki se 
predvsem izraža v povečanih materialnih sredstvih 
za tehnično izpopolnitev procesa gradenj ter v priza­
devanjih za boljšo organizacijo dela ter uspešnejše 
medsebojno sodelovanje. Naši družbeni plani, zlasti 
okrajni in občinski, bodo zato v bodoče še bolj 
usmerjeni k reševanju te pomembne družbene 
naloge.
gradbenega podjetja
i
Glavne pomanjkljivosti dosedanje organizacije
Splošno lahko za večino gradbenih podjetij
trdimo:
— da im ajo izvršeno slabo delitev 'dela,
— da je sistem proizvodnjie obrtniški (obrtniška 
m entaliteta),
— da ne vršijo p re d m e  tehnološke priprave del,
— da se ne držijo  pogodbenih terminov,
— da je koordinacija del raznih poklicev n a  objek­
tih slaba,
— da so notranja odnosi slabi, .kar dokazuje fluk­
tuacija delavstva,
— 'da je nagrajevanje neprecizno 'in navzpodbudno,
— da je kadrovska služba zEsnemarjena,
— da je skrb za delovne in  življenjske pogoje 
delavcev slaba,
— da je produktivnost dela nizka (sistem kom­
pleksnega proizvajanja),
— delavsko siamoupravljanjie zaradi razbitosti ko­
lektiva ne prihaja v  polni m eri do izraza,
— da je  proizvodnja neenakom erna zaradi vplivov 
kopičenja del, vremena in neusklajenih kapaci­
tet,
— slaba mehanoopremlijenost, slabo koriščenje in 
vzdrževanje strojev.
Iz lastne prakse vem, da so glavni problemi ve­
čine gradbenih podjetij predvsem naslednji:
— nestabilnost, nihanje naročil,
— nestalnost kadra,
— pomanjkanje kapacitet za zaključna dela,
— slaba akum ulativnost podjetij,
— slaba strokovnost delavstva,
— težave pri premeščanju 'kadrov,
— težave z obratnimi sredstvi,
— težave glede nabave sezonskih in kritičnih ma­
terialov,
—- težavna vakladiitev in sinhronizacija del,
— neprimerna strokovna, vzgoja kadrov,
— izredno število organizacijskih problemov, ki se 
vedno iznova porajajo,
•—■ neuravnovešeni osebni dohodki v primeri z dru­
gimi panogami,
— težave v nabavi sodobnih strojev in deviz za 
rezervne dele,
— težave z načrti, dokumentacijo.
Številne izmed vseh teh problemov seveda ni 
mogoče rešiti v podjetju samem, ker so odvisni od 
zunanjih činitelj ev, o čemer pišem na drugem me­
stu. Vzlic temu pa je mnogo težav odraz subjektiv­
nih in internih slabosti. Principi organizacije morajo 
birtl takšni, da služijo v maksimalni možni meri 
prav premagovanju teh težav.
II
Principi sodobne organizacije
Čeprav se temu pri nais rado močno ugovarja, 
vendar kažejo številne tuje in redke domače izkuš­
nje, da je tudi' v gradbenem podj-etju možno upo­
rabiti smiselno industrijsko organizacijo proizvod­
nje.
Zaradi specifičnih prilik, pod katerimi; se grad­
bena- proizvodnja odvija, je potrebno seveda- le-te 
pri snovanju organizacije podjetja v polni meri 
upoštevati. Ti specifični pogoji (selitev tovarne, 
vremenski vplivi, 'Odločanje investitorja in projek­
tanta na proizvodnjo itd.) dejansko v znatni meri 
otežujejo uveljavitev industrijskih principov orga­
nizacije. Zato zahteva upoštevanje takšnih princi­
pov znatno več truda, naporov, novih prijemov in 
večkrat tudi smotrne improvizacije.
Živimo v dobi velikih izprememb tudi za grad­
beniško panogo. Intenzivno se dela, na tipizaciji in 
standardizacij^ na novih gradbenih materialih. 
Gradbena podjetja so se pričela s hitrim tempom 
mehanizirati. Snujejo se velika gradbišča, podjetja 
dobivajo dolgoročnejša, naročila itd.
Vzporedno s tem razvojem mora iti tudi orga­
nizacija gradbenih podjetij, kakor tudi razvoj novih 
metod dela. Energično je potrebno revidirati star- 
lišče, da pomeni mehanizacija za napredek grad­
beništva edino možnost. Kot v industriji, je potreb­
no tudi v gradbeništvu popolnoma obvladati prin­
cipe sodobne organizacije poslovanja in dela, da 
se na ta način oprema polno in smotrno izkoristi. 
Tudi za gradbeništvo velja znan Fordov izrek:
»Ljubša mi je stara tovarna z dobro organizacijo, 
kot nova tovarna s slabo organizacijo!«
Analize so pokazale, da gre pri tradicionalni 
organizaciji gradbenih del nad 50 °/o delovnega časa 
v izgubo. Očitno je, da v tem pogledu mehanizacija 
ne rešuje problema, ampiak nasprotno, ob takšni 
organizaciji se vrednost izgub še povečuje, saj gre 
v izgubo dragocen strojni efekt! Borba za teh 
izgubljenih 50 % delovnega časa je naloga sodobne 
organizacije poslovanja1 in dela.
Analiza izgub delovnega časa je nekoliko pestrej­
ša kot v industriji. Glavne izgube nastopajo zaradi :
—  z i m s k e  p r e k i n i t v e  d e l a ,
— dežja,
—■ okvar strojev,
— pomanjkanja materiala,
— nepravilnega razporeda delavcev,
— nepravilnega tehnološkega razporeda,
— nesreč,
— nepopolnih projektov,
—- nediscipline,
— pomanjkljivega nadzora,
— nezainteresiranosti,
— fluktuacije,
—■ slabo- organiziranega premeščanja,
— slabih prometnih zvez,
— slabe organizacije delovnih mest,
— čakanja na material na začetku sezone,
— nepotrebnih potov delavcev v pisarno,
— slabe strokovnosti,
— pogostega menjavanja delavca z dela na delo,
— pomanjkanje rezervnih delov.
Seveda je v praksi virov izgub še mnogo več. 
Naštel sem le najznačilnejše vire; ta- pregled kaže, 
da je treba napovedati boj tem izgubam na naj­
različnejših področjih poslovanja podjetja, ;ako ho­
čemo doseči vidnejši efekt.
Rezultati, ki so jih dosegli na »poizkusnih« od­
nosno »vzornih« gradbiščih -v Zahodni Nemčiji ka­
žejo, da je možno znižati odstotek izgub -od 50 na 
10 do največ 15 °/o, to pa samo z organizacijskimi 
merami. Že danes, ko je pri nas živo delo še raz­
meroma poceni (vsaj navidezno, ker ne upoštevamo 
družbenih stroškov), pomeni takšno izboljšanje 
ogromen efekt; tembolj pa bo to prišlo do izraza 
čez nekaj let, ko bodo urni zaslužki znatno višji.
Glavne organizacijske mere, ki jih zahteva so­
dobna organizacija gradbenega podjetja, se lahko 
zvrstijo v naslednjie glavne skupine:
— konsolidacija razmer .podjetja,
— uvedba precizne delitve dela,
— uvedba znanstvenih metod organizacije dela,
— groba specializacija podjetja,
— postopna fina interna specializacija,
— uskladitev 'kapacitet,
— intenzivno 'investiranje v sodobno opremo,
— princip ekonomskih enot,
— decentralizacija samoupravljanja,
— sistematično reševanje kadrovskih problemov,
— vzpodbuden, decentraliziran sistem nagrajeva­
nja,
— vzpodbuden sistem napredovanja članov kolek­
tiva in internega izobraževanja,
— napredna ureditev notranjih odnosov,
—- mobilizacijski karakter letnega proizvodnega 
plana podjetja.
V članku nameravam na kratko iznesti glavne 
principe in organizacijske mere za vsako izmed 
grup odnosno področij.
a) Konsolidacija razmer podjetja
Iz lastne prakse vem, da večina, gradbenih pod­
jetij ni notranje konsolidirana. S tem ne trdim, da 
je večina podjetij na »trhlih« nogah, drži pa, da je 
malokje stanje takšno, da lahko govorimo o trdnem 
kolektivu. Podjetje je konsolidiramo, ko uspe v 
celoti privezati nase svoj kader, ko doseže ustalitev 
kadra. To pa je seveda najtežja naloga in prav zato 
jo omenjam na prvem mestu. Recept, kako to doseči, 
seveda ni enostaven, in mnogokrat ne leži rešitev 
tega vprašanja izključno v možnostih podjetja.
Povsem naravno- je, da delavstvo teži za ureje­
nimi razmerami in zato stremi za zaposlitvijo- v 
tovarni. Zato- je gradbišče običajno prva šola za 
tovarno. Ta proces pa jie neekonomičen. Ak-o- ga ne 
bomo uspeli ustaviti, ne bo napredka v gradbe­
ništvu.
Da bomo delavca v gradbenem podjetju zadr­
žali, mu moramo dati pogoje, da bo imel račun 
ostati v podjetju. Tak račun pa se kaže:
— v garanitiranju stalne zaposlitve,
— v ekvivalentnih (ravnotežnih) zaslužkih,
— v čimbolj urejenih pogojih življenja,
■—■ v zdravem notranjem vzdušju v kolektivu,
— v napredku podjetja, na katerega je souprav- 
Ija-lec ponosen.
Vse to je možno doseči le z velikim razumeva­
njem družbe za podjetje. Predvsem so osnova sta­
bilnosti podjetja dolgoročne pogodbe in učinkovita 
pomoč, da lahko podjetje vsaj v najnujnejšem ob­
segu uredi problem nastanitve delavstva, kakor tudi 
pomoč za izpopolnitev opreme podjetja, v težnji, 
da sie mehanizirajo vsaij najtežja težaška dela.
Doslej tega razumevanja mi bilo v zadostni 
meril, zato pa tudii stanje v podjetjih ni takšno, 
kot si ga želimo-. Šele stalen kader je namreč osnov­
ni in najvažnejši element napredka podjetja. Nič 
nam ne pomaga še tako precizna organizacija, če jo 
moramo- -vedno znova premagovati z novimi ljudmi, 
jih vživljiati v nove pogoje dela itd. Na stalnem 
ka-dru se odvija piro-cas priučeva-nja samo enkrat. 
Stalen kader pa je potem logično Siam na sebi 
velika potencialna sila-, ki sama ruši vse ovire na 
poti daljnjega napredka podjetja.
b) Delitev dela
Sodobna organizacija- zahteva -nujno -energičen 
prel-om z obrtniškimi metodami pr-oizvcdnj e; pro­
izvodnjo je treba voditi načrtno, ne jo prepuščati 
stihiji, slučajnostim, skratka pomesti je potrebno 
s prafcticizroom na vsej čtri.
Obrtniška mentaliteta iima v gradbenih -podjetjih 
zelo globok -ko-ren. Ne sm-em-o si prikrivati dejstva,
da je -ta mentaliteta usidrana ne samo pri mojstrih 
in delovodjih, ampak tudi lin prav tako pri števil­
nem tehničnem ka-dru. Za takšno stanje s-o- seveda 
razlo-gi:
— -mala podjetja v stari Jugoslaviji,
— neurejene razmere v gradbeništvu po- osvobo­
ditvi,
— neustrezni učni programi STŠ i-n TVŠ glede or­
ganizacije gradbenih del.
Tako tudi mladi kadri v večini primerov n-is-o 
o-bcr-ožanii z znanjem organizacije dela in nujno 
padajo- pod vpliv starejših strck-dv-nijako-v in tudi 
delovodij.
Princip delitve dela, ki ga mora dosledno- izvesti 
scd-obno gradbeno- podjetje, zahteva strogo razdeli­
tev nalo-g, dolžnosti in -prav-i-c in seveda -točen 
hierarhični red. Talka- delitev dela se določi -s pravili 
podjetja im s podrobnimi pravilniki, internimi za­
koniki-, ki -jih običajno označujem-o- s skupnim ime­
nom poslovnik podjetja.
Kot že ime samo- pove, u-r-eja poslovnik poslo­
vanje celotnega podjetja v podrobnosti. Pri tem 
misli-m na podrobnosti v tem sirnisl-u, da mo-ra biti 
precizen v sistemu, da pa mora istočasno puščati 
po-lno iniciativo- vse-m uslužbencem i-n delavcem v 
na-jvečjii možni mari.
Praviloma bi moral dober poslovnik podjetja 
obsegati naslednje pravilnike:
— -osnovne na-log-e podjetja,
— načela poslovanja- podjetja,
— poslovnik' sam oupravnih organov,
— organizacijske sheme,
— seznam (pregled) delovnih mesit,
— poslovnike -vseh operativnih služb:
priprave,
tehnične službe: gradbena proizvodnja, 
zaključna d-ela, 
komercialne s-lužbe, 
računovodske službe, 
splošnega sektorja 
in to p-o- delovnih -mestih,
— pravilnik o evidenčni in poročevalski službi,
— -rokovnik,
—• pregled enotnih -obrazcev,
— ikro-goteik važnih dokumentov,
— pravilnik o pogodbah, licitacijah, tehničnih pre­
gledih,
— pravilnik o nabavah in prevze-mu bla-ga,
— pravilnik o proizvodnih posvetovanjih,
— praviin-ik HTZ službe,
— pravilnik o skladih in sredstvih,
— pravilnik o -kooperaciji,
— tarifni pravilnik,
— premijski pravilnik,
— pravilnik o napredovanju delavcev,
— pravilnik o na-gradah,
— pravilnik o racionalizacijah,
— pravilnik o internem izobraževanju.
Poslovnik ne mere biti dokončen in statičen,
ampak se stalno menjuje, izboljšuje in dopolnjuje. 
V velikem podjetju naj bo poslovnik tiskam in vlo­
žen po- sistemu -prostih listov v registrsko mapo.
Šifriranje poslovnika (z decimalno klasifikacijo) 
omogoča hiter pregled snovi.
Iz priložene organizacijske sheme (crganigrama), 
ki kaže sevedai spet samo eno izmed uporabnih 
variant, navajam neke značilnosti, ki, so karakteri­
stične za organizacijo1 sodobnega gradbenega pod­
jetja. N e bom tolmačil pomena 'tradicionalnih služb 
in funkcij, Iker so le-te splošno' poznane, temveč 
bom slkiušal utemeljiti tiste službe, ki pomenijo del­
no ali v celoti novost v podjetjih naše panoge.
— Biro za organizacijo, analizo in razvoj se mora 
formirati kct Stalni organ, tki je neposredno podre­
jen direktorju; nesi lahko tudi drugo ime: Biro za 
napredek proizvodnje in slično, vendar smatram, 
d,a prvi naziv še najbolj odgovarja.
Biro mora biti izdvojen od operativnega dela 
(štabni organ), biti dobro' zaseden s kadrom, kii-mora 
biti sposoben sproti reševati vse nastala organiza­
cijske probleme podjetja.
Biro' pripravlja vse pravilnike, proučuje racio­
nalizacijo, 'organizira tehnične tečaje, seminarje, 
pripravlja investicije, vrši revizorsko' službo lin ana­
lize, vodi knjižnico in urejuje službo tehnične doku­
mentacije, literaturo.
Ker stoji biro izven neposredne proizvodnje, je 
tako' podana garancija, da se ne izgublja- v dnevnih 
problemih in lahko nemoteno vrši organizacijo delo 
in proučuje bodoči razvoj.
— Sektor tehnične priprave dela vodi glavni inže­
nir priprave. Sektor priprave dela pomeni v sodob­
nem gradbenem podjetju enega izmed najvažnejših 
oddelkov, pravi možganski center celotne proizvod­
nje. Priprava dela mora biti povsem neodvisna, iker 
samo v tem primeru lahko v celoti odgovori po­
stavljenim nalogam. Osebje priprave dela mora 
razpolagati z visoko strokovnostjo in dobro prakso, 
ker lahko le v tem primeru pričakujemo kvalitetno 
in uporabno delo sektorja. Vodstvo sektorja mere 
voditi le najbolj izkušen strokovnjak podjetja — 
glavni inženir.
V sklopu priprave dela so organizirani oddelki 
za konstrukcijo, organizacijo gradbišč, kalkulacije, 
obrtna dela, planiranje in evidenco.
Zaradi važnosti želim na tem mestu na kratko 
opisati -delo- najvažnejših oddelkov tega sektorja.
Oddelek za konstrukcije vrši predvsem kontrolo 
načrtov, daje izpreminj-evalne konstruktivne predlo­
ge ter projektira po konceptih oddelka za organi­
zacijo' gr-adlbiščn-e naprave.
Oddelek za organizacijo gradbišč in dela pri­
pravlja podrobno ureditev posameznih gradbišč, 
delovišč in delovnih mest.
V ta namen proučuje razmere terena, tehnološke 
postopke, določa mehanizacijo ter izdeluje organi­
zacijske sheme objektov, gradbišč in delovnih po­
stopkov. Sheme služijo kot podlaga za kalkulacijo 
in seveda kot obvezno delovno navodilo za samo 
izvedbo.
S shemami se vnaša na gradbišča organizacija, 
red, sistem, smotrnost, premišljen tehnološki posto­
pek, uvajajo se organizirana delovna mesta.
Organizacijske sheme imajo velik ekonomski 
pomen. Zato je potrebno izdelane sheme podvreči 
pravočasno strogi strokovni kontroli. Najbolje je, 
da se važnejše sheme izdelajo v več variantah z 
ekonomskimi' pokazatelji, odnosno, da se po poseb­
nem postopku ocenijo*. Te študije lahko dajo iz­
redne ekonomske rezultate in jih podjetje ne sme 
zanemariti. Uvesti je potrebno princip: temeljita 
priprava — hitra izvedba, z vso doslednostjo.
Na osnovi izdelanih shem pripravljata doku­
mentacijo' oddelek za 'konstrukcije in oddelek za 
kalkulacije.
Oddelek za planiranje in evidenco. Naloga oddel­
ka je pravilna terminska razporeditev del, t. j. 
sinhronizacija celotne proizvodnje. To pomeni za 
spremembo- od nekdanjega »administrativnega-« pla­
niranja, ki nam je vsem ostalo zelo nesimpatično 
v spominu, planiranje za interne potrebe podjetja. 
Brez točnega- operativnega planiranja si ne moremo 
zamisliti solidne organizacije dela. Točno operativ­
no planiranje preprečuje večji del neugodnih izne- 
nadenj, opozarja pravočasno na probleme, prepre­
čuje gcmiljenje del, zastoje itd.
Iz lastnih izkušenj poudarjam na tem mechu, da 
s samim grobim približnim planom ne dosegamo 
smotra; zato velja glede plana pravilo: planirati je 
potrebn-o v detajl v tistem obsegu, ki je insitančno 
službi podrejen. Sicer n-ujno nastopijo samovoljni 
ukrepi -nižjih organov, ki moraj-o- nujno vnesti v 
celoten koncept določeno zmedo. Zaradi jasnosti 
navedem primer: stanovanjski objekt mora biti go­
tov do konca tekočega lata; na tem objektu sode­
lujejo- različni -interni -gradbeni obrati in -obrati za­
ključnih del ter nekateri zunanji kooperanti. V 
takem primeru mora biti rokovnik za d-og-otovitev 
posameznih vrst -del nujno fiksiran v centralni pri­
pravi dela; ostalo planiranje pa je nujno decentra­
lizirano.
Izkušnje dalje kažejo-, d-a je v sodobnem podjetju 
nujno- postaviti izvrševanje v določenih rokih kot 
osnovno, neovrgljivo pravilo. Izdelava izbalan-siiira- 
nega plana je težavna itehnično-ek-onomšlka -naloga. 
Ze majhen premik v rokih ruši to ravnotežje, zato 
se podjetju -izplačajo- vsi napori in v v-ečinii primerov 
tudi izredni stroški, -da intervenira tam, kjer je tre­
ba, da se tako obdrži planiram tempo-.
Minimalni časovni interval za točno operativno 
planiranje znaša po- mo-jem mnenjtu 3 mesece. Prak­
tično vzeto bi moralo priti sodobno- podjetje do tega, 
da bi imelo na -razpolago tehnično dokumentacijo 
3 mesece p-red pričetkom dela. Samo v tem primeru 
je možno normalno delo podjetja. Kot je to morda 
videti v današnjih pc-go-jih nemogoče, j-e vendar 
n-ujno- in moramo- delati vsi na tem, da te p-ogoje 
našim podjetjem ostvarimo. Trimesečni -rok je po­
treben zaradi študija, zaradi dobave materialov in 
zaradi omogočanja serijske -proizvodnje.
Operativni plan se seveda vsak mesec dopolnjuje 
z novimi nalogami (naročili), tako da i-ma-jo- vse
* A rb e its te ch n isc h e  M e rk b lä tte r  fü r  den  B au b e trieb , 
FBW  S tu ttg a r t .
enote podjetja naprej znan točen razpored del vsaj 
za 3 mesece.
Oddelek za planiranje mora izdelovati naslednje 
osnovne plane:
— trimesečni operativni plan podjetja kot sumar 
planov organizacijskih enot,
— plane izgradnje objekta (rokovnik objekta),
— plane nabav materiala za objekt,
— plane uporabe težke mehanizacije,
— plan razporeda kadrov (balansiranje),
— plan premikanja delovnih brigad (za specializi­
rane skupine),
— plan transportov (blanširanje),
— finančni plan podjetja,
Z evidenco, ki jo odd d el ek vodi, se teži predvsem 
za kontrolo izvajanja plana, brez katere bi seveda 
ostali samo na pol poti.
Organizacija operative. V našem specifičnem 
primeru imamo operativo razdeljeno na 2 sektorja: 
gradbena operativa in operativa za zaključna dela. 
Vsak sektor vodi poseben glavni inženir, tako da 
predvidevamo v podjetju 3 glavne inženirje. Če bi 
se zato pokazala preobremenjenost direktorja, je 
možna varianta: glavni inženir s tremi pomočniki. 
Kaj je bolje naij pokaže sama praksa, na vsak 
način pa so ti trije sektorji tako močni, da zahteva 
vsak sektor zase oelaga, sposobnega, odgovornega 
moža za vodstvo.
Glede delitve dela v operativi omenjam novost, 
t. j. organiziranje internih specializiranih gradbenih 
obratov, o čemer bo govora še na drugem mestu. 
Kot poseben obrat predvidevamo tudi »Remont«, 
kot obrat za adaptacijska gradbena dela, Osnovanje 
tega obrata je važno zaradi zagotovitve kapacitet 
za adaptacijo poslopij:, po drugi strani pa je tak 
obrat zatočišče starejših izkušenih delavcev, ki ne 
vzdrže več tempa akordnega 'dela na objektih.
V sodobno organiziranem gradbenem podjetju je 
dalje nujna dispečerska služba. Ta je potrebna zara­
di izredne razčlenjenosti operativnih nalog, zaradi 
razbitosti delovišč in obratov in zaradi številnih 
nepredvidenih ovir, ki se v gradbeni proizvodnji 
tako često pojavljajo, pa čeprav je izvršena še tako 
dobra priprava dela. Dispečerji lahko zato odigrajo 
izredno važno vlogo zaradi zagotovitve nemotenega 
poteka proizvodnje. Zato morajo imeti seveda vsa 
potrebna izredna pooblastila za ukrepanje. Izbira 
dispečerjev mora biti zelo skrbna, saj zahteva to 
delo precejšnjo strokovnost, predvsem pa taktnost 
in umirjenost, ako želimo s to službo uspeti.
Kadrovska služba: Gradbena podjetja dosedaj 
niso posvečala kadrovskim problemom dovolj po­
zornosti, zato tudi posledice niso izostajale. Sodob­
no organizirano podjetje mora zato dati tej službi 
tisto mesto, ki ji po njenem pomenu v polni meri 
pripada.
Predvsem je treba doumeti, da tu ne gre samo 
za personalno evidenco in administracijo, ampak 
predvsem in prvenstveno za kadrovsko politiko. To 
pa lahko vodi le za to usposobljen, tankovesten, in 
v kolektivu spoštovan in priljubljen uslužbenec. 
Spremljanje delavca od prvega koraka v podjetju,
pa na vseh delovnih mestih, zasledovanje njegovega 
napredka, prizadevnosti, poznavanje privatnih in 
življenjskih prilik, nagnjenosti itd. so nujen pogoj 
za pravega kadrovika. To pa je seveda veliko in 
odgovorno delo.
Dalje skrb za naraščaj, za vzgojo novih kadrov 
za vsa delovna mesta, stiki s štipendisti, šolami, 
praktikanti itd. so važne in nujne naloge te službe.
Nadaljnjo novost v sodobnem podjetju pomeni 
Center za vzgojo kadrov. Kritična analiza stanja 
kadra po gradbenih podjetjih kaže, da velik odsto­
tek kadrov ne odgovarja predvsem glede strokov­
nosti. Znano je dalje, da je možno za specializirane 
skupine v kratkem času priučiti delavce z enostav­
nimi internimi seminarji in tečaji (n. pr. belgijska 
metoda priučevanja).
Dalje lahko vzgojni center s predavanji, tečaji 
itd. samoiniciativno rešuje vse tiste probleme, ki se 
pokažejo pri analizi kot kritični in ki zavirajo nor­
malno delo.
Center potrebuje psihologa, delovne inštruktorje 
in analitika.
Tu sem se omejil samo na glavne značilnosti, 
vse ostalo je pa razvidno iz sheme. Pri presoji te 
sheme je treba imeti na umu, da gre v tem primeru 
za organizacijo1 podjetja za' visoke gradnje, ki ima 
v svojem sestavu v glavnem tudi vse obrate za 
zaključna dela.
c) Principi organizacije dela.
Z delitvijo dela in odgovornosti o kateri je bilo 
govora v prejšnji točki, so podani osnovni pogoji 
sodobne organizacije proizvodnje v podjetju. Le-ta 
pa zahteva:
— temeljito predpripravo,
— načrtnost v vsaki akciji,
— iskanje najbolj ekonomičnih rešitev,
— popolno koordinacijo vseh čiiniteljev,
— maksimalno koriščenje kapacitet,
— dobro strokovnost vodij in delavcev,
— točen razpored nalog,
— dobro instruiktažno in kontrolno službo,
— zagotovitev normalnih pogojev del. mesta,
— maksimalno delovno vzpodbudo za vsakega po­
sameznika,
— urejene proizvodne odnose itd.
Zato se v zvezi s temi problemi postavlja pred 
sodobno gradbeno podjetje imperativna zahteva 
osvajanja novih delovnih metod in novih tehnolo­
ških postopkov. Slednji so pogojeni predvsem s 
predvideno konstrukcijo, gradbenim materialom in 
razpoložljivo opremo. Osvajanje novih delovnih 
metod pa leži v glavnem v domeni gradbenih pod­
jetij samih.
Ako govorimo o tem, da je naš cilj, uvesti v 
gradbeništvo industrijske metode proizvodnje, gre 
pri tem v prvi vrsti za stvarno kontinuirano, ne­
prekinjeno proizvodnjo. (Pri tem mislim na tkzv. 
subjektivne, nepotrebne prekinitve.) Za dosego 
takšne proizvodnje je potreben stvaren proračun 
potreb materiala, delovne sile, strojev ter vskladi- 
tev, koordinacija vseh elementov proizvodnje. Zato
zahteva takšen proračun temeljito strokovno delo, 
če nočemo da hi nas praksa v naših računih deman­
tirala. To pa zahteva dobro poznavanje dejanskih 
potreb materiala in pa seveda pravilnega tehnolo­
škega zaporedja del.
V tuji praksi so šli že korak naprej. Na velikih 
gradbiščih se organizirajo dela v taktu, to pomeni, 
da se specializirane delovne skupine v točno dolo­
čenih, enakih, časovnih intervalih pomikajo ob izvr­
ševanju enakih del z enega delovnega odseka na 
drugega (z objekta na objekt, z etaže na etažo).
Takšna organizacija nadomešča v grobi prispo­
dobi seveda v gradbeništvu tekoči trak v industrij­
ski proizvodnji.
Za obe »industrijski« metodi je važno načelo, da 
mora vsaik delavec, vsaka skupina, izvršiti svoje 
delo v točno določenem času. To pa pomeni1, da 
mora imeti vodstvo v učinek svojih delavcev zau­
panje. Takšno gotovost pa lahko nudijo le stalni 
delavci.
Za sodobno organizacijo dela, je dalje značilno, 
da teži k 'čim večji racionalnosti (ekonomičnosti). 
Zato je nujno', da pri organizaciji dela,, organizaciji 
delovnih mest, določanju delovnih postopkov delata 
roko v roki tehnik in ekonomist.
V gradbeništvu se je pokazalo kot nesporno 
nujno,, da se organizira delo v stalnih delovnih sku­
pinah — brigadah, ker to v znatni meri olajšuje 
vodenje evidence, po ,drugi strani pa s pravilnimi 
ukrepi dviga delovni elan.
d) Groba specializacija
Omenili smo že, da v našem primeru obravna­
vamo podjetje za. viisoike gradnje. Tako z ozirom na 
samo strukturo del, kot tudi na, stalno večje potrebe 
stanovanjske izgradnje in gradnje objektov druž­
benega standarda sploh, se podjetje lahko brez ne­
kega večjega rizika odloči za takšno specializacijo. 
Ta groba, specializacija daje podjetju ,osnovno smer 
v njegovi investicijski din kadrovski politiki. (V veli­
kih centrih so morda podani tudi pogoji ožje spe­
cializacije po posameznih podjetjih, kar zahteva 
posebno proučitev.)
e) Interna (fina) specializacija
Osnovni cilj sodobne organizacije dela je visoka 
produktivnost dela. Tudi tu se moramo poslužiti 
industrijskih vzorov, pri čemer moramo seveda 
upoštevati vse specifičnosti naše panoge.
V pogojih dela na velikih gradbiščih in večlet­
nih naročil so tudi v gradbenem podjetju dani po­
goji za specializacijo delavcev. Da bi to dosegli, 
moramo izvesti sledeče organizacijske mere:
1. Osnovati specializirane obrate (po, zgledu se­
danjih obratov za zaključna dela). Za izvrševanje 
gradbenih del pripor,očamo osnovanje:
Osnovnega zidarskega obrata (glavni izvajalec 
del), ki je organiziran po sektorjih (gradbi­
ščih) ter dalje:
specializiranega obrata za zemeljska dela, in pi- 
lotažo,
specializiranega obrata za betoniranje (opaž, 
armatura, beton),
specializiranega obrata za odre in omete, 
specializi,ranega obrata za tesarska dela.
2. V okviru specializiranih obratov pa je po­
trebno formirati stalne, ozko specializirane delovne 
skupine (brigade) za točno določena dela, ki tej 
skupini najbolj odgovarjajo.
Znano je n. pr., da so med zidarji velike razlike; 
enemu odgovarja znatno bolj eno, drugemu pa dru­
go delo. Podjetje mora znati ta  prirodna nagnjenja 
izkoristiti. Na pravilno izbranih delovnih mestih za­
nesljivo dosegajo tako delavci kot uslužbenci opti­
malno najboljše rezultate.
3. Specializirani obrati imajo niz prednosti pred 
tkzv. kompleksno organizacijo. Predvsem se ob pra­
vilni vzpodbudi celoten obrat ikot pravimo »zagrize« 
na svoj lastni 'napredek. Tako se začne na tem 
ožjem področju temeljiteje proučevati oprema, 
orodje, metode dela. To je tudi najhitrejša pot za 
racionalno investiranje, predvsem za specialne stro­
je in specialno opremo, ki manjka skoro, še vsem 
podjetjem. Ako, predpostavimo, da bodo enake ten­
dence prevladovale v vseh obratih, potem bo pač 
tudi rezultat kmalu viden im napredek podjetja 
nagel.
Delavcem v obratu, odnosno skupini, so dani 
pogoji treninga na enakih delih. To dviga njihovo 
stroko,vno,st in produktivnost, to pa, veča tudi nji­
hov zaslužek in akumulativnost podjetja.
4. Delo s specializiranimi obrati in skupinami 
je organizacijsko znatno zahtevnejše kot pri tradi­
cionalnem sistemu. Problemi so predvsem naslednji:
— nekatere obrate je težavno nepretrgano zaposliti 
(zima, zaporedje del),
— težavna je ureditev evidence materiala (skla­
diščna služba),
— težavna ureditev kompetenc in odnosov na ob­
jektu.
Vse težave je ,pač potrebno upoštevati. Prav to 
je bil tudi razlog, da predlagamo interno speciali­
zacijo, ki je še vedno znatno manj toga kot v pri­
meru, če bi organizirali obrate kot samostojna pod­
jetja. Tako je v okviru podjetja vedno 'možno, brez 
večjih težkoč, virmirati delovno silo iz enega, obrata 
v drugi itd.
Ostali problemi se pa, dajo z dobrim poslovni­
kom zadovoljivo rešiti. Kontinuirana zaposlitev bri­
gad zahteva temeljito planiranje in držanje rokov 
po vsaki ceni. Kot je to po eni strani zelo težko 
doseči, in zahteva to posebno v začetku mnogo 
naporov, so pa tem večji zato doseženi proizvodni 
rezultati.
Za takšno organizacijo je potrebna znatno finej­
ša priprava dela, kot smo to dosedaj navajeni v 
naših podjetjih:
— organizacija delovnih mest,
— določitev tehnološkega zaporedja del,
— določitev delovnih odsekov,
— izračun delovnih intervalov,
— izvršitev tehnoloških skic za posamezne brigade 
itd.
f) Vskladitev kapacitet.
Dosedanje izkušnje, da medno zaostaja na objek­
tih tempo zaključnih del, je možno- rešiti samo- z 
vskladiifavijo kapacitet. Točneje povedano, za grad­
beno podjetje je važno, da ima na takšen ali druga­
čen način zagotovljene vsklajene kapacitete za. grad­
bena, instalacijska in zaiklj-učna dela. To vskladitev 
je v principu možno- doseči na -dva načina:
— s pojačanjem lastnih obratov,
—■ s kooperacijo z zunanjimi podjetji.
Operativno najsigumejš-e je delo- z lastnimi obra­
ti, na katere lahlk-o izvaja vodstvo- podjetja -dovolj 
močen vp-liv. Seveda pa je nesmotrno in neekonom­
sko, ustanavljati obrate za vsako ceno. Praksa in 
proučevanje tega problema -kažeta, da je minimalna 
ekonomska meja za samostojen o-b-rait 100—150—200 
delavcev (to ne velja za vse str-o-ke -enako). Zato je 
ustanavljanje odločno premajhnih obratov -nesmo­
trno.
Običajno pogodbeno povezovanje z zunanjimi 
podjetji pa je, kot kaže praksa, nedovoljno -čvrsto- 
in v tem nastopajo praktično tudi glavne težave. 
Vzrok za to so- ločeni interesi.
Rešitev problema leži v tesnejšem poslovnem 
povezovanju v cilju prave koprodukcije na objektu. 
V tem primeru dosežemo- skupne interese na po­
slovnem uspeh-u, ikair -bi gotovo- -olajšalo -tudi samo 
koordinacijo-, -sinhronizacijo- proizvodnje.
Čeprav so zahteve za vskladitev kapacitet lo­
gične, nujne za podjetja in družbo-, vendar lahko 
ugotovimo- iz dosedanjih izkušenj, da podjetja temu 
vprašanju ne posvečajo dovolj pažnje. Ako-ravno je 
na podlagi, da je vprašanje zaključnih del prav 
tako s-tvar gradbeništva kot so g-ro-ba gradbena del-a, 
se vendar tega problema gradbena -operativa noče 
lotiti. Seveda nosijo- škodo- predvsem gradbena pod­
jetja sama.
Vprašanj kapacitet za zaključna dela se ne da 
rešiti z besedami, ampak predvsem z energičnimi 
akcijami za -pridobitev kadrov, delavnic in sodobne 
opreme.
g) Intenzivno in pravilno investiranje.
V pogojih n-otranje -specializacije ni težko sesta­
viti pravilnega investicijskega -programa, ki m-cra 
predvsem upoštevati naslednje momente:
—• odstranitev o-žkih grl,
— splošno vskladitev kapacitet,
— nabavo specialne opreme,
— nabavo- lahkih strojev,
— izgradnjo potrebnih delavniških prostorov,
— vzporedno 'gradnjo- stanovanj za delavce.
Za podjetja, ki se orientirajo- na visoke gradnje, 
je predvsem važna drobna mehanizacija. Ze-lo- -ko­
ristno- bi bilo izvršiti posebno- in temeljito štu-dij-o 
specialne opreme za specialna gradbena in zaključ­
na dela in stremeti, da jo specializirani obrati či-rn- 
prej tudi dobe.
Navesti hočem nekaj takšne specialne, lahke 
mehanizacije:
— buldožerji palčki,
—• dramperji palčki,
■— stroj za p-odkopavanje kanalov,
—■ oprema za -izkop kanalov,
— ključavnice za vezanje o-paže-v,
— kompletni stroj za. krivljenje že-leza,
— čistilci opaža,
— električne žlice za glajenje betona,
— la-hka dvigala za monterje,
— kompresor - palček,
— avtomat za zabijanje,
— motorni japanerji,
— -rečni skreperji,
— posode za -opeko,
— stroj za fugir-anje,
— stroji za -omete,
— viseči juveratani oder,
— stroji za lepljenje lepenke,
— stroji za brušenje siten,
— avtomati za glajenje sten,
— stroji za struganje -pa-rfcetov,
— polirni stroji za teirazz-o,
— vibracijske mize,
— šablone za polaganje montažnih stopnic,
— l-ah-ka prevo-zna dvižna dvigala itd.
Dosledno je treba stremeti za tem, da gre v pod­
jetju -razvoj vseh dejavnosti vzporedno, saj le to 
dviga v znatni meri tudi delovni elan. Seveda to 
ni možno- vedno v celoti ostvariti •— na vsak način 
pa nesorazmerij ne smemo ostvarjati za daljšo dobo.
h) Ekonomske enote.
Izredno- -razčlenjena organizacija gradbenega 
podjetja, prostorna oddaljenost gradbišč že sama 
po sebi terja veliko število organizacijskih enot.
Okolnost, da v glavnem vs-e te enote proizvajajo 
v ožj-e-m smislu končni izdelek (v širšem -smislu je 
končni izdelek objekt, -k,i ga podjetje gradi) so- raz­
logi, -ki sami zase dajejo ugodne pogoje, da te orga­
nizacijske enote pretvorimo tudi v ekonomske 
enote.
P-osebni p-o-go-ji, v katerih se razvija gradbena 
proizvodnja, zahtevajo- določen skupni riziko pod­
jetja pri poslovnem uspehu. Tudi organizacijske te­
žave govore za to-, da lahko- damo v gradbenem 
podjetju samo delno ekonomsko samostojnost; dru­
gačna rešitev bi lahko- delovala- škodljivo, ker -bi 
si interesi ekonomskih -enot lahko dostikrat na­
sprotovali.
Prav tako je nemogoče v tako razčlenjeni orga­
nizaciji doseči pra-vi-lno stimulacijo, -afco bi vse 
uspehe in neuspehe trpali v en koš. Zato je pravilna 
odločitev za organizacijsko- obliko ekonomskih enot 
nižje stopnje.
Klj-ub temu -postavlja takšna organizacija zelo 
velike zahteve na tehnično- in knjigovodsko doku­
mentacijo; glavne zahteve so-:
—■ sistem stalnih cen materialov,
— sistem internih cen gradbišča (obrata),
— ugotavljanje ekonomskega uspe-ha vsakega 
obrata,
— poikaJkulaeije,
— merjenje produktivnosti dela,
— ugotavljanje in izravnavanje licitacijskih razlik,
— določanje normativov za režijske stroške.
Kot ekonomske enote predvidevamo v podjetju:
— gradbene sektorja (gradbišča),
— specializirane gradbene obrate,
— obrate za zaključna dela,
— obrate za proizvodnjo gradbenega materiala,
— upravo podjetja,
— servisne obrate.
Tako po organizaciji, kot po stopnji samostoj­
nosti moramo razlikovati ekonomske enote na sek­
torjih, odnosno na obratih. Pri enih gre za začasne, 
pri drugih pa za stalne enote. Očitno so z ozirom 
na to lahko pravice slednjih nekoliko večje.
j) Decentralizacija samoupravljanja.
Notranji organizaciji podjetja mora biti nujno, 
prilagojena tudi organizacija delavskega samo­
upravljanja v podjetju.
Organizacija ekonomskih enot tvori tudi mate­
rialno osnovo obratnih delavskih svetov, ki so osno­
vani na vsaki ekonomski enoti.
Da se prepreči dvojnost v delu, sprejemanje 
enostranskih sklepov itd. je potrebno s pravilniki 
(poslovniki) točno razmejiti in določiti kompetence 
centralnih organov samoupravljanja in pravice 
obratnih svetov.
Pri določevanju in razčlenjevanju .kompetenc je 
torej potrebno po eni strani paziti na enotnost in 
monolitnost podjetja., po drugi strani pa na stimu­
liranje vsake enote in vsakega poedimca. Ako izha­
jamo iz tega vidika, lahko obratni sveti:
•— rešujejo probleme notranje organizacije enote v 
skladu z enotnimi zakoniki,
—■ urejujejo notranje odnose v enoti,
— vršijo kontrolo kadrovske in .tarifne politike,
— skrbe za racionalno proizvodnjo,
— dalijo ostvarjeni višek sredstev na bazi internih 
primerjalnih cen,
— skrbe za pogoje življenja svojih delavcev itd. 
Decentraliziran ustroj organizacije samouprav­
ljanja je nujnost, brez katere v prilikah gradbenega 
podjetja samoupravljanje sploh ne more priti do 
izraza.
Poseben problem predstavlja obveščanje kolek­
tiva. V tem pogledu so se doeedaj najbolje obnesli 
časopisi (glasila) podjetij — s predpostavko, da so 
bili dobro urejevani.
k) Načrtna vzgoja kadrov.
Kadrovskih problemov sem se v članku že več­
krat dotaknil. Tu samo še kratke dopolnitve:
— kadrovsko vprašanje je potrebno zelo tenko­
čutno reševati iz več aspektov. Analiza, kakšne 
kadre podjetje potrebuje, mora biti osnova za 
akcijo. Vzgoja kadrov je draga in dolgoročna 
investicija. Zato pri takšni analizi ne zadostuje 
samo vprašanje n. .pr. koliko potrebujemo zidar­
jev, ampak točneje:
koliko zidarjev za zidanje, 
koliko zidarjev za omete, 
koliko zidarjev za fasade,
koliko zidarjev za kamen itd., pa tudi toliko
nujno kompleksnih zidarjev, ki obvladajo vse 
•posle. Isto velja tudi za druge poklice. Tako se 
podjetje lahko orientira na vzgojo ožje speciali­
ziranih strokovnjakov, ki je znatno krajša in 
cenejša.
— drugo važno, načelo je, da mora podjetje z ena­
kim interesom skrbeti za vse kadre in ves nara­
ščaj. Vsaka praznina se prej ali slej maščuje.
— kadrovska politika mora biti perspektivna, poli­
tika. Prav zaradi dolgoročnosti vzgoje je treba 
predvidevati čimbolj stvarno naprej, kakšne bo­
do poit,rabe podjetja, čez nekaj let iin prilagajati 
vzgojo tem bodočim potrebam v maksimalno 
možni meri.
1) Vzpodbudno nagrajevanje.
Podjetje mora postopno težiti k kompleksnemu 
nagrajevanju kolektiva po učinku in uspehih, kar 
pomeni, da mora težiti k takemu sistemu, ki bo v 
najveiojii možni mari in na čim optimalnejših in 
neučinkovitejših osnovah stimuliral vse člane ko­
lektiva pri doseganju večjega proizvodnega in po­
slovnega uspeha.
Pot do takega kompleksnega .sistema je dolga, 
težavna in jo lahko podjetje izvede le postopoma. 
Glavne osnove takega sistema morajo biti:
— realne norme in normativi,
— realne primerjalne osnove,
— solidno izvršena analitična ocena delovnih mest, 
poslov,
— solidno izvršena osebna ocenitev delavcev in 
uslužbencev,
— objektivno in točno merjenje učinkov in uspe­
hov (tehnično in ekonomsko),
—■ terenski dodatek kot elastičen element za iz­
ravnavo pogojev dela in življenja na raznih 
gradbiščih,
— permanentno spremljanje razvoja vsakega de­
lavca in uslužbenca in takojšnje reagiranje na 
pridobivanje znanja., odnosno posebne zasluge. 
Sistem nagrajevanja mora biti v osnovi postav­
ljen tako, da pomaga že sam po sebi podjetju v 
ostvarjanju operativne sposobnosti in da. daje po­
udarek tistim proizvodnim činiteljem, za katere 
smatra, da so posebno važni. S tega vidika bi naj 
gradbeno podjetje v sistemu nagrajevanja še pose­
bej stimuliralo:
— organiziranje specializiranih brigad s posebnim 
dodatkom za stalno delo v brigadi,
— posebno, premiranje za pridržavanje rokov na 
objektih,
— posebno premiranje za racionalno, pripravo 
gradbišča.
S tega vidika je zelo interesantno tudi osebno 
ocenjevanje, ki ga lahko., če je dobro izvedeno, upo­
rabimo pri določanju tarifnih postavk in za delitev 
viškov na vzpodbudnejši način.
Osebno ocenjevanje se pri nas zelo kritično, mo­
tri, predvsem v kolikor bazira sistem na subjektiv­
nih kriterijih. Praksa je pokazala, da v gradbeni­
štvu brez tega sistema ne gre, težiti je le za čim­
bolj čistimi kriteriji. Uporabni kriteriji so:
— strokovnost — ki jo lahko smatramo kot funk­
cijo strokovne vzgoje, prakse v stroki in 
in lastnega Interesa,
— intenzivnost dela — ki jo lahko direktno merimo
takrat, ko dela delavec sam,
— leta službe v podjetju — so evidentni podatki iz
delavske knjižnice,
— posebna znanja: podjetje ima interes, da usluž­
benci in delavci obvladajo čim več posebnih 
znanj: jezikov, specialnosti, družbenih ved 
itd.
Podatke mora zbirati kadrovska služba na oseb­
nem kartonu.
— delovna disciplina se lahko določi s precejšnjo'
točnostjo iz osebnega kartona, ako> vodimo 
na njem še pregled izostankov delavca; pri­
pombe glede upoštevanja HTZ predpisov itd.,
— kvaliteta dela — na osnovi povprečne kvalitete,
ki jo dosega v delu delovna skupina ali bri­
gada,
—- odnos do kolektiva - podjetja — je sicer zelo 
važen kriterij, toda težko merljiv. Evidenca 
tega zahteva že višjo stopnjo dela kadrovske 
službe.
— Seveda morajo biti kriteriji za uslužbence neko­
liko' drugačni — da je talko lahko ocena real­
nejša in seveda efektnejša.
— osebno- ocenitev članov kolektiva je možno' izvr­
šiti samo na osnovi temeljitih predpriprav ka­
drovske službe, ki mora predhodno' vsaj eno lato 
spremljati delo vseh članov kolektiva, registri­
rati vse važne podatke in tako ostvariti realno, 
objektivno osnovo za ocenitev. Brez takšne pred­
priprave ocenitev ponavadi več škoduje kot 
koristi.
Ako je končni cilj kompleksno nagrajevanje po 
učinku in uspehu (nagrajevanje po enoti proizvoda), 
potem moramo stremeti predvsem za ©stvaritvijo 
pravilnega notranjega ravnotežja (pravilne odnose). 
To' ravnotežje pa ne ustvarjajo samo tarifne postav­
ke, ampak še cela vrsta drugih faktorjev:
— ostrina normativov,
— ostrina premijskih pogojev,
— višina posebnih dodatkov,
— možnosti za dodatno nagrajevanje.
Ravnotežni sistem notranjega nagrajevanja mo­
ra nuditi vsem članom kolektiva objektivno enake 
pogoje. Sele tak sistem garantira notranje zadovolj­
stvo in ustvarja vzdušje za proizvodno tekmovanje.
Predpogoj za kompleksno nagrajevanje po učdn- ' 
ku je zaupanje celega kolektiva v sistem, prepri­
čanje, da. bo z uspešnim delom dosežen tudi dober 
finančni rezultat. Zato morajo biti odnosi fiksni: 
gibljivi del osebnih dohodkov dovolj vzpodbuden. 
Popolnoma napačno je, če vodstvo- podjetja prepri­
čuje delavce o višini verjetnega gibljivega dela, pri 
uslužbencih pa zatrjuje, da je tarifna postavka vse 
in tako opravičuje njihovo povišanje.
Kompleksno nagrajevanje dosežemo šele takrat, 
ko so zaslužki delavcev in uslužbencev v veliki me­
ri, t. j. v znatnem odstotku minimalno okoli 30 °/o 
odvisni od uspeha odnosno od učinka dela.
Načelno važno vprašanje za uvedbo kompleks­
nega nagrajevanja je izbira enotnega pokazatelja 
proizvodnje. Po mojem mnenju je z ozirom na 
izredno razčlenjeno proizvodnjo gradbenega pod­
jetja edino ustrezna metoda točkovni sistem, kot je 
opisan v šte-v. VI/10 Informatorjevega priročnika 
za kadre, stran 104.
Zaradi razumevanja navajam primer:
beton m 3 5,5 250 1375
1 2 3 4 5
zid m 3 7 300* 2100
opaž m 3 1,5 328 487
(*) Številke SO' izbrane poljubno!
Na prvi pogled je razvidno, da dobivamo na ta 
način v koloni 5 primerjalne vrednosti, ki jih lahko- 
seštevamo in ugotavljamo točno primerjalno vred­
nost proizvodnje.
m) Sistem napredovanja in izobraževanja.
Veliko sodobno organizirano podjetje uspeva le 
tedaj, če daje vsakemu članu kolektiva dovoljno 
perspektivo osebnega razvoja. Zato je nevzdržno, da 
se napredovanje delavcev.in uslužbencev prepušča 
slučajnostim, subjektivnim vplivom, protekciona- 
štvu itd., -ampak je nujno potrebno, da podjetje s 
posebnim internim pravilnikom predpiše pogoje za 
napredovanje, ki jih vsak delavec in uslužbenec 
razume.
Sistem mora biti seveda realen, tako da daje 
vso garancijo delavcem in uslužbencem, da bo itakoj, 
ko bo zahtevane pogoje dosegel, tudi dejansko na­
predoval.
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, kako 
vzpodbudno lahkp tak sistem v kolektivu deluje, 
če je seveda dober in objektiven.
Pri tem seveda ne mislimo na neko' improviza­
cijo, ampak na sistem, ki .veliko zahteva in veliko 
daje. Samo na tej osnovi je lahko sistem tudi v 
obojestransko korist. Zelo lahkomiselno bi bilo s 
strani podjetja določiti prelahke pogoje. Prav tako 
je jasno, da je število potrebnih višje kvalificiranih 
delovnih mest omejeno. Dostop na takšna mesta je 
lahko reguliran z internim natečajem ali izpitom, 
kar vse vnaša v podjetje občutek pravičnosti, ob­
jektivnosti itd.
Vzporedno s tem mora podjetje velikopotezno 
delati na notranjem izobraževanju kolektiva in 
ustvarjati pogoje za to. Stalen lasten študij je nujen 
pogoj za Obs;tanek na delovnem mestu — mora biti 
osnovno pravilo v kolektivu. Toliko večje pa so 
glede tega zahteve za napredovanje.
n) Notranji odnosi.
Iz vsega že dosedaj povedanega izbija jasna tež­
nja po organizaciji podjetja z zdravimi, napredni­
mi, socialističnimi notranjimi odnosi. Naprednih od­
nosov nikakor ne smemo' razumeti enostransko. V 
podjetju, kjer vlada red, objektivnost, skrb za ljudi, 
tovarištvo, sodelovanje, vzajemno razumevanje itd. 
ni nikdar problem delovna disciplina. Ista izvira po 
eni strani iz internih zakonikov podjetja, iz zavesti
delavca - scupravljalca, predvsem pa kot posledica 
ekonomskega interesa za večjim osebnim in skup­
nim uspehom.
Prav vsled tega bi bilo zelo priporočljivo v 
majhnem, poljudno opisanem priročniku za člane 
kolektiva obdelati vse, kar mora on vedeti o pod­
jetju, dolžnostih, odnosih in tudi o ekonomiki. 
Predvsem bi moral biti v takšnem priročniku raz­
ložen sistem nagrajevanja in napredovanja, tako da 
bi vsakdo temeljito razumel svoje naloge, perspek­
tivo in možnosti zaslužka.
Za ositvaritev dobrih odnosov pa je dalje važna 
tudi skrb podjetja za privatno življenje članov ko­
lektiva, skrb za pogoje kulturnega in fizkulturnega 
udejstvovanja, skrb za urejen dopust itd. Vse to 
doprinaša v znatni meri do tega, da. raste v članih 
kolektiva navezanost na podjetje, to pa je prav tisto, 
kar si moramo v gradbenih podjetjih posebej želeti.
Vsled razbitosti delovišč je nujno, da išče pod­
jetje razne možnosti medsebojnega spoznavanja in 
povezovanja, kar je možno doseči na razne načine 
(tekmovanja, izleti, ekskurzije, nastopi itd.),
o) Vloga letnega proizvodnega plana podjetja.
Končno hočem opozoriti še na važen moment, 
ki lahko v znatni meri koristi proizvodnji v vsakem, 
pa tudi v gradbenem podjetju.
V skladu z družbenimi načrti komune in okraja, 
sestavljajo vsako leto tudi gospodarske organizacije 
svoje proizvodne letne načrte. Posebno v gradbeni­
štvu tem načrtom niti od zunaj, še manj pa znotraj 
podjetij nismo polagali večje pozornosti. Skratka: 
plani so se izdelovali zaradi formalne zadostitve 
zahtevam oblastvenega organa, največkrat brez 
stvarne zveze z realnim stanjem.
V pogojih dolgoročnih — večletnih naročil do­
biva seveda letni proizvodni načrt drugačen pomen, 
saj v teh pogojih lahko podjetje plan realneje 
postavi.
Letni proizvodni plan bi naj v novih pogojih 
dobil širši, predvsem mobilizacijski pomen. Skladno 
s področnimi družbenimi plani bi morali tudi osnov­
ni, podjetniški plani določiti vse važne pokazatelje: 
proizvodnjo, produktivnost, gibanje skladov, oseb­
nih dohodkov itd. Plan bi moral poleg tega vsebo­
vati tudi načrt ukrepov, ki jih je za ostvaritev tako 
postavljenih, planiranih pokazateljev potrebno iz­
vesti.
Tako bi nastal akcijski program dela za samo­
upravne organe, tehnično vodstvo, komisije, oddel­
ke, referate itd. Tak program bi načrtno zajel vse 
potrebne mere na vseh področjih razgibanega živ­
ljenja podjetja — ki bi bila usmerjena k enotnemu 
cilju — povečanju proizvodnje, višji produktivnosti 
dela — večji ekonomiki.
Program je izredno važen pripomoček v delu 
samoupravnih organov. S kontrolo izvajanja tega 
programa je podana obenem možnost kvalitetne 
kontrole izvajanja proizvodnega plana tudi v tistih 
elementih, ki sicer ostajajo nezapaženi.
o
CO
Spredaj nakazani principi organizacije gradbe­
nega podjetja zahtevajo seveda vsak zase podrobno 
obdelavo.
Za takšno razpravo pa je seveda tu premalo 
prostora. Mislim tudi, da so podrobnosti stvar vsa­
kega podjetja zase, saj ima vsako podjetje svoje 
specifične prilike.
Vem, da bo mnogo ugovorov, da teh principov 
v gradbeništvu ni možno izvesti. Zato kritikom na­
prej odgovarjam:
— da je takšna organizacija res vezana na pogoje, 
o katerih sem v članku večkrat pisal, t. j. na 
stalna, večletna naročila;
— da takšne organizacije ni možno postaviti čez 
noč, ampak postopno v 2—3 letih. Toda že pri 
začetku »reorganiziranja« moramo imeti pred 
sabo končni cilj — ker si pri tem prihranimo
mnogo vmesnih reorganizacij,
— organizacije ne gre idealizirati, niti v industriji, 
niti v gradbeništvu. Vedno je potrebno računati 
z določenimi ovirami, težavami, ki jih je po­
trebno sproti reševati:
Idealno postavljen sistem še ne jamči, da v pra­
ksi ne bo odstopanj. Vendar, čim bolje bomo orga­
nizacijo pripravili, tem manj bo neugodnosti in 
iznenadenj.
— Motto gradbeništva je: industrializacija. Iste ne 
moremo doseči brez uvajanja sodobne organi­
zacije. Namen članka je, dati nekaj sugestij pod­
jetjem, ki se morajo pripravljati, za industrijske 
metode graditve. V začetku sem že pojasnil, da 
nikakor ne morem trditi, da so samo in edino nave­
deni principi pravilni. Siguren pa sem, da so na­
predni in da bi njihovo uvajanje v prakso pomenilo 
velik korak naprej v organizaciji gradbenih del.
Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, Celje
Stanovanjsko projektiranje s stališča 
družbene ekonomike
Poleg velikih investitorjev — Zavodov za sta­
novanjsko izgradnjo, ki naj bi s svojimi organiza­
cijskimi ukrepi uravnavali potek stanovanjske gra­
ditve in dosegali v kooperaciji z izvajalci pocenitev 
tovrstne gradnje — je stanovanjsko projektiranje 
eden najvažnejših činiteljev. Z ozirom na izreden 
razmah in količino vloženih sredstev v stanovanjsko 
izgradnjo v zadnjih letih postaja vloga projektanta 
družbeno izredno važna in njegov smisel za druž­
beno ekonomiko neobhodno potreben. Postavlja se 
vprašanje izhodiščnih točk, s katerih naj se urav­
nava ekonomično projektiranje — in kje je meja, 
ko začne neekoncmičnost, bilo da je vzrok za to 
tolmačenje neko načelno predimenzioniran j e stano­
vanjskega prostora ali neprimerne konstrukcije ali 
pa arhitektonska izvedba, ki presega raven naših 
možnosti.
Brez dvoma pomeni vsak nepotreben cm2 zazi­
danega prostora v etaži določen finančni učinek — 
posebno če nam je iz izkušenj znano, da stane ta 
cm2 čiste stanovanjske površine približno 40.— din 
po etaži.
Iskanje ekonomike na tej osnovi postavlja pro­
jektanta brez dvoma v položaj, ki zahteva od njega, 
da krči stanovanjske prostore — odnosno, da z do­
ločenimi tehničnimi prijemi ustvari smiselno stano­
vanjsko1 enoto z minimalnimi prostori, kjer je prak­
tično izkoriščen »vsak kot«. To načelo je dovedlo 
do projektiranja tudi tako imenovanih socialnih sta­
novanj, ki predstavljajo poizkus hitre in sorazmerno 
cenene rešitve najnunejših primerov stanovanjske 
stiske.
Postavlja se vprašanje, ali je krčenje stanovanj­
skega prostora samo po sebi osnovni pogoj za eko­
nomično stanovanjsko gradnjo, posebno če vzame­
mo v poštev, da zahtevajo taka stanovanja dolo­
čene dopolnitve v opremi, ki bodisi predstavljajo 
gradbeno tehnične elemente, kot vzidne omare ali 
predelne stene ali kot neobhodno nujna tipizirana 
oprema prostora kot ga predstavlja laboratorijska 
kuhinja, v kateri klasična oprema ne pride v poštev. 
S stališča družbene ekonomike končno niti ni važno, 
kdo je te stvari plačal — naj si bodo to sredstva 
družbenega sklada za kreditiranje stanovanjske iz­
gradnje ali pa sredstva kolektiva odnosno posamez­
nika. Vse te stvari predstavljajo skupno investirano 
vrednost, ki se kot taka mora amortizirati neglede 
na to, na kak način in s kakšimi sredstvi so bile 
nabavljene. — Dejstvo je, da so investirana. 
Ekonomska primerjava stanovanj, kakršna so se 
gradila nekaj let po osvoboditvi — s sodobnimi — 
govori vsekakor v korist slednjih, četudi so delno 
opremljena.
Gre zdaj za to, da si postavimo trdne temelje 
za standardno stanovanje, ki naj ima svojo eko­
nomsko upravičenost v okviru naših ekonomskih 
možnosti in v odnosu na realno vrednost plač ko­
ristnikov stanovanj. Prehajamo v obdobje, ko bo 
prenehalo plačevanje administrativno določenih 
socialnih najemnin in se bo ekonomika stanovanja 
kmalu uravnavala po načelu ponudbe in povpraše­
vanja. Na tej podlagi bomo pravzaprav šele prišli 
do temeljnih meril, do kod sega naša pravica na­
prednejšega limitiran j a vrednosti stanovanjske eno­
te za določeno vrsto in obseg stanovanja.
Pri tem pa ne smemo pozabljati, da se v naših 
družbenih pogojih, vzporedno z gradnjo stanovanj, 
prenaša v breme čiste stanovanjske površine še 
stroške za socialno varstvene ustanove, ki naj bi jih 
ime-la — če že ne vsaka večja stanovanjska stavba
— pa določena s tano vanj Sika skupnost in pa stroške 
za ureditev gospodinjskih servisov. Temu vpraša­
nju tako projektne organizacije kot veliki investi­
torji niso posvečali dovolj pozornosti.
V ekonomskem pogledu predstavljajo te ustano­
ve sorazmerno občutno breme, ki se prenaša v 
amortizacijsko vrednost stanovanj in do neke mere 
rušijo suho računsko materialno vrednost neke sta­
novanjske enote v strogo stanovanjskem objektu 
ali okolišu.
Nujno pa je, da tudi projektantske organizacije, 
v tesnem sodelovanju z velikimi investitorji, upo­
števajo družbene potrebe v stanovanjskih skupno­
stih in da tudi te primere rešujejo s smislom zä 
čas, prostor in denar. Na splošno pa lahko* ugoto­
vimo, da kljub nespornim naporom zainteresiranih 
činiteljev skupno s projektantskimi organizacijami 
še ni povsem razčiščen pojem standardnega stano­
vanja in njegove realne vrednosti. Dejstvo je, da 
so se z organizacijskimi finesami — delno uporabo 
standardov in tipov ter sodobnejših materialov, 
poleg organiziranja velikih gradbišč in oddaje del 
na daljši rok, dosegli vidni rezultati v smeri poce­
nitve stanovanjske izgradnje — da pa še nismo na 
koinou poiti*. Dosedanja povprečna vrednost 3—4 
ležiščnega sodobnega stanovanja je vsekakor uspeh.
Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, Celje
Projekt stanovanjskega bloka in stolpnice
Čim so bili poznani normativi za velikost sta- izgradnjo* v Celju takoj naročil pri Projektivnem 
novanj, ki jih je v okviru republiških, odnosno biroju v Celju izdelavo novih načrtov za stanova- 
okrajnih po načelu skromnejše in cene stanovanj- nja, po velikosti odgovarjajoča novim normativom, 
ske gradnje s svojim odlokom predpisal tudi še pa tudi sicer primerna sedanji ekonomski zmcglji- 
ObLO Celje, je Biro za stanovanjsko in komunalno vosti investitorjev. Naročnik je zahteval od pro-
m
□
□
m
J  □  □  Q ] f f l
j  □  m mm 
j  tu □  ur □  
3  m m mm
1 Tl
1 Tl
1 1
m n
m
m m m m 
m m m m m 
□  □ □ m m  
m m- m m :cd
j
j
j
j
jektamta, da mu prii doslednem upoštevanju predpi­
sanih normativov postreže s takšnimi tlorisnimi za­
snovami, da bodo po njih zgrajena stanovanja tudi 
pri novih, težjih pogojih njihovim koristnikom lah­
ko nudila vse udobje sodobnega stanovanja.
Po tem naročilu je pripravil Projektivni biro 
Celje načrt za 32-stanovanjski blok z lokali v pri­
tličju in načrt za stanovanjsko stolpnico, katera 
dva objekta bosta kot prva zgrajena v Celju ob 
Mariborski cesti.
Pri obeh tlorisih je očitna težnja projektanta 
po takšni razporeditvi posameznih prostorov v sta­
novanjih, da so vsi bivalni prostori nanizani ob 
zunanjih stenah, medtem ko so vsi stranski prostori 
v središču obeh objektov.
Sanitarni in kuhinjski prostori so lociram tako, 
da imata po dve stanovanji skupen vertikalni do­
vod in odvod pitne ter vse odpadne vode.
V stolpnici so vsi prostori stanovanj, z izjemo 
spalnice, dostopni neposredno iz predsobe. Jedilni 
kot je izločen iz dnevne sobe in je s tem podana 
možnost, da se kuhinja z le-tem lahko šteje za 
skupni prostor, medtem ko je dnevna soba samo­
stojen bivalni prostor in jô  je pri sedanjem po­
manjkanju stanovanj mogoče opremiti tudi s po­
možnim ležiščem. Dnevna soba ima svoj vhod in 
svoj izhod na balkon, kuhinja pa, kar je mnogo 
vredno, če je dnevna soba opremljena z ležiščem, 
tudi svoj direkten vhod iz predsobe.
V bloku sta obe stopnišči v sredini stavbe in so 
iz vsakega stopnišča v vsaki etaži dostopna po 4 
stanovanja, slična onim v stolpnici. Manjša stano­
vanja v bloku stanejo po din 1,600.000, večja pa po 
din 2,110.000. Stanovanja v stolpnici so nekoliko 
dražja zaradi dvigala.
Velikost vseh stanovanj je v  predpisanih nor­
mativih in so torej res skromnejša, sicer pa povsem 
udobna ali celo še udobnejša od prej grajenih več­
jih stanovanj.
Ing. Franc Ve h o v a l '  !
Idejni urbanistični načrt mesta Celja
Za .mesto Celje je bilo do sedaj narejenih že 
nekaj urbanističnih načrtov, ki bi naj nakazali per­
spektivni razvoj mesta. Ti načrti pa so zaradi več­
jih sprememb v osnovni koncepciji izgubili svoj 
prvotni program. Razlogi za to so bili v tem, da so 
p-oedini načrti jemali za osnovo celotne urbanistične 
rešitve železniški vozel ali pa cestno prometno
1. slik a
problematiko. Zaradi enostranskega, obravnavanja 
kompleksnih problemov in pa zaradi neprilagoje­
nosti trenutnim potrebam, so ti načrti propadli.
Odločili smo se izdelati nov urbanistični pro­
gram, ki naj končno reši krizo, ki je nastala zaradi 
pomanjkanja ustreznih načrtov. Ta nov program 
naj bi v dovoljni meri, respektira! dosedanji mestni 
razvoj, organsko navezal perspektivnega:, kompleks­
no naj bi obravnaval vse mestne probleme in konč­
no bi moral biti dovolj elastičen, da bi v kasnejših 
fazah izgradnje mesta dovoljeval potrebne korek­
ture, ne da bi pri tem trpela osnovna koncepcija.
Za uspešno formiranje novega programa simo si 
za osnovo postavili nekaj splošnih urbanističnih 
načel:
1. Mestni organizem mora dati vsakemu človeku 
možnost, 'da koristi prednost mesta in uživa pred­
nosti prirode na vseh področjih enakopravno. Nu­
diti mora vsem enakovredne življenjske pogoje, 
vendar na način, ki je za posameznika specifičen.
2. Mestni organizem mora, kompleksno odgovar­
jati naslednjim pogojem: bivanju, delu, duševni in 
fizični rekreaciji ter prometu.
Mesto mora predstavljati jedro svojega zaledja, 
s katerim mora biti organsko in funkcionalno po­
vezano'. Upoštevajoč zgornja izvajanja je bil izde­
lan nov urbanistični program za mesto Celje.
Splošno
Celje s svojo okolico je v Sloveniji tretji naj­
večji gospodarski bazen. To je tudi geografsko 
zaključena celota. Z rastočim industrijskim poten­
cialom pa se širi vpliv Celja tudi prek naravnih 
meja in si zagotavlja stalne odjemalce tudi na 
področju Zasavja. Če prištejemo k osnovnemu gra­
vitacijskemu področju še Zasavje, # teži v Celje okoli 
četrt milijona ljudi. Da je Celje res center širšega 
zaledja, je razvidno tudi iz podatka, da se v Celje 
voizi oz. da v Celje hodi v službo nad 6000 ljudi, 
šole pa obiskuje cca 3000 dijakov.
Doba obravnavanega razvoja
Predloženi načrt loči dve obdobji razvoja:
a) 30 let do 1990. leta.
b) za nadaljnjih 30 lot do leta 2020.
Planiranje za 30 let naprej je nujno, ker ima
Celje velike razvojne možnosti in pa da si zagoto­
vimo smotrno, urejanje vseh komunalnih naprav. 
Prvo obdobje 30 det je obdelano, dočim je naslednje 
obdobje samo nakazano.
Tendenca mestnega razvoja
Relativno strmi griči na jugu, jugovzih. in jugo- 
zah. so v zgodovini usmerjali naseljevanje bolj proti 
severu, sevzap. in zapadu. Zametki mesta leže za 
dobo v kateri so nastali idealno, za današnji nagli 
razvoj pa moramo iskati nove potrebne površine. 
Faktorji, ,k,i so vodili razvoj mesta do danes so 
nakazali obliko, mestnega organizma v krakih, ob 
naravnih prometnih poteh. Porajajoče se težnje v 
zadnjem času, da bi se zelene površine med kraki 
zazidale in se ustvarilo koncentrično mesto, ne
2 . slika
ustrezajo pogojem sodobnega organizma, kjer te­
žimo po ohranitvi zelenih površin, po enakovredno­
sti vsega mestnega področja in po izpeljavi premeta 
po že obstoječih poteh, saj večja razdalja, v organi-
ziranem prometu in ob urejeni komunikaciji ne 
predstavlja nobenega problema več. Slednje je tudi 
povod, da predvidevamo razvoj mesta tudi proti 
jugu. Če pa bi se v bodočnosti le pokazalo, da ima 
sistem mesta1 v krakih določene hibe, je preusmeri­
tev rasti v koncentrično mesto mogoča. Narobe pa 
bi prehod iz koncentričnega v krakovsko mesto ne 
bil več mogoč.
Mesto razvijamo v naslednjih 4 krakih:
I. ob Ljubljanski cesti,
II. ob Resnikovi ulici in njenem podaljšku,
III. ob Mariborski cesti — le enostransko,
IV. na Polulah in Zagradu.
soseske, ki bodo zmožne lastnega življenja. Taka 
stanovanjska soseska bo imela velikost, ki odgo­
varja radiusu za pešca cca 400 m. V našem primeru 
bo kapaciteta sosesk varirala od 4000 do 6000 pre­
bivalcev. Soseske bodo deljene v cone z ozirom na 
višino stavb. V prvi coni, t. j. neposredno ob osred­
nji cesti v kraku bomo gradili visoke stavbe. Višina 
bo proti robu kraka vedno bolj padala, tako da 
bodo na robovih zidane individualne in vrstne hiše. 
Zelene pasove ohranimo kot bodoče naravne dile- 
tacije med soseskami. Če prištejemo prvim štirim 
stanovanjskim krakom še industrijsko cono kot peti 
krak, lahko najdemo sečišče osi teh krakov. Na tem
krak II* krak lil
56 ha
• 1 1  i |  /11*111 • /1 •, 111111
46 ha
59 ha
STANOVANJSKE POVRŠINE 
V KRAKIH
DO LETA 1990 
DO LETA 2020 M E
Krak IV 3. s lik a
Med vsemi temi kraki se zajedajo velike zelene 
površine do samega mestnega jedra. To so deloma 
gozdovi, deloma travniki, deloma pa še agrarne po­
vršine. Le med krakoma ob Mariborski cesti in 
Polulah se razprostira industrijski kompleks, ki pa 
je tudi v dovoljni meri obdan z zelenjem. Z ure­
ditvijo mesita v krakih je bilo najbolj ekonomično 
izkoriščeno razmerje med zazidanimi in zelenimi 
površinami. Velikim prednostim za prebivalca se 
v takem sistemu pridružuje možnost izvedbe eno­
stavnih komunalnih naprav. Po- ulicah, ki bodo no­
silke krakovskega sistema bodo speljani glavni 
zbirni 'kanali, vodovod, plin in elektrika. Po teh 
cestah bo v prihodnosti obratoval tudi mestna avto­
bus. V omenjenih krakih ustvarjamo stanovanjske
mestu, t. j. bodočem centru mesta pa predvidevamo 
formiranje kulturnega — poslovnega in upravnega 
dty-a mesta. Ta je logično in funkcionalno nadalje­
vanje sedanjega mestnega jedra v starem Celju. 
Zgodovinski del mesta bomo v bodoče osvobodili 
preobremenjenosti s trgovino in mu dali njegov 
zgodovinski karakter, ki bo povečal njegovo turi­
stično privlačnost.
Na področju, kd ga predvidevamo za organiziran 
razvoj mesta, je 'danes mnogo raztresenih individu­
alnih hišic in drugih objektov. Razpršenost je po­
sledica neurejene zemljiške politike in pomanjklji­
vosti gradbene discipline v zadnjih 30 letih. Ta je 
povzročala veliko škodo tako zaradi trganja polje­
delske površine kot zaradi stroškov, ki nastanejo
zairadi. opreme s komunalnimi napravami. Naloga 
urbanističnega načrta in bodoče gradbene politike 
bo torej, da poskrbi za čimbolj organsko' im strnjeno 
rast novih mestnih kompleksov.
Po izračunu površin in prebivalcev zazidalnih 
območij v posameznih fazah je računati s tem, da 
se bo gostota naselitve pozidanih predelov postopo­
ma povečala. V skladu s tem bi bila tabela površin 
in prebivalcev taka:
■leta 1990 — zazidalno območje brez industrije — 
300 ha; 53.000 prebivalcev, brutto gostota 177 pre­
bivalcev na hektar;
leta 2020 — zazidalno območje brez industrije — 
440 ha; 80.000 prebivalcev, brutto gostota 182 pre­
bivalcev na hektar.
Ta gostota je možna zaradi tega, ker so stano­
vanjske površine direktno vezane na zelene pasove. 
V drugi razvojni dobi predvidevamo močan porast 
prebivalstva v trabantih (Vojnik, Teherje, Levec).
Razvoj prebivalstva
Število prebivalcev Celja je začelo v mejah 
občine po vojni naglo naraščati, posebno po letu 
1948. Od 29.774 v letu 1948 se je število prebivalstva 
do leta 1955 povečalo na 37.805 prebivalstev. Ce 
predvidevamo, da bo prirast prebivalcev v mestu v 
naslednjih letih deloma popustil, smemo računati, 
da se bo število prebivalcev v 30 letih skoraj po­
dvojilo-. Ce pa pred videvamo še agrarno prenaselje­
nost v merilu okraja in dejstvo, da se je celotni 
številčni prirast v merilu okraja od leta 1948 do 
1953 skoncentriral na območju občine Celje, od 
tega 80°/o v mestu samem, potem kaže izračun, da 
bi bil porast prebivalstva na ta način znatno večji. 
Da pa število prebivalstva v Celju ne bi sorazmerno 
prenaglo naraščalo, bomo z regionalnim planira­
njem in gospodarsko politiko zagotovili ostalim 
manjšim krajem v okraju večji gospodarski pomen 
in s tem dosegli koncentracijo prebivalstva v teh 
krajih.
Po rezultatih izvršenih analiz bo imelo leta 1990 
mestno področje Celja cca 53.000 prebivalcev. Ce 
upoštevamo, da bo porast v naslednjih 30 letih ne­
koliko manjši, lahko računamo na možnost, da bo 
imelo Celje leta 2020 na opisanem področju cca
80.000 prebivalcev. To številko lahko smatramo kot 
mejo za gospodarske im geografske prilike.
Promet
Mesto Celje leži na sečišču važnih prometnih 
smeri. Tu se križajo ceste Ljubljana—Maribor, 
Maribor—Zidani most, avtostrada in Rogaška Sla­
tina—Savinjska dolina. Tu se od proge Dunaj—Trst 
odcepi proga proti Velenju in Dravogradu in ne 
daleč od Celja tudi proga proti Rogaški Slatini in 
Zagrebu. Prehod iz Savinjske doline v sotesko Sa­
vinje pod Starim gradom je gosto zazidan s seda­
njim centrom mesta in železniškimi napravami. 
Prav ta točka predstavlja zamotan vozel važnih 
cestnih in železniških poti ter vodotokov in s tem 
kočljiv in težaven prometno-tehnični problem.
Železniški promet
Geografska lega celjske kotline je odločala v 
oceni najekonomičnejše trase za gradnjo železnice 
iz osrednje Evrope na morje. Kako pomembna je 
bila ta zveza lahko sklepamo že po tem, da je tod 
tekla že 21 let po izgraditvi prve železnice v Angliji 
(1846) tudi pri nas železniška proga. Koncentracija 
industrije v Celju, porast premogovnika v Velenju 
in povečan tranzitni promet terjajo nove kapacitete 
v celjskem železniškem vozlišču. Vzporedno z raz­
vojem proizvajalnih sil narašča tudi tranzitni pro­
met, ki je dosegel že 18 milijonov ton letno. Pov­
prečni dvig tovornega prometa v Celju smemo ce­
niti na cca- 5°/o letno. Železniški osebni promet je 
deloma v nazadovanju zaradi boljših in elastične j ših 
avtobusnih zvez. Ker beleži celjska postaja največ 
potovanj na prebivalca v Sloveniji (Celje 26, Ljub­
ljana 19, Maribor 13) na leto moramo računati s 
povečanjem turističnega pomena železnice zaradi 
celjskega zaledja in naraščajočega števila prebival­
stva. Ce računamo, da bo železnica zagotovila hiter 
in kulturen prevoz potnikov, lahko sklepamo, da bo 
železniški osebni promet tudi porastel. Osnovne 
zahteve za ureditev celjskega železniškega vozlišča 
vsebujejo naslednje elemente:
Ranžirni in tovorni kolodvor situirati tako, da bo 
v bližini industrijskega področja, proge izpeljati po 
mestu tako, da ne bodo ovirale razvoja, osebni 
kolodvor pa približati bodočemu centru mesta..
Lokomotivni kolodvor v Cretu odgovarja vsem 
tehničnim in funkcionalnim zahtevam, saj ima do­
volj dolge preme in kratke priključke do industrije. 
Edina proga, ki reže mesto bo po programu speljana 
pod Miklavškim hribom. Ta premestitev bi terjala 
krajši tunel ter dva mostova čez Savinjo. S to 
izpeljavo bi osvobodili mestna področja nezaželjene 
diareze.
Lokacija osebnega kolodvora na sedanjem me­
stu ne odgovarja v prihodnosti, ker ne dovoljuje 
speljave magistrale sever jug in ne dopušča dovolj 
velikega prostora za avtobusno postajo. Načrt pred­
videva premaknitev osebnega kolodvora proti se­
veru tako, da bo ležal na ovinku sedanje proge 
odmaknjen proti regulirani Voglajni. Izvedba po­
staje v loku je možna, če upoštevamo dejstvo, da 
gre razvoj železniškega osebnega prometa v uva­
janje hitrih motornih oziroma električnih vlakov. 
To pa so krajše kompozicije. Ta lokacija je ugodna, 
ker leži osebna postaja neposredno ob bodočem 
city-ju. Upoštevati moramo, da bo ravno regularno 
planiranje potrdilo upravičenost naseljevanja pre­
bivalstva v bližnjih krajih, ki pa bodo morali biti 
v tesnih stikih s Celjem kot regionalnim središčem. 
Zato predvidevamo porast prevozov na krajše pro­
ge, to se pravi dnevno velik dotok prebivalcev v 
Celje. Z omenjeno lokacijo približamo tem zuna­
njim .prebivalcem njihove interese. Lokacija na tem 
mestu je ugodna tudi zato, ker je možno začeti 
vzpon za savinjsko pirogo že kmalu po izpeljavi iz 
harfe, prečkanje Savinje in ceste skoraj v pravem 
kotu, kar omogoča zelo kratko izvedbo tunela.
Cestna mreža
Današnji cestni promet predstavlja velik teh­
nični problem, ker se ves promet odvija po tesnih 
mestnih ulicah. Za rešitev glavnega mestnega pro­
blema na: območju mesta Celja je treba predvideti 
dvoje: 1. urediti moramo glavne mestne magistrale 
v smeri sever—jug in vzhod—zahod, po katerih bi 
naj bilo zaledje po 'najkrajši poti zvezano- z mestnim 
jedrom; 2. položiti moramo mestne vpadnice tako,
Te ceste niso primerne za dobro izpeljavo tranzit­
nega prometa- skozi mesto zaradi ozkih grl in goste 
zazidave. Popolnoma izločiti tranzitni promet iz 
mesta ne -kaže, ker se temu izogibajo celo v visoko 
razvitih državah. Križ glavnih -magistral bi reševal 
v-es hiter mestni in tranzitni promet. Cisti tranzitni 
promet, ki ga zaznamujemo v glavnem le v smeri 
Maribor—Ljubljana, bomo v bodočnosti izpeljali 
severno od mesta. Mestni promet se bo odvijal po
da bodo čim manj 'križale omenjene magistrale in 
čim varneje vodile prebivalce na delo in v jedro 
mesta. Sedanja cestna mreža je podana z zgodovin­
skim razvojem. Ceste vpadnice radialno koncentri­
rajo ob starem mestnem jedru. Naša naloga je, dati 
tem cestam za perspektivni promet odgovarjajoči 
standard, jih diferencirati in jim urediti vozlišča.
mestnih vpadnicah, ki se zberejo na robu med 
starim in novim jedrom v vozni cesti. Težili bomo 
za tem, da bodo omenjena jedra ostala domena 
pešca. Po -teh mestnih vpadnicah, to so Ljubljanska 
cesta, Kersnikova ulica, cesta s Polul, Mariborska 
cesta in Leskovškova cesta — bodo vozila mestna 
prometna sredstva. Za oskrbovanje sosesk nam bo­
do služile servisne in vzporedne ceste, speljane v 
glavnem po sedanjih podeželslkih cestah na robu 
stanovanjskih sosesk. Služile bodo mestnemu pro­
metu. Steze za mopediste in kolesarje bodo sledile 
mestnim vpadnicam, jih križale v podvozih in bodo 
povezovale stanovanjske predele z industrijo in 
mestnim jedrom. Peš poti bomo vodili sfcoei mirne 
predele sosesk do preskrbovalnih centrov, avtobus­
nih postajališč, šol, vrtcev itd.
Avtobusni promet
Avtobus je postal najvažnejše prevozno sred­
stvo; zato moramo dati avtobusni postaji odgovar­
ja joč položaj. Prestopanje potnikov z železniške 
postaje na avtobusno mora biti varno in kratko. 
Zato mora avtobusna postaja ležati neposredno ob 
železniški v samem city-ju.
Conigni
Kot smo omenili je glavna usmeritev razvoja 
stanovanjskih predelov mesta usmerjena proti za­
padu, severo-zapadu in severo-vzhodu ter deloma 
proti jugu.
Industrija
Pogoji, ki so vplivali na razvoj celjske industrije 
so: pestrost geoloških skladov, gozdno bogastvo, 
nahajališče premoga, zadovoljiva preskrba z vodo, 
močno agrarno zaledje, relativno visoka rezerva 
delovne sile ter dobra prometna povezava z osta- 
limi kraji. Leta 1957 je dala celjska industrija 6°/o 
brutto pnoizvodm'e LRS, in zaposlovala 6600 ljudi.
5. s l ik a
V naslednjih 30 letih bodo ta podjetja mogla za­
posliti še cca 30°/o več delovne sile, tako da predvi­
devamo porast zaposlenih v industriji na cca 8500 
ljudi. Sedanja površina industrijskih kompleksov 
znaša 96 ha, pri čemer odpade na 1 zaposlenega 
111 m2, kar je nad povprečjem evropskih držav. To 
stanje se ne bo izboljšalo, ker moramo upoštevati, 
da je precejšen del industrijskih naprav že zastarel. 
Z ozirom na surovinsko bazo in z ozirom na izkuš­
nje obstoječih podjetij lahko v perspektivi pred­
videvamo ustanavljanje novih podjetij, tako da bo 
število zaposlenih v industriji v prvih 30 letih do­
seglo najmanj 10.000 ljudi. Industrijsko cono raz­
širjamo vzhodno od Mariborske ceste, ob cesti na 
Ostrožno, v Pečovniku, medtem ko predel med 
Ipavčevo in Kersnikovo obdržimo v sedanji veli­
kosti. Kot prvo pa bi morali zahtevati, da vsa 
industrijska podjetja pristopijo k reorganizaciji 
svojih obratov, da bi s tem povečala produkcijo', 
higienske razmere in zmanjšala kvaren vpliv na­
vzven. Prav posebno je to važno za cinkarno, ker 
njeni plini uničujejo zeleno rast daleč okoli.
Obrt
Za potrebe sosesk ustanovimo obrtne in izpo­
soj evalne servise v samih soseskah. Specialne 
obrtne delavnice obdržimo v starem obrtnem jedru, 
kjer imajo že tradicijo.
Trgovina
Stanovanjske soseske bodo imele svojo osnovno 
preskrbo v centrih, medtem ko bodo trgovine v 
starem mestnem jedru služile kot dopolnitev s 
specialniond artikli. Veleblagovnice pa bodo loci­
rane v bodočem mestnem jedru, kjer bodo indirekt­
no zadovoljevale tudi kupca iz okolice.
Uprava
Celje je upravno središče okraja iln mesta sa­
mega. Okraj kot upravni organ izgublja na svojem 
pomenu, občina kot teritorialni upravni organ pa ga 
pridobiva. Zato je lokacija take upravne zgradbe 
v bodočem city-ju upravičena, ker je v neposredni 
bližini avtobusna in železniška postaja. Upravna 
poslopja gospodarskih in družbenih organizacij 
bodo imela svoje mesto deloma v starem mestu, 
deloma v novem cityju. Pravosodje bo z novo 
zgrajenim sodiščem dobilo svojo zaokroženo celoto 
z objekti v starem mestu.
Kultura
V glavnem naj bi se kulturna dejavnost razvi­
jala po soseskah v družbenih centrih. Centralni 
kulturni center pa ustvarjamo v novem city-ju, ta 
bo služil s svojimi ustanovami tudi širši okolici.
Zdravstvo
Za pravilno' izvajanje zdravstvene zaščite bodo 
v soseskah osnovane postaje. Zdravstveni center 
mesta in okolice, t. j. bolnica pa ostane na seda­
njem kompleksu.

šolstvo
V stanovanjskih soseskah predvidevamo nove 
osemletke. Sedanje gosto razvrščene osemletke v 
centru mesta nameravamo uporabiti za šole s širšim 
karakterjem (učiteljišče, gimnazija), osemletke pa 
moramo približati otrokom v stanovanjskih prede­
lih. V bodočem city-ju predvidevamo gradnjo glas­
bene šole in srednje tehnične šole.
Fizična rekreacija in šport
Ljudem vseh starosti moramo zagotoviti gibanje 
v naravi. Tako predvidevamo za predšolske otroke 
igrišča v okviru stanovanjskih skupnosti, za šolske 
otroke šolska igrišča, ostala športna dejavnost pa 
se bo odvijala na že deloma izgrajenih športnih 
napravah, deloma pa jih bomo še zgradili. Kot 
nadomestilo za opuščeno Glazijo (opustiti jo mora­
mo zaradi neposredne bližine bolnišnice), predvide­
vamo centralni športni štadion za Golovcem. Prav 
tako predvidevamo na tem področju še eno kopali­
šče. Na Savinji nad izlivom Ložnice je najprimer­
nejše mesto za naravno kopališče. Severna pobočja 
bližnjih gričev bomo opremili z žičnicami in s tem 
ustvarili predpogoje za zimske športe.
Zelene površine in parki
Sedanje parkovne površine v strnjenem območju 
ohranimo. S principom razvoja mesta v krakih smo 
nakazali možnost ustvaritve velikih zelenih rekre­
ativnih površin z gozdovi, z jasami in urejenimi 
lokacijami najrazličnejših objektov za razvedrilo.
Zgodovinsko mesto
Strnjeno zazidani predel mesta, ki je znotraj 
srednjeveškega obzidja mesta, je vreden posebnega 
obravnavanja. Ta del mesta bomo skušali restavri­
rati. Vse stavbe, ki bodo v bodoče še zgrajene v 
tem predelu, se bodo morale v vseh elementih pod­
rediti historičnemu ambientu. Ta predel bo«, kot že 
omenjeno, izkoriščen za specialne obrtne delavnice 
in za manjše specializirane trgovine.
7. s l ik a
Hidrografska mreža
Savinja s svojimi pritoki predstavlja v deževni 
dohi stalno nevarnost za mesto. Katastrofalne po­
plave, ki so 'nastopale v zadnjem poistoletju štiri­
krat, so povzročile veliko materialno škodo. Tako je 
bila škoda, ki jo je povzročila poplava 1954. leta, 
ocenjena na cca 4 «milijarde «dinarjev. Vse to terja 
od nas, da čim prej pristopimo k urejevanju vodo­
tokov. Območje Celja lahko 'ločimo v «dve coni: 
zapadna obsega predel zapadno od Golovca. Tu 
bomo potoke Koprivnico in Sušnico po posebnem 
koritu speljali v Ložnico in po njej v Savinjo, ki je 
deloma že regulirana. Na ta način bomo ustvairili 
močan obramben nasip proti vodam od «severo-za- 
pada in is«točasno meliorirali področje Medloga in 
Ostrožnega. Čeprav so žive vode v novih mestnih 
predelih kot veliki rekreacijski momenti zaželj«eni, 
smo se za odvajanje voda «okoli mesta odločili zato, 
ker pade količina vode v poletnih mesecih v teh 
po'tokih na nekaj litrov v sekundi;
vzhodna cona obsega predel vzhodno od Golov­
ca«, t. j. potoke Hudinjo, vzhodno Ložnico din Vo­
glajno. Vso vodo, ki sedaj teče z vzhodne strani 
Golovca v Koprivnico «borno po naj«krajši poti iz­
peljali v Hudinjo. Omenjeni «potoki v vzhodni ooni 
bodo regulirani z ozirom na potrebe in razvoj 
industrije.
S leictra m a  Šoštanj
ŠOŠTANJ
• -------  DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRARNE ŠOŠTANJ
č e s t i t a  članom Društva inženirjev in 
tehnikov, Sekcije Celje za njihove uspehe 
pri izgradnji industrijskih in «stanovanjskih 
objektov.
Ing. Franc L a h :
Urbanistični načrt mesta Celja v luči 
vodnega gospodarstva
Nastanek mesta Celja je  razum ljiv glede na go­
spodarsko zaledje kakor tudi glede na geografsko 
lego. Zgodovina, njegovega razvoja pa nam  priča, 
da ga je in  ga še danes ovirajo nerešeni problemi 
vodnega gospodarstva, predvsem ureditev voda, 
vodna preskrba, m estna kanalizacija, znižanje talne 
vode iin čiščenje odpadnih voda.
Mesto se razprostira na področju s skrajno ne­
ugodnim hidrološkim sistemom. Leži ob Savinji, 
kjer se ta v ostrem ovinku preriva skozi ožino pod 
gradom proti jugu. Pred tem ozkim grlom in v 
loku samem se ji pridružijo pritoki Ložnica, Suš- 
nica, Voglajna s Koprivnico in hudourniško Hudi­
njo. Leži torej sredi sovodnje reke in potokov, ka­
terih korita pa niti niso kos odvajati visokih voda. 
Mesto stalno ogroža povodenj. Poplavne vode ga 
napadajo frontalno, zdaj z zahoda, zdaj z vzhoda. 
Do zadnjih časov je poplava nastopala trikrat letno, 
katastrofalna pa povprečno vsakih 16 let. Najbolj 
porazna je bila leta 1954, ko je preplavila nad 8 
km2 mestnega področja ter povzročila blizu 4 mili­
jarde dinarjev škode samo v Celju. Takrat so tekle 
mase vode Hudinje, združene s koprivniško, skozi 
mesto in ga pustošile.
Osnovni pogoj za razvoj- mesta Celja po izdela­
nem urbanističnem načrtu je torej ureditev vodnih 
tokov. Z regulacijo Savinje so pričeli leta 1933. Do 
zadnje vojne je bila regulirana izpod trenerskega 
mostu navzgor do celjskega ovinka, Po katastrofi 
leta 1954 so pričeli urejevati ovinek, kar je bilo
P o p la v l je n i  n o v o  z g r a je n i  b lo k i
vezano na preložitev železniške proge ter zgraditev 
novega cestnega mostu. Danes se regulacija že po­
mika proti sotočju z Ložnico, nad katerim se bo 
regulacija zaključila s pragom. Prej ko slej jo bo 
treba še podaljšali do Levca, kjer se prične v letih 
1879 do 1893 izvedena regulacija do Prihove v
dolžini okrog 29 km. Pomanjkljivost tega odseka 
regulacije tiči v neupoštevanju pospešenega odtoka, 
tako da se je korito zgoraj poglabljalo, nanos pa 
zastajal v celjskem ovinku, s čimer se je odtočna 
zmogljivost bistveno zmanjšala. Zato projekt določa
P o p la v l je n a  T r u b a r je v a  u lic a  in  p o lje  do  L ju b l ja n s k e  ce s te
poglobitev dna v Celju do 1,80 metra. Regulirano 
korito bo odvajalo najvišje vode, ki so preraču­
nane na 1745 m3 na sek. niže izliva Voglajne oz. 
1483 m8 navzgor. Potreba po tej regulaciji bo še 
bolj očitna, če povemo, da je visoka voda okrog 
600 m3 na sek. že prestopila bregove na mestnem 
področju.
Za regulacijo Voglajne so načrti nared od izliva 
do Štor za dolžino 6,4 km. Potek trase nasproti da­
našnji železniški postaji zavisi od končne odločitve 
o rešitvi železniškega vozlišča, predvsem potniške 
postaje. Vsekakor bo odmaknjena proti Jožefove­
mu hribu, v Cretu pa bo preložena ob južno stran 
železniške proge. Preto-čna zmogljivost korita bo 
500 m3 vode na sek., kolikor znaša večstoletna visoka 
voda.
Zaradi večje varnosti mesta se bo struga Ko­
privnice preložila ob severno mejo mestnega pod­
ročja, se usmerila proti zahodu, se združila s Suš- 
nico ter se skupno z njo izpeljala v Ložnico više 
železniškega mostu v Medlogu. Tako se bo mesto 
zavarovalo pred poplavnimi vodami teh dveh -po­
tokov, ki povzročajo mestu mnogo preglavic že ob 
vsakem močnejšem deževju. Ložnica sama je do­
mala že vsa regulirana, poglobiti jo bo še treba 
od bodočega sotočja s Koprivnico navzdol do izliva, 
kar pa bo možno šele po izvedeni regulaciji Savinje. 
Po regulaciji obeh omenjenih potokov bo zemljišče 
kolikor toliko godno za mestno zazidavo v severni 
smeri.
Vzhodno od Golovca se bo svet odvodnjaval z 
regulacijo Travniškega potoka, ki se bo izpeljal v
Hudinjo. Hudinjo samo pa bo treba urediti od nje­
nega izliva v Voglajno navzgor tja do Vojnika, 
kajti njene poplavne vode so izredno nevarne za 
ves severovzhodni mestni predel.
Zavoljo večje varnosti pred poplavami se bodo 
vsi vodni tokovi uredili znotraj mestnega področja 
za odvajanje stoletnih voda, izven meja pa z manj-
Poplavljeno hm eljišče
Šim pretočnim profilom, nekako za vode, ki nasto­
pajo vsakih petdeset let ali celo manj. Da bi pa 
zavarovali mesto tudi pred temi vodami, bo kazalo 
ob vzhodni, severni in zahodni meji ožjega mest­
nega okoliša zgraditi nizke nasipe, zlasti ob levem 
bregu preložene Koprivnice, po katerem bi bilo 
možno izpeljati cesto — obhodnioo.
Cim bodo izvršene regulacije navedenih tokov, 
bo možno osušiti večje komplekse — okrog 200 ha 
zamočvirjenih zemljišč ter jih usposobiti za zazida­
vo ali vrtnarije.
Za omenjene ureditve vodnih tokov ibi znašali 
investicijski stroški približno še 1,9 milijarde dinar­
jev, ki bi se amortizirali po ekonomskem računu že 
v dvajsetih letih. Podčrtati pa je treba še dejstvo, 
da je ureditev vode potrebna za razvoj mesta, raz­
širitev železniškega vozlišča, za zboljšanje cestnih 
komunikacij, izvedbo mestne kanalizacije, uspo­
sobitev poplavnih in zamočvirjenih površin za za­
zidavo. In navsezadnje bo s temi ukrepi tudi zajam­
čena varnost celjskega prebivalstva, njegovega živ­
ljenja in premoženja.
Današnja preskrba s pitno vodo ni zadovoljiva. 
Pred dobrimi petdesetimi leti zgrajeno vodovodno 
napravo od Vitanja z zmogljivostjo 16 lit. vode na 
sekundo so pred leti ojačili s črpanjem vode iz vod­
njakov v Medlogu. Kapaciteta obeh zajetij znaša ob 
suši kakih 10.000 ms vode. Dobršen del te količine 
porabi celjska industrija, na potrošnjo v gospodinj­
stvu pa odpade komaj 61 lit. ina osebo- in dan, kar 
je pod evropskim povprečjem.
Po izdelani študiji bo moč dvigniti kapaciteto 
celjskega vodovoda s pritegnitvijo dodatnih studen­
cev v Vitanju. Računamo, da se bo število prebi­
valcev dvignilo v prihodnjih 50 letih od 23.000 na
70.000. Pri povprečni dnevni potrošnji 150 lit. vode
oz. 220 lit. ob dnevih največje porabe ter za delno 
kritje potreb v industriji bo znašala potrošnja 14 
tisoč oz. 19.200 m3 vode na dan. To potrebo bo mož­
no kriti v dobri meri iz vitanjskih studencev, od 
koder se bo napeljalo 150 lit. na sekundo. Pri­
manjkljaj bo krila črpalna naprava v Medlogu. 
Vitanjska voda je 'kakovostno boljša od medloške, 
cevovod pa bo zalagal z vodo tudi naselja ob njem.
Pomanjkljivost današnjega vodovoda je mimo 
nezadostne izdatnosti še premajhna velikost rezer­
voarja na Miklavškem hribu, ki znaša komaj 300 
m3 ter rezervoarja na Ostrožnem z vsebino 100 m3. 
Kazno je, da bo treba zgraditi še nov rezervoar, 
da bo vsebina vseh rezervoarjev v končni fazi dose­
gla 500 m3.
Porabo vode za industrijske namene bo treba 
omejiti na minimum in samo tam, kjer zahteva 
tehnološki proces vodo iz vodovoda.
Celjska industrija črpa -danes vo-do za svoje 
obratne potrebe iz močno onesnažene Voglajne. 
Onesnaženje Voglajne je -doseglo tako stopnjo, da 
voda ni več porabna. Izdelan je projekt za črpanje 
vode iz Savinje z zajetjem niže novega cestn-ega 
mo-stu z rezervoarjem pri vili Daje. Zmogljivost 
vodovoda bo znašala 400 lit. vode na sekundo. Tako 
rešitev narekuje tudi odvzem vitanjskih studencev 
za mestni vodovod, ki se sedaj izlivajo v Hudinjo. 
Z njimi bo torej prikrajšana tudi Voglajna.
Ogrodje celjske mestne kanalizacije sta dva zbi­
ralnika iz rimske do-b-e. Zahodni s-e prične na Slan- 
drovem trgu, poteka v lomljeni črti proti Zidan­
škovi ulici ter -se izteka v Savinjo. Vzhodni se začne
P o p la v l j  e n o  g r a d b iš č e  s ta n o v a n js k e  z a d r u g e
na križišču Stanetove in Lilekove ulice, se usmeri 
vzdolž Razlagove ulice ter se izliva v Savinjo. Ta 
dva zbirnika se ne skladata z -današnjo lego ulic. 
Povrh tega sta spričo novih priključkov preozko 
dimenzionirana in sta tudi položena preplitvo.
Od pričetka tega stoletja so širili kanalizacijo 
z novimi priključki na staro rimsko-, zgradili so pa 
tudi nov zbiralnik za vzhodni mestni predel z izto­
kom v Sušilnico oz. Voglajno. Za silo je kanaliziran 
tudi levi breg Voglajne.
Mestna kanalizacija se je od rimskih dob sem 
gradila nesistematično1. Sirila se je vzporedno z raz­
vojem mesta, dimenzije cevi pa določale »po občut­
ku«. Po večjih nalivih pronikne voda iz kanalov 
v kletne prostore stanovanjskih zgradb. Neznosne 
razmere pa nastanejo ob povodnji, ko preplavi uli­
ce in stanovanjske prostore najprej voda iz kanali­
zacije, kajpak onečišćena.
Za ureditev celjske kanalizacije predvideva 
osnutek projekta izvedbo nove kanalizacije celot­
nega področja v mestnih mejah, določenih z urba­
nističnim regulacijskim načrtom. Sistematična ka­
nalizacija bo pa možna le po ureditvi vodnih tokov. 
Zgradil naj bi se glavni zahodni in vzhodni zbiral­
nik, ki bi se združila pred -čistilno napravo, za 
katero je določen prostor med Savinjo in Voglajno 
pred njenim, izlivom v Savinjo-.
Zastran nizke lege mestnega področja bo treba 
kanalizacijsko vodo prečrpavati v Savinjo, kar bo 
seveda vplivalo na višino investicijskih stroškov. 
Stroški za kanalizacijo celotnega širšega področja 
s-e cenijo na 677 milijonov dinarjev, za ožje področje 
pa na 500 milijonov dinarjev, pri čemer pa še niso 
upoštevani stroški za gradnjo čistilne naprave. Ka­
nalizacijo kakor tudi čistilno napravo bo možno gra­
diti -etapno, kakor se bo pač širila zazidava. Stanje 
današnje kanalizacije pa je že tako kritično, da z 
gradnjo nove ne bo kazalo odlašati.
Istočasno z načrtovanjem mestne kanalizacije bo 
treba reševati problem znižanja talne vode na 
mestnem -področju. Predvsem center in zahodni pre­
del trpita zaradi visoke lege talne vode, ki sega pri 
nizkem -stanju komaj 2,50 do 3,0 metre globoko. Po 
daljšem deževju nastopa še višje. Tako stanje one­
mogoča normalno podkletitev zgradb. Že itak plitvi 
podkleteni prostori pa so stalno ogroženi, da vanje 
vdre talna voda, morda celo s kanalizacijsko.
Gladino talne vode bo možno znižati ter jo dr­
žati v -gotovi stalni globini- s posebno napravo za 
odvajanje ali pa skupno z mestno kanalizacijo-, V 
vsakem primeru bo vodo treba v Savinjo prečrpa­
vati, kar bo znatno zvišalo stroške, ker -bodo- vodne 
mase ob deževju dokaj velike. Iz tega razloga — 
menim — bo kazalo gladino talne vode do neke 
mer-e regulirati s kanalizacijo in da- bo ekonomič-
neje obdržati plitve podkletitve kakor pa graditi 
posebno drago kanalizacijo.
Poseben problem pomenijo za Celje industrijske 
odplake. Te obremenjujejo zlasti Voglajno od Štor 
navzdol, saj vode iz Voglajne celjska industrija 
sama ne more uporabljati za svoje obratne namene. 
Strupene odpadne snovi so zlasti fenoli, kisline, teri 
i. dr. Od Greta do izliva dejansko v njej ne uspeva 
več noben živelj. Tudi Savinjo obremenjuje vedno 
bolj porajajoča s-e industrija od Velenja navzdol. 
Razumljivo je nadalje, da take umazane vode pač 
niso privlačnost za razvoj tujskega prometa, za 
katerega ima sicer Celje pogoje.
Sestav celjskih industrijskih odplak je -dokaj 
različen. Ni še ugotovljeno, kako bi jih čistili najbolj 
ekonomično-. Kazno- je, da bo moral vsak obrat ali 
vsaj skupina industrijskih obratov očistiti odplake 
na svojih tleh vseh snovi, ki se -ne bodo- smele spu­
ščati v mestno kanalizacijo in ki bi jih bilo teže 
ali draže čistiti v skupni mestni čistilni napravi. 
Tega sistema se bo treba tudi oprijeti, če hočemo 
ustreči zakonu o varstvu voda LRS, ki določa, da 
bo morala industrija urediti -čistilne naprave do 
kraja leta 1968.
Čeprav se -bodo morale celjske vode slej ko prej 
očistiti odplak, vendar jih ni moč uporabljati kot 
neoporečne za rekreativne namene. Zato -določa re­
gulacijski načrt zgraditev več kopalnih bazenov, ki 
se bodo napajali z vodo iz mestnega vodovoda, kar 
bo možno po njegovi ojačitvi.
Vidimo, da tarejo oeljsko prebivalstvo že dolgo 
dobo neprilike zaradi neurejenega hidr-osistema in 
drugih vodnogospodarskih problemov. Izredno nagel 
gospodarski razvoj, porast prebivalstva, pospešena 
gra-d-bena dejavnost -po osvoboditvi terjajo čim hi­
trejšo rešitev naštetih problemov. Res bodo potreb­
ne visoke investicije, vendar nam pa že ekonomski 
račun sam pokaže, da s-e bodo amortizirale v raz­
meroma kratki dobi. Če pa še upoštevamo ostale 
»negospodarske razloge«, ki so vezani na poprejšnjo 
rešitev vodnogospodarskih vprašanj, kot so: zbolj­
šanje prometnih razmer, zboljšanje higienskih pri­
lik, pridobitev površin za zazidavo in pod., vidimo, 
da bo mesto Celje svobodno zadihalo v svojem 
razvoju le po izvedbi nakazanih hidrotehničnih del.
Franc R u p r e t :
Reorganizacija gradbeništva v celjskem okraju
V pripravah za sestavo perspektivnega plana 
Okrajnega ljudskega odbora Celje je posebna komi­
sija proučila možnosti za reorganizacijo gradbeni­
štva na področju okraja.
Predlogi komisije so dobili odraz v določilih 
družbenega plana OLO in v družbenih planih občin 
ter v sterilnih organizacijskih merah, ki se postop­
no že izvajajo.
Primer kaže kompleksno obravnavanje problema 
na gospodarsko zaključenem področju. Vsled rezul­
tatov, kakršne od takšne reorganizacije pričakuje­
mo, smatram za umestno, da s to akcijo spoznamo 
strokovnjake gradbene stroke naše republike.
I. STANJE LETA 1958
1. Struktura gradenj je bila leta 1958 sledeča:
industrijske .gradnje .
milij. din 
. . 2,394 48,7 %
kmetijske gradnje . . . . 752 15,3 °/o
ceste, mostovi . . . . . 21 0,4 °/o
regulacije, melioracije . . 329 6,7 °/o
družbeni standard . . . . 1,426 28,9 °/o
4,922 100 °/o
2. Projektanti
Leta 1958 smo imeli v našem bazenu naslednje
projektantske kapacitete:
Projektivni biro Celje . . .  12 projektantov
Biro Beton C e lje .................. 7 projektantov
Projektivni atelje Celje . . . 9 projektantov
Savinja projekt, Žalec . . .  6 projektantov
s k u p n o  34 projektantov 
Značilnost: mali, razdrobljeni biroji. Večina bi­
rojev je odvisna predvsem od zunanjih sodelavcev. 
.Vse projektantske organizacije so glede težjih, kon­
strukcijskih, statičnih in instalacijskih problemov 
odvisne od zunanjih projektantov.
3. Industrija gradbenega materiala
Opekarne so imele 1. 1958 naslednje kapacitete:
opečnih enot
Opekama Ž a lec ................................  5,800.000
Celjske o p e k a rn e ............................ 5,500.000
Opekama Ljubečna - Bukovžlak . . 8,500.000
Opekarna L o č e ................................  1,500.000
Privatne opekarne cca.......................  2,000.000
s k u p a j  23,300.000
Proizvodnja opeke je za potrebe bazena znatno 
premajhna ter uvažamo okoli 35 °/o opeke, posebno 
zidake in strešnike. Nasprotno opekarne izvažajo 
votlake in radialno opeko po vsej državi.
Z n a č i l n o s t i  :
Opekarne imajo zastarele naprave, posebno pri­
manjkujejo umetne sušilnice. Proizvodnja je raz­
drobljena, vsaka tovarna izdeluje velik asortiment 
izdelkov.
Kvaliteta izdelkov je negotova, sortiranje izdel­
kov je neprecizno, kar povzroča težave pri izvajanju 
gradenj.
A p n e n i c e  :
Imamo samo podjetje Apnenik Pečovnik z letno 
proizvodnjo 17.500 ton.
Proizvodnja ne .zadostuje za potrebe bazena. 
Posebno je pereč problem hidriranega apna. 
G r a m o z n i c e  :
Urejeno gramoznico ima samo podjetje »Beton-« 
v Celju, vendar je njena kapaciteta premajhna. Gra­
dis dobavlja material iz gramoznice Otiški vrh.
Ostala podjetja se oskrbujejo z materialom iz 
provizoričnih gramoznic in privatnimi dobavami 
gramoza in peska.
K a m n o l o m i  :
Uprave za ceste upravljajo 12 kamnolomov za 
nasipni cestni material.
V okraju so dalje trije večji kamnolomi za grad­
beni kamen in 1 kamnolom za obložni kamen (Go­
renje).
O s t a l i  m a t e r i a l i :
Žagarska' industrija je močno razvita.
Tovarna emajlirane posode izdeluje radiatorje, 
kopalne kadi in umivalnike.
4. Gradbeni izvajalci
Gradbena podjetja v okraju Celje so imela leta 
1958 te kapacitete:
»Beton«, C e lje ................................  1,440.406
»Graditelj«, C e lje ............................ 440.713
»Stavbenik«, C e l j e .......................  290.771
»Savinjgrad«, C e lje .......................  192.342
Gradbeno podjetje Rogaška Slatina 80.000
»Gradbenik«, Š o š t a n j ................... 80.000
Vodna skupnost C e l je ................... 300.000
Poleg teh so gradbena dela opravljala še manjša 
remontna podjetja v Šmarju, Celju, Konjicah itd.
Od zunanjih podjetij so delala v letu 1958 na 
področju okraja:
»Gradis«....................... za din 1,500,000.000
D ravograd ...................za din 150,000.000
Hidrogradnja, Zagreb . za cca 82,000.000
Razen Gradisa, Betona in Hidrogradenj so pod­
jetja razmeroma majhna, slabo opremljena in slabo 
organizirana.
Organizacija dela na gradbiščih je bila razme­
roma slaba, obrtniška, podjetja zato ne kažejo vid­
nejšega napredka. Konkurenčnost med podjetji je 
dovajala do ekonomsko kvarnih posledic. V dveh 
primerih je delalo na gradbišču 6—7 podjetij. Veči­
na, posebno malih podjetij, je komaj životarila in 
niti ni mogla ostvariti ustreznih življenjskih pogo­
jev za' svoje člane kolektiva.
Ponudbene cene so' bile zelo nesolidne. Nekateri 
obračuni so dosegli do 35 % ali celo več kot ponu­
jeni licitacijski znesek.
5. Izvajalci gradbeno obrtnih del
Na teritoriju OLO Celje smo imeli naslednje 
število pomembnejših gradbeno obrtnih obratov 
(všteti so tudi obrati v sklopu gradbenih podjetij) 
v družbenem sektorju:
10 mizarskih obratov z letno proizvodnjo 
cca 367,300.000 din,
5 cement.-teiracerskih z letno proizvodnjo 
cca 118,500.000 din,
5 kleparsko-krovskih obratov,
4 obrate vodovodne inštalacije,
4 obrate elektrodnštalacije,
1 obrat za inštalacijo centralne kurjave,
4 obrati stavbnega ključavničarstva,
5 obratov sliko-pleskarstva,
1 obrat pečarstvo,
1 obrat parketarstvo.
Privatna obrt je razmeroma razvita v mizarski, 
kleparsko-krovski in vodovodno-inštalaterski stroki.
Z n a č i l n o s t i :
Razen nekaterih mizarslkih in cementninarskih 
obratov ter »Klime« so ostali obrati razmeroma zelo 
šibki in razdrobljeni. Obrati imajo zastarelo opre­
mo, organizacija dela je tipično obrtniška.
Ker so kapacitete obratov socialističnega sektor­
ja prešibke, je delež privatnih obrtnikov v inve­
sticijski izgradnji razmeroma velik. Tako stanje je 
seveda odločilno tudi za gibanje cen. Posledica 
splošnega pomanjkanja gradbeno obrtnih kapacitet 
je znatno zaostajanje tempa zaključnih gradbenih 
del za grobimi deli, kar je seveda ogromna gospo­
darska škoda.
6. Investitorji
Razen občine Celje, 3d je s formiranjem Stano­
vanjske zadruge ter Biroja za stanovanjsko in ko­
munalno izgradnjo uspela v določeni meri združiti 
investitorje na svojem področju, na splošno nasto­
pajo investitorji razdrobljeni, z lastnimi projekti, 
zahtevami in lastnim nadzorom. Posledica tega 
stanja je neenotnost projektov, gomiljenje naročil 
v en čas, kampanjščina itd., kar povzroča seveda 
neugodne ekonomske posledice.
7. Lokalni predpisi
Vsaka občina je zase predpisala lastne norma­
tive in pogoje za stanovanjsko izgradnjo, čeprav za 
to v večini primerov ni niti tehničnih, ekonomskih, 
niti urbanističnih razlogov. Skoraj povsod manj­
kajo tudi urbanistični programi, kar ustvarja šte­
vilne težave pri določanju lokacij in pri sami 
gradnji.
S p l o š n a  o c e n a  s t a n j a :
Vse zgoraj navedeno dokazuje, da takšno stanje 
in takšna organizacija ne dajeta dovoljne garancije 
za hitrejši napredek gradbeništva, niti za raciona­
lizacijo stanovanjske izgradnje.
Splošna razdrobljenost, finančno in kadrovsko 
slabotna organizacija, obrtniška mentaliteta, šte­
vilni ločeni, nepovezani, neenotni vplivi^ stihija, 
ozkost, primitivizem itd. delujejo kot resna zavora 
hitrejšega napredka.
Takšno stanje kaže na nujno potrebo, da se 
izvedejo za izboljšanje ukrepi, ki bodo v  največji 
možni meri odstranili naštete pomanjkljivosti.
Stanovanjska izgradnja dobiva v okraju iz leta 
v leto vse večji pomen. Permanentni porast sred­
stev, ki se vanjo vlagajo, stalnost in pomen te nalo­
ge, značaj dela itd. zahtevajo, da se prouči možnost 
čim boljše koordinacije, da bi se gradnja stanovanj 
v marsikateri meri racionalizirala. Zato je umestno', 
da se pri predlogu reorganizacije upošteva pred­
vsem tudi ta važen moment.
II. OSNOVNE ORGANIZACIJE
Pri predlogu za reorganizacijo smo predvsem 
upoštevali izsledke študija o kooperaciji in kopro­
dukciji v gradbeništvu.* V tej študiji so podani 
splošni principi, na kak način je možno sinhronizi­
rati delovanje vseh činiteljev, ki soodločajo in so­
delujejo pri gradnji in še posebej pri stanovanjski 
izgradnji. Tako je bila postavljena pred nas prak­
tična naloga najbolj smotrne uporabe teh principov 
za razmere našega okraja.
Maksimalno racionalizacijo gradenj lahko priča­
kujemo takrat, ko bo celotno delo na določenem 
gospodarskem področju (bazenu) najtesneje pove­
zano, koordinirano, usklajeno v vseh fazah, od 
gradbenih programov, načrtov, industrije, izvajal­
cev in investitorjev (neposrednih koristnikov). 
Predlogi naših ukrepov so zato izdelani tako, da 
bi v kar največji meri zadostili temu smotru.
Ob upoštevanju specifičnih pogojev našega ba­
zena smo morali sicer 'Odstopiti od nekaterih načel, 
ki so podani v omenjeni študiji, vendar le-to v 
bistvu ne menja začrtanih principov.
1. Za osnovni koncept reorganizacije je bil od­
ločilni faktor obseg gradenj v našem bazenu.
Realna ocena gradbenih del nas je privedla do 
prvega važnejšega zaključka, da je v naših razme­
rah racionalno le urejevanje celotnega kompleksa 
vprašanj samo v okrajnem, bazenskem merilu. Po­
samezne komune so znatno prešibke enote, kar 
zadeva obseg gradbenih del in samostojno reševanje 
teh problemov v merilu občin bi pomenilo nepo­
trebno drobljenje sil in ekonomsko škodo.
Povezovanje vseh činiteljev, ki soodločajo pri 
gradnji, je potrebno torej doseči v celotnem, t. j. 
bazenskem merilu.
Iz tega osnovnega zaključka so seveda' logično 
rezultirali' naslednji predlogi:
— združitev investitorjev v okrajnem merilu,
— proučitev razvoja gradbene industrije masovnih
materialov v okrajnem merilu,
— združitev projektantov v okrajnem merilu,
— izdaja enotnih predpisov za stanovanjsko izgrad­
njo za področje celega bazena.
Težje se je bilo odločiti glede organizacije samih 
izvajalcev gradbenih in gradbenih zaključnih del. 
Očitno je bilo, da so mala gradbena in obrtna pod-
* Rupert Fr., Sadalr A., Dolenc: Kooperacija in ko­
produkcija v  gradbeništvu, natečajna študija po razpisu 
upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, leta 1957.
jetja brez prave perspektive (razvoja in da s takšno 
organizacijo' ni moč doseči racionalizacije gradnje.
Odločili smo se za grobo specializacijo in zdru­
žitev gradbenih podjetij. Ista se je tudi izvedla ter 
imamo v našem bazenu sedaj:
— specializirano' gradbeno podjetje za visoke grad­
nje »Ingrad«, ki je nastalo s fuzijo 5 doseda­
njih celjskih podjetij,
— Vodno skupnost, kot specializirano organizacijo 
za regulacije in melioracije,
— dalje bi še vnaprej izvajalo na našem bazenu 
predvsem industrijske gradnje podjetje »Gra­
dis«,
— cestna dela manjšega obsega vršijo cestne upra­
ve, za večja cestna dela, ki se pojavljajo od časa 
do časa, pa računamo s kapacitetami večjih spe­
cializiranih podjetij (Slovenija ceste itd.). 
Princip grobe specializacije za visoke, industrij­
ske in vodne gradnje je utemeljen predvsem zaradi 
smotrne opreme, mehanizacije podjetij. Znano je, 
da je mehanizacija v tkzv. splošnih gradbenih pod­
jetjih izredno slabo izkoriščena in da je groba spe­
cializacija vendarle korak naprej v tem pravcu.
Fuzija malih podjetij je bila ekonomska nujnost. 
Osvajanje naprednih gradbenih metod je vezano 
po eni strani na mehanizacijo, na solidno tehnično 
in komercialno pripravo dela, na stalen, napredka 
željan kader. Vseh teh pogojev mala podjetja niso 
imela. Analiza je pokazala, da podjetje za visoke 
gradnje izpod 2,500—3,000 milij. letne kapacitete 
ekonomsko ne prenese tiste nujne režije, ki jo so­
dobna organizacija gradbene proizvodnje zahteva. 
Tretji razlog je smotrno investiranje v gradbena 
podjetja. Eden izmed osnovnih pogojev napredka 
je, da gradbena podjetja sodobno mehaniziramo. 
Sredstva za te investicije mora v glavnem dati 
skupnost, ker podjetja v večini primerov teh nima­
jo. Najracionalnejše investicije so zato' le v velika 
podjetja (koncentrirano investiranje), kjer so po­
dani tudi vsi pogoji za racionalno izkoriščanje 
strojev.
Mnogo strojev je takšnih, da kapacitete enega 
samega stroja zadoščajo za potrebe celega bazena 
(n. pr. stroj za omete itd.). Bilo bi neodgovorno 
trošenje deviz, če bi takšne stroje dajali majhnim 
podjetjem.
Važno načelo naše reorganizacije je tudi, da 
stremimo dosledno za razvijanjem kapacitet za 
zaključna dela v specializiranem gradbenem pod­
jetju samem.
Razlogov za to je več:
— lažja koordinacija (sinhronizacija) dela na ob­
jektu,
— večja finančna moč podjetja, lažje reševanje 
problemov posamezne delavnice,
— tehnični kader velikega podjetja bo najhitreje 
infiltriral napredne poglede glede organizacije 
dela in delitve dela v zaostale obrtne obrate v 
lastnem obratu.
V nasprotnem primeru bi bil tu proces znatno 
daljši.
Takšna odločitev odgovarja razmeram našega 
bazena, ker večina delavnic ne dosega tistega ob­
sega, ki opravičuje organizacijo' sodobnega samo­
stojnega podjetja. Seveda so pogoji v velikih mestih 
v tem pogledu povsem drugačni, kjer je možna in 
na mestu kooperacija gradbenih podjetij in podjetij 
za zaključna dela. Pri tem smo seveda morali upo­
števati več važnih momentov:
—• razvoj dosedanjih obrtnih dejavnosti v sploš­
nem. Očitno je namreč, da moramo računati v 
številnih dosedanjih obrtnih dejavnostih na pre­
hod v industrijsko proizvodnjo' (okna, vrata, 
stopnice, 'Sanitarne celice itd.),
— postopnost reševanja problema.
Analiza je pokazala, da bo potrebno nekatere 
obrate za zaključna dela pri Ingradu povečati za 
250—300 %. Takšno povečanje zahteva seveda, dalj­
šo dobo. V prehodni dobi bo moralo podjetje odda­
jati dela na isti način kot dosedaj.
V sklopu ukrepov, ki jih še proučujemo, je tudi 
problem združitve opekam v Celju. Za takšno zdru­
žitev govori več razlogov:
—- dopolnjevanje asortimana opekam,
— specializacija opekam,
—- lažje reševanje problema kadrov,
— večja finančna moč združenega podjetja,
— skupna priprava del, laboratoriji,
■— bolj smotrno investiranje,
— zmanjšanje režije itd.
Slaba stran je samo vprašanje konkurence; del­
no bo ta problem rešen z začetkom dela tovarne 
zidakov iiz EF materiala v Šoštanju. Zadnjo- besedo 
o tem problemu bodo seveda morali imeti sami ope- 
karniški kolektivi.
2. V drugi fazi predvidenih ukrepov pristopamo 
k snovanju poslovnega združenja za stanovanjsko 
izgradnjo v celjskem okraju.
To poslovno združenje, čigar organizacijo šele 
pripravljamo, naj bi obsegalo:
— združen projektivni biro,
— vsa podjetja gradbene industrije,
— specializirano gradbeno podjetje »Ingrad«,
— večje socialistične obrate za zaključna dela v 
okraju,
— nekatere obrate za zaključna in instalacijska 
dela izven okraja (za tisto proizvodnjo in uslu­
ge, za katere v okraju ni ekonomskih pogojev). 
Vzporedno s snovanjem tega združenja bo tekel
tudi proces združevanja investitorjev v okviru cen­
tralnega biroja za stanovanjsko izgradnjo, ki bo 
vršil investitorsko službo- v imenu vseh občinskih 
ljudskih odborov, vseh stanovanjskih zadrug in 
okrajnega ljudskega odbo-ra.
Z združenjem investitorjev in z združenjem za 
izgradnjo bodo postavljene verjetno tiste dokončne 
organizacijske forme, Iki bodo sposobne sinhronizi­
rata stanovanjsko izgradnjo v največji možni meri.
Poslovno združenje bo dobilo status pooblaščene 
organizacije za stanovanjsko izgradnjo (v smislu 
določil uredbe o posebnih pogojih za organiziranje 
stanovanjske izgradnje).
Prek združenja investitorjev bo poslovno zdru­
ženje prevzelo celotno stanovanjsko izgradnjo z dol­
goročnimi pogodbami, s 'čimer bodo dani vsi pogoji 
za maksimalno racionalizacijo graditve.
Združenje bo imelo tudi vso prioriteto pri dode­
ljevanju investicijskih sredstev s strani lokalnih 
organov — t. j. Občin in okraja.
Glavne naloge poslovnega združenja bodo:
— racionalizacija gradnje stanovanj pri uporabi 
tradicionalnih metod graditve,
— priprava za postopno delno in popolno industri­
alizacijo gradnje stanovanj.
a) Ako analiziramo prvi kompleks teh nalog, 
ugotovimo, da bo moralo poslovno združenje pred­
vsem:
— izdelati realne operativne programe izgradnje,
— precizno določiti naloge posameznih kooperan­
tov v pogledu količin, kvalitete in rokovno,
— vskladiti delovanje vseh kooperantov z dobrim 
operativnim planom,
— pomagati kooperantom z investicijami in dru­
gimi ukrepi, da se v okviru poslovnega združe­
nja čimprej doseže skladnost kapacitet, potreb­
nih za izvajanje gradbenega programa,
— skrbeti za vsestranski napredek kooperantov, 
organizirati potrebno študijsko delo ter prena­
šati čimprej vsa pozitivna dognanja v prakso. 
Iz tako postavljenih globalnih nalog remetirajo
naloge posameznih kooperantov kot sledi: 
P r o j e k t i v n i  ' b i ro
doprinaša k uspehu tega poslovnega združenja z 
izdelavo racionalnih tipskih projektov, ki naj se 
stalno izboljšujejo in dopolnjujejo.
Biro mora delati v tesni povezavi s kooperanti 
gradbene industrije in gradbenih izvajalcev ter pri 
načrtih v konstrukciji in izvedbi čimbolj upoštevati 
možnosti kooperantov ter njihove želje in izkušnje.
Za dosego takšnih kvalitetnih projektov naj biro 
stremi s specializacijo projektantov.
Nagrajevanje projektantov naj se izvaja na prin­
cipu dosežene kvalitete in racionalnosti projekta. 
(Vsak izdelan projekt bi bilo potrebno oceniti z 
ozirom na kvaliteto in racionalnost.)
G r a d b e n a  i n d u s t r i j a  
Kooperanti gradbene industrije morajo svOjo 
proizvodnjo v čim večji meri prilagajati tako po 
asortimanu kot glede kvalitete zahtevam poslov­
nega združenja.
Stremeti morajo za ‘maksimalno racionalizacijo 
tehnološkega postopka in same manipulacije goto­
vih izdelkov.
Dobava masovnih materialov se mora sinhroni­
zirati z uporabo na gradbišču.
Investicije morajo strogo upoštevati razvojne 
smernice ter biti tozadevno povsem vsklajene.
Podjetja morajo posvetiti polno' pozornost vzgoji 
strokovnih kadrov. Podjetja gradbene industrije 
morajo v celoti zadostiti svojim obveznostim na- 
pram združenju tako v količinah, rokih, kvaliteti 
in ceni.
G r a d b e n i  i z v a j a l c i  
Ingrad nastopa kot osnovni kooperant in je na- 
pram investitorju odgovoren za strokovno in kva­
litetno izvedbo objekta.
Njegova naloga v okviru združenja je predvsem:
— sestava preciznih operativnih planov za vsak 
objekt in vse kooperante,
— ostvarjenje predvidenega gradbenega programa 
v gradbenem oziru,
— razvoj zaostalih kapacitet za zaključna dela,
— pomoč ostalim kooperantom pri reševanju težjih 
tehničnih problemov,
— razvoj kapacitet za poknontažno in montažno 
gradnjo,
— uvajanje novih metod proizvodnje,
— sodelovanje pri izboljšavah v konstrukcijskih 
načrtih,
— uvajanje ožje notranje specializacije in skrb za 
ustrezno vzgojo kadrov,
— ostvaritev normalnih pogojev dela na objektih 
za zunanje kooperante.
O s t a l i  i z v a j a l c i  zaključnih del imajo smi­
selno analogne naloge.
Prek operativnih organov samega združenja bo 
možno v skladu z zakonom uresničiti naslednje 
skupne naloge:
— skupno prevzemanje naročil,
— skupna obdelava proizvodnega programa,
— skupna nabava nekaterih artiklov,
— skupna organizacija transporta,
— vsklajevanje investicij,
— skupno laboratorijsko konstrukcijsko in študij­
sko delo,
— snovanje skupnih pomožnih delavnic, skupnih 
skladišč itd.
— skupni nakupi licenc itd.
Sodelovanje med podjetji ima značaj koproduk­
cije na samem objektu, vsklajevanje asortimana 
(specializacija) značaj kooperacije proizvodnje, ka­
kor tudi številnih oblik komercialnega, poslovnega 
sodelovanja v nabavi, študijskem delu itd.
b) Glede drugega kompleksa nalog, t. j. postop­
ne industrializacije, pada na poslovno združenje 
predvsem naloga organiziranja potrebnega študija, 
ki mora seveda spet kompleksno' zajeti vse činitelje, 
t. j. od projektiranja, materialov, konstrukcij in do 
organizacije izvedbe.
Ta naloga je m  enkrat združenju šele nakazana. 
Postopno uresničenje te naloge naj bi združenju 
omogočila predvsem gradnja poizkusnih objektov, 
na katerih bi se korak za korakom uvajale indu­
strijske metode dela in industrijsko izdelani ele­
menti.
Pri tem delu bo seveda združenje angažiralo 
zunanje strokovnjake, predvsem Zavod za raziska­
vo gradbenih konstrukcij in gradbenega materiala 
v Ljubljani.
c) Poslovno združenje bo v skladu z našimi po­
zitivnimi predpisi organizirano na prostovoljni bazi.
Odločujoči so pri tem za vse kooperante eko­
nomski vidiki. V pogojih, v kakršnih bo poslovno 
združenje delalo, so dejansko dane največje možno-
sti za napredek vsakega podjetja. Povsem realno 
moramo pričakovati
— znižanje proizvodnih stroškov,
— zvišanje produktivnosti dela,
— povečanje akumulativnosti podjetij itd. 
Prednosti, ki jih lahko nudi združenje svojim
članom so v naših pogojih predvsem:
— zagotovljena daljša perspektiva razvoja,
— delo na osinovi dolgoročnih pogodb,
— ustalitev delovne sile, izboljšanje pogojev,
— prednost glede investicij, hitrejši tempo rekon­
strukcij,
— vsestranske možnosti htirejšega napredka,
— možnost specializacije itd.
Podjetja ostanejo tudi v okviru združenja po­
vsem samostojna, kar zadeva notranjo organizacijo, 
odnose, razpolaganje z lastnimi sredstvi, samo­
upravljanje.
Podrejanje podjetij piri izvrševanju skupnih na­
log po enotnem operativnem planu pa je koope­
rantu samo v korist, saj mu le-to daje večje pogoje 
za razvoj in hitrejši vzpon. Seveda je to podrejanje 
potrebno izključno v tistem obsegu, ki je nujen za 
izvedbo nalog združenja, odnosno v obsegu, na 
katerega vsak posamezni kooperant prostovoljno 
pristane.
Kot to določa zakon o združevanju, bodo morali 
medsebojni ekonomski odnosi sloneti na objektivni 
delitvi ustvarjenih uspehov po določenem delu in 
sredstvih. V tem je ravno bistvo kooperacije, ki 
presega značaj običajnih dobavnih in proizvodnih 
pogodb ter ustvarja tako skupen, kolektiven inte­
res za poslovni uspeh združenja kot celote.
d) Osnova za formiranje vsakega poslovnega 
združenja je pogodba, ki jo mora potrditi pristojni 
oblastveni organ. Pogodba mora po zakonu vsebo­
vati naslednja obvezna določila:
— posli, 'katere podjetja prenašajo na združenje,
— značaj združenja — začasni ali stalni, odpovedni 
rok za člane,
— sredstva, katera podjetje prenese v združenje,
— pravice in dolžnosti posameznih kooperantov,
— odnos kooperantov do združenja in medsebojni 
odnosi,
— sestav organov združenja in njihove pravice,
— sankcije za člane, ki ne izpolnjujejo obvez.
Po potrditvi pogodbe se mora poslovno združe­
nje vpisati v register gospodarskih organizacij pri­
stojnega okrožnega gospodarskega sodišča. Poleg 
pogodbe mora vsako poslovno združenje imeti še 
svoja delovna pravila (poslovnik).
V smislu zakona mora imeti poslovno združenje:
— upravni odbor, v katerega volijo delavski sveti 
kooperantov svoje predstavnike ih
— nadzorni odbor, katerega voli sam upravni od­
bor.
Operativno delo opravlja Biro združenja, ki ga 
vodi direktor biroja.
Naloge biroja bodo v našem primeru tehnično- 
strokovne in komercialne narave ter bo moral biti 
tudi temu ustrezen sestav.
Najenostavneje bi bilo, da bi tehnični in ko­
mercialni oddelek Ingrada lahko vršila obenem tudi 
naloge biroja (pomanjkanje kadra). Vendar pred­
pisi o tem še niso j asm in je to vprašanje zato do 
nadaljnjega odprto.
e) Na podlagi vsega dosedaj iznesenega sledi, da 
je to poslovno združenje zamišljeno kot gospodar­
ska organizacija širšega značaja.
Osnovna naloga združenja bo, da na osnovi pre­
ciznih proizvodnih programov za stanovanjsko in 
komunalno izgradnjo organizira to proizvodnjo v 
celoti v vseh podrobnostih. V pogojih, ki jih v 
našem okraju dajemo združenju, je takšna organi­
zacija možna in prav v tem tudi vidimo optimalne 
možnosti racionalizacije. Seveda bo moralo združe­
nje pri izdelavi operativnega proizvodnega plana 
pravilno razmejiti posamezne faze proizvodnje, da 
bo zagotovljen dejansko nemoten potek:
— priprave dokumentacije,
— izdelava programa, določitev nalog kooperantov,
— priprava organizacije gradnje,
— priprava materiala, montažnih elementov,
— ureditev 'gradbišča, komunalnih naprav,
— izgradnja objekta itd.
Izdelava takšnega kompleksnega proizvodnega 
programa v detajlih, ki so za uspešno dejstvovanje 
poslovnega združenja nujni, je za našo prakso v 
bistvu nova. Zato smo za- ta študij angažirali Zavod 
za raziskavo gradbenega materiala in konstrukcij 
v Ljubljani.
f) Vloga združenja investitorjev je v odnosu na 
poslovno združenje v glavnem ista, kot se je udo­
mačila v dosedanji praksi odnosov investitor — 
izvajalec.
Vendar je potrebno pojasniti s tem v zvezi neka­
tera vprašanja:
— V principu bo Biro za stanovanjsko in komu­
nalno izgradnjo kot predstavnik investitorjev 
oddajal dela' poslovnemu združenju na osnovi 
neposredne pogodbe. S tem bo imel Biro tudi 
dovolj, močan vpliv na formiranje oene, ki mora 
odgovarjati povprečnim cenam.
Ako bi se v poslovnem združenju pokazala mo­
nopolna stališča, ima Biro vso pravico, da angažira 
tudi druga gradbena' podjetja, predvsem Gradis, ki 
itak stalno izvaja pri nas določen obseg gradbenih 
del.
Za takšno principielno odločitev je bilo odlo­
čilnega pomena spoznanje, da potrebuje združenje 
za svojo konsolidacijo gotov čas (čas izgradnje). V 
tem času je treba nuditi združenju najugodnejše 
pogoje, ki pa se zrcalijo predvsem v dolgoročnih, 
permanentnih naročilih. Mnenja sem, da bo ostva- 
ritev teh pogojev dala v končnem rezultatu mnogo 
več, kot navidezna konkurenčna borba, Iki ob sploš­
nem pomanjkanju kapacitet itak ne daje rezultatov.
Seveda bo moral biti po tej prehodni dobi upo­
raben v polni meri sistem medbazenske konkuren­
ce, posebno z ozirom na industrializacijo stanovanj­
ske izgradnje.
Posebne naloge članov združenja investitor j ev:
— Biro za stanovanjsko izgradnjo
nosi predvsem polno odgovornost za pravočasno 
ureditev celotne tehnične dokumentacije, tipskih 
načrtov, preskrbe zemljišč, gradbenih dovoljenj 
ter vrši strokovni nadzor nad vsemi gradnjami 
v svojstvu gradbenega gospodarja.
Dalje izdeluje Biro vse potrebne analize, zbira 
izkušnje in iste koristi pri naročanju novih projek­
tov. Biro je odgovoren za dosežene cene in roke 
napram neposrednim investitorjem.
Osebje biroja naj bi nagrajevali na osnovi dose­
ženih uspehov v racionalizaciji izgradnje, pri čemer 
bi se upoštevali že dokončni in obračunani objekti.
— Stanovanjske zadruge
imajo funkcijo zastopnika neposrednih investi­
torjev — stanovanjskih interesentov. Zato so 
odgovorne, da novogradnje stanovanj po funk­
ciji in cenah odgovarjajo- v največji meri željam 
bodočih stanovalcev.
Zadruge mobilizirajo sredstva privatnih inte­
resentov ter opravljajo zanje vse finančne in uprav­
ne posle.
g) Okrajni ljudski odbor bo -budno spremljal 
delo in razvoj tega združenja. Da bi našli sigurne 
in najustreznejše smernice za razvoj posameznih 
kooperantov, prav v tem času sestavljamo perspek­
tivni plan razvoja gradbeništva za naš okraj. V tem 
planu bomo proučili in -določili:
— perspektivni obseg gradenj po vrstah,
— perspektivni razvoj gradbenih metod in kon­
strukcij,
— perspektivni razvoj vseh podjetij gradbene in­
dustrije,
— razvoj nove gradbene industrije,
— razvoj gradbenih podjetij in obratov za zaključ­
na dela.
Iz te študije, katere smo se lotili zelo temeljito, 
bomo na osnovi gornjih zaključkov in smernic 
ugotovili:
— naloge na področju investicij,
— naloge glede vzgoje kadrov,
— naloge študijskega značaja itd.
Pozitivno pri tem je, da je prevladalo prepri­
čanje, da je potrebno ta program čimprej izdelati 
ter dati njegovemu izvajanju tudi potrebno priori­
teto. Prav s tem v zvezi je razveseljiva tudi splošna 
pripravljenost v letošnjem in prihodnjih -dveh letih 
z intenzivnim investiranjem dati tej organizaciji 
tudi potrebno materialno bazo. Iz tega pa izhaja 
tudi pričakovanje, da b-o takšna organizacija morala 
tudi v kratkem času dati tiste rezultate, kakršne 
družba od nje pričakuje.
III. INVESTICIJE
Dasi je -perspektivni načrt šele v izdelavi, so 
njegove osnovne smerni-ce že fiksirane. Iz teh smer­
nic pa rezultirajo tudi prioritetne investicijske na­
loge, ki se v glavnem izvajajo že to leto; dalje iste 
nakazujejo tudi potrebno študijsko delo za izdelavo 
nadaljnjih investicijskih programov.
Glavne smernice investicijskega programa -so: 
Specializirano podjetje »Ingrad«:
— nabava vse potrebne težke in drobne mehani­
zacije za izvajanje visokih gradenj. Pri tem naj 
se nabavi čimveč specialne opreme za posa­
mezne specializirane obrate za gradbena -dela.
•—• izgradnja delavnic za montažne -elemente iz ar­
miranega in prednapetega betona,
— izgradnja delavnic za slikopleskarska dela,
— izdelava podij-ev in posod za transport opeke,
— nabava specialne opreme in strojev za obrate 
zaključnih del,
— prouči naj se elaborat za centralno -betonarno,
— izgradnja dveh domov z 280 ležišči.
Opekarne: Ložnica, Celjska, Bukovžlak - Ljubečna:
— izgradnja umetnih sušilnic,
— nabava opreme za nakladanje opeke.
Tovarna zidakov iz elektrofiltrskega pepela —
Šoštanj:
— dogoto-vitev I. faze izgradnje z 20.000 kom. opeč­
nih -enot,
— proučitev investicijskega programa II. faze za 
izdelavo lahkih montažnih elementov (siporex).
Instalacijsko podjetje »Klima«:
— zgraditev centralne proizvodne in montažne de­
lavnice.
Študijsko naj> se nadalje obdelajo -elaborati:
— gradnja apnenice za hidrirano apno v Šmartnem,
— izdelava tapet v Višnji vasi,
— rekonstrukcija opekarne Ljubečna-, zaradi- izde­
lave nosilnih zidakov večjega formata.
Skupne investicije leta 1959 bodo znašale:
I n g r a d .............................................. 244,500
O p ek arn e .........................................  87,500
Tovarna E. F. Šoštanj.......................  201,000
» K lim a « .........................................  34,000
Projektivni b iro ................................  5,000
skupno 572,000
kar je za razmere našega okraja zelo veliko in tudi 
stvarni -dokaz, pripravljenosti lokalnih -činiteljev, 
da se stanje v gradbeništvu in gradbeni industriji
čimprej dejansko znatnej-e popravi-.
Viri sredstev: Z IF .......................  239,800 -din
republiška sred-st. 32,300 din 
OLO + združena sredstva . . 83,500 din
ObLO +  sklad za stanov, igrad. 112,300 -din 
lastna sredstva podjetij . . . 104,100 diin
skupaj 572,000 din
kar dokazuje, da smo morali poiskati vse možne 
vire.
IV. REZULTATI REORGANIZACIJE
Številni strokovno tehnični in ekonomski raz­
logi govore odločno v prid predlagane reorganiza­
cije. Seveda je treba pri tem upoštevati, da so to 
naštete možnosti, v koliki meri pa iste tudi stvarno 
v celoti izkoristimo, je odvisno -predvsem od sub­
jektivnih momentov, ker so objektivni pogoji ob 
takšni reorganizaciji dejansko podani.
Ogromna prednost predlagane reorganizacije je, 
da nekatere težave in probleme, ki so bile v naših 
dosedanjih organizacijskih formah največkrat odlo­
čujočega pomena, dejansko v kali onemogočimo. 
N a č r t i  :
Ob koncentraciji projektantov in ob prehodu na 
malo število tipskih projektov so dane realne mož­
nosti, da s projekti dejansko dohitimo gradbeno 
operativo. Gotovo je pri takšni organizaciji možno 
v enem letu zamudo nadoknaditi, kar bi bil že 
ogromen uspeh.
P r o g r a m i  :
S strožjimi določili družbenih planov lahko do­
sežemo, da bodo dolgoročni programi gradnje sta­
novanj v komunah postali stvarnost. Takšni pro­
grami omogočajo:
— pravočasno pripravo dokumentacije,
— pravočasno ureditev komunalnih naprav,
— izdelavo na zalogo in podaljšanje gradbene se­
zone,
— dolgoročnejše priprave kooperantov,
— stalnost delovne sile, specializacijo',
— serijsko, velifcopoteznejše naročanje iitd.
— enakomernejšo gradbeno proizvodnjo. 
S k l a d n o s t  k a p a c i t e t :
S sodelovanjem lokalnih činiteljev je možno ob 
realnem preciziranju planskih nalog doseči s smotr­
nim investiranjem čimprejšnjo skladnost kapacitet 
v gradbenem materialu in izvajalcih, vključno ka­
pacitet izvajalcev zaključnih del, ki so redno naj­
bolj 'kritične.
T i p i z a c i j , a :
Ob pomanjkanju splošnih standardov in tipov 
daje takšna organizacija vse možnosti za uvedbo 
lokalnih tipov in standardov. Zato je potrebno le 
mak» dobre volje, da se odločijo n. pr. etažne višine, 
izberejo najboljši preizkušeni tipi oken, vrat itd. 
ter se isti obvezno uporabijo pri vseh stanovanjskih 
projektih.
K o n c e n t r a c i j a  g r a d b i š č :
Ob uvedbi celotne zamišljene organizacije so 
dani dejansko idealni pogoji za združitev in koncen­
tracijo gradbišč.
V velikih občinah Celje, Šoštanj je možno grad­
njo koncentrirati na enem samem gradbišču. Ob­
jekte v manjših občinah pa je možno vključiti or­
gansko v 'Operativni plan gradnje, tako da tudi tu 
izkoristimo del prednosti koncentracije. Takšne 
možnosti so dane samo, če so investitorji združeni.
Ako primerjamo sedanje stanje, potem lahko 
uvidimo ogromne prednosti, ki se dosežejo s takšno 
sinhronizacijo dela.
V pogojih močnih, zdravih ekonomskih organiz­
mov, se morajo' potem ob delovanju našega sistema 
samoupravljanja dejansko sprostiti tudi vse tiste 
notranje sile, ki bodo povzročitelj nenehnega na­
predka. Ta napredek se bo zrcalil v:
— interni specializaciji in serijski proizvodnji,
— dvigu produktivnosti dela,
— solidni tehnični pripravi,
— uporabi novih delovnih metod,
— večji in boljši opremljenosti,
—• boljšem koriščenju strojev,
—• neprekinjeni proizvodnji,
— izboljšavah v nagrajevanju,
— razvoju specialne opreme in orodja,
— mehaniziranju zaključnih del,
— vzgoji, prilagojeni novim postopkom,
— postopni industrializaciji.
Navedene in ostale tehnične in organizacijske 
izboljšave bodo dale tudi znatne ekonomske re­
zultate.
Zelo težko je te rezultate točno analitično doka­
zati, vendar v glavnem veljajo glede tega ista1 pra­
vila kot za industrijo.
Znano» je, da so napredek industrije omogočile 
socializacija, mehanizacija ter podrobna delitev 
dela. V naj novejšem času je storjen še korak na­
prej v obliki poslovnega združevanja, sodelovanja 
specializiranih industrijskih podjetij.
Gradbinci smo dosedaj zelo prepričevalno trdili, 
da industrijskih metod in izkušenj ni moč istovetiti 
in prenašati na gradbeništvo. Drži, da povsem avto­
matično to dejansko ne gre. Potrebna je temeljita 
analiza vseh činitelj ev, vseh vzrokov, ki ostvarjajo 
težave, zaradi katerih so industrijske metode pro­
izvodnje v gradbeništvu neuporabne.
Enostransko smo n. pr. gradbinci dokazovali 
nerentabilnost strojev. Pri tem smo računali s ccg 
25% izkoriščanjem stroja: in s samo cca 50% vred­
nosti živega dela. Pri tem pa se nismo vprašali, kaj 
je potrebno napraviti, da bomo dosegli n. pr. 70% 
izkoriščanje strojev. Rešitev za to so dolgoročni 
gradbeni programi in groba ali fina specializacija. 
Naš primer kaže, da imamo v stanovanjski izgradnji 
za to vse pogoje. V boljšem koriščenju mehanizacije 
lahko torej pričakujemo znatno boljši ekonomski 
efekt v sami proizvodnji, skrajšanje izdelavnih ro­
kov, prejšnje stavljanje objektov v uporabo itd.
Slično velja glede standardov, tipov. Ugotavljali 
smo, da brez teh niso možne industrijske metode 
gradnje. Sami pa nismo ničesar napravili, da bi to 
vprašanje rešili v ožjem okviru. Naš primer nazorno 
kaže, da je to možno.
Gotovo je, da bodo n. pr. naročila stopnic, vrat, 
oken v bazenskem merilu vendarle odločen čini­
telj pocenitve v gradnji stanovanj.
Važen problem je tudi neprekinjena proizvod­
nja. Tu sicer v celoti dejansko ne moremo doseči 
industrijske proizvodnje na tekočem traku, vendarle 
pa je dejstvo, da lahko napravimo znatno več kot 
doslej.
V svetu že dolgo vrsto let uporabljajo sistem 
gradnje v taktu — ki je nekaka paralela na tekoči 
trak v industriji. Pri tem sistemu* se premikajo 
specializirane delovne skupine v enakih časovnih 
presledkih z enega delovnega odseka na drugi. V 
času normalnih delovnih pogojev je to torej čista 
industrijska metoda organizacije dela.
Težava je ta, da podjetje težko nudi delovnim 
skupinam redno takšne normalne pogoje. Dolgo­
* Glej »Organizacija rada« štev. 3/59: Rupert Franc: 
Sistem organizacije gradbenih del v taktu.
letni programi in sinhronizacija proizvodnje, kot jo 
skušamo doseči z našo organizacijo, znatno lajša 
ostvarjenje takšnih pogojev.
Iz analiz številnih institutov (Hannover, Stutt­
gart itd.) ugotovimo, da pri tradicionalni organi­
zaciji gradbenih del izgubimo na objektu celo preko 
50 °/o delovnega časa v povprečju. Pri organizaciji 
del v taktu, če upoštevamo sezonske vplive, se 
zmanjša ta odstotek na 10—15. To dokazuje tudi 
velik ekonomski pomen takšne organizacije poseb­
no perspektivno, ko bo vrednost živega dela vedno 
bolj in vedno hitreje rastla.
Iz študije »Kooperacija v gradbeništvu« povze­
mamo', da je možno s samimi organizacijskimi ukre­
pi znižati cene gradbenih del za okoli 17,5 %, kar 
je pri obsegu stanovanjske izgradnje, ki je še v 
rednem porastu, že naravnost ogromen rezultat (za 
celjski okraj 175 stanovanj v enem letu).
Seveda moramo na tem mestu pribiti, da je 
takšna popolna uskladitev (sinhronizacija) stano­
vanjske izgradnje v bazenskem (okrajnem) merilu 
razmeroma težak tehnični problem. Akoravno pri 
tem ne gre za neke v osnovi nove probleme, ven­
dar zahteva dobra rešitev temeljito študijsko delo.
V takšni študiji je potrebno po našem mnenju 
obdelati:
a) shemo organizacije in poslovanja poslovnega 
združenja, v kateri bi bilo potrebno upoštevati:
— sistemizacijo delovnih mest uprave in delitev 
dela,
— naloge, pravice in dolžnosti samoupravnega 
organa,
— operativne pravice in dolžnosti aparata zdru­
ženja,
— točne ekonomske odnose med kooperanti,
— pravilnike v določanju cen, prevzema, oddaji 
del,
— odgovornost in naloge osnovnega kooperanta,
— odgovornost in naloge ostalih kooperantov,
— način sestave operativnega programa,
— način sestave operativnih planov izgradnje,
— pravilnik o delovnem redu na objektih itd.,
— način sestave pogodb kooperantov.
Številne izmed teh nalog zahtevajo posebno 
proučitev, ker gre za nove oblike gospodarskega 
sodelovanja. Nekaj izkušenj bomo lahko' koristno 
uporabili na osnovi dosedanje prakse pogodbenega 
sodelovanja. Seveda je potrebno v našem primeru 
višje stopnje sodelovanja te  pogodbene odnose 
znatno bolj precizirati ter z vsestransko proučenimi 
merami najprej preprečiti tiste težave, ki so se do 
sedaj redno ponavljale.
Višja oblika sodelovanja vnaša nove odnose:
— znatno strožje medsebojne obveze (kvaliteta, 
roki),
— enoten skupni interes pri ekonomskem uspehu. 
Pri izdelavi pravilnikov o teh odnosih je po­
trebno ti dve načeli dosledno upoštevati.
Na tem mestu bomo zaradi aktualnosti podrob­
neje obravnavali samo osnovna načela za izdelavo 
operativnega programa združenja, ker je predvsem
iz tega možno razvideti bistvene organizacijske no­
vosti, ki jamčijo dobro organizacijo dela.
Principi sestave operativnega programa združenja
Operativni program mora nakazati globalne na­
loge vsakega kooperanta na vsakem gradbenem 
kompleksu talko po obsegu, kot po dinamiki.
Z ozirom na vlogo, ki jo mora odigrati združe­
nje, mora program zajeti vse faze — od zbiranja 
sredstev do oddaje objektov.
Stremeti je treba za takšnim časovnim zapored­
jem, da ostaja vsem faktorjem čim več časa v pri­
pravljalnih fazah, da se tako omogoči: čimbolj kva­
litetna, premišljena in hitra, in s tem ekonomična 
izvedba.
V priloženi shemi je nakazana osnovna delitev 
nalog za izgradnjo določenega gradbenega komple­
ksa. Pri tem smo hoteli poudariti nujno' tesno po­
vezanost v fazi projektiranja in v fazi predaje in 
obračuna, kar kaže na novo vsebino, ki jo nudi ta 
nova organizacijska forma.
Izdelavo programa je treba obdelati v vsakem 
primeru po zaključenih gradbenih kompleksih. Pri 
tem pa ni nujno, da morajo biti pri tem gradnje 
izključno na enem mestu, temveč so te lahko tudi 
razdrobljene in samo organizacij siko povezane.
Iz naše in tuje prakse je znano, da je možno 
gradbeno proizvodnjo maksimalno racionalizirati 
šele na velikih kompleksih z okoli 300 stanovanji. 
Ako imamo torej takšno zaključeno gradbišče, po­
tem je logično in ekonomsko tudi smotrno, tega 
programsko ločeno obdelati.
V večini primerov pa imamo v praksi manjše 
komplekse 50—100 stanovanj. V tem primeru je 
potrebno te gradbene naloge študijsko, organizacij­
sko in izvedbeno povezati v celoto, da tudi v teh 
primerih izkoristimo čim več ekonomskih pred­
nosti.
Seveda zahteva vsak konkreten primer zasebne 
presoje, ter se šablon v nobenem primeru ne sme­
mo držati. Posebno pazljivo proučitev zahtevajo 
manjši izdvojeni objekti, kjer ne bo ekonomsko 
opravičljivo delo s specializiranimi skupinami itd.
Poleg operativnega programa združenja sestav­
ljajo jasno na osnovi tega vsi kooperanti svoje ope­
rativne plane prav tako ločeno za vsak kompleks.
Na tem mestu bi omenili le to, da mora glavni 
izvajalec (osnovni kooperant) sestaviti detajlni ope­
rativni načrt za vse ostale kooperante na objektu, 
ter da se morajo slednji operativnega razporeda 
točno držati Osnovni kooperant pa pri tem ne sme 
mimo operativnega programa poslovnega združenja.
Iz tega razloga je seveda nujno potrebno, da 
predvsem osnovni kooperant tesno sodeluje pri se­
stavi programa celega združenja, da se tako pra­
vilno upoštevajo in razporedijo' razpoložljive ka­
pacitete.
Tudi pri sestavi tega programa veljajo vsa pra­
vila dobrega operativnega planiranja. Predvsem je 
potrebno ugotoviti ozka grla in na osnovi teh pri­
lagoditi vse ostalo.
ko
m
pl
ek
s 
II
 
ko
m
pl
ek
s 
I 
gr
ad
. k
om
pl
.
Shema delitve nalog po operativnem programu
časovni
in tervali
Faza \  
proizvodnje \
Stanovanja zadruge Pro jek tivn i biro G radbena industrija Izvajalci
Opombačasovni in tervali časovni in tervali časovni in tervali časovni intervali
i II III IV v VI I 11 III IV v VI i n
1
III IV v VI i lH III IV V VI
plani poltrd), sred. X X = izdelava
določitev gradb. kampi. X
preilakusd terena X
zazidalni načrt X X 1 s =  sodeloval
paraj. kam. obj. s X
proj. stanov, obj. s X S S
proračuni s s s X
revizija gradlb. dov. X 1
izdelava oper. proigr. X s s
raadel. nalog, pogodb X X X
s X i
tehnična priprava s X X i
X X
..... 1
prevzem obj. oibrač. X X X
p rek lapan je  p rek lapan je
plani potreb, sred. X 1 i.....
določitev gradb. kompl. X
preizkusi terena X
zazidalni načrt X X
proj. kom. obj. s X
proj. stanov, obj. s X s s
.proračuni s X X
revizija gradb. dov. X
izdelava oper. progr. X s s
razdal, nalog, pogodb X X X
izvršitev kom. obj. s X __
tehnična priprava s X X
dobava izdel. elem. X X
izvršitev stan. obj. X
paevzem obj. oforač. X ___
f^rav te študije pa bodo združenju dale realne 
osnove najbolj smotrnega investiranja. Iz sheme v 
prilogi je razvidno, da bo moralo združenje stre­
meti:
— za čimbolj ravnotežnimi gradbenimi kompleksi 
(v širšem pomenu). To je eden osnovnih pogojev 
enakomernega koriščenja kapacitet,
— da bi se naj novi kompleksi vključevali v posto­
pek in izvedbo v enakih časovnih presledkih, kar 
bi omogočilo enakomeren tempo del. Vzpostavi­
tev takšnega pravilnega ritma v celotno delo 
združenja bi pomenilo «stvaritev pogojev za 
prehod na industrijske metode gradnje v celoti 
in uskladitev dejavnosti celotnega poslovnega 
združenja v najširšem merilu.
Seveda sta obe ti težnji predvsem teoretičnega 
pomena, t. j. pomenijo idealno stanje, ki ga bo zelo 
težko povsem doseči.
V pogojih, ki jih bo imelo naše združenje, bo 
sčasoma možno v veliki meri temu zadostiti, tako 
da bo potrebno posebej upoštevati samo še vpliv 
zimske dobe ter vzeti v račun potrebne korekcije.
Ako dalje analiziramo vse faze postopka, lahko 
iz izkušenj ocenimo, da potrebujemo' za zares kva­
litetno izvedbo' celotnega ciklusa približno 2,5 leti 
časa, posebno sedaj, ko s tipskimi projekti še ne 
razpolagamo. Zato je več kot nujno potrebno, da 
razpolaga združenje s 3-letnimi programi gradenj 
naprej, ker le tako lahko pravočasno izvrši vse 
predpriprave.
V. VPRAŠANJE KONKURENCE
V vsem našem dosedanjem delu smo največkrat 
naleteli na pomislek, da ustvarjamo monopolno or­
ganizacijo, v kateri ne bo čutiti vpliva konkurence.
Dejansko so tisti naši centri, bazeni, kjer je 
obseg gradenj znatno večji, v tem pogledu na bolj­
šem, ker gredo lahko na ustanovitev konkurenčnih 
združenj. V našem primeru za to ni ekonomskega 
računa.
Namesto drobne konkurence, ki nam vsaj v celj­
skem bazenu ni prinesla v gradbeništvu nikakih 
pozitivnih rezultatov, borno v poslovnem združenju,
ki ga ustanavljamo, zagotovili dovolj močan vpliv 
Biroja za stanovanjsko in komunalno izgradnjo in 
neposrednih investitorjev prek Stanovanjskih za­
drug.
Tudi same potencialne možnosti, ki z osnova­
njem tega združenja nastanejo, morajo same po sebi 
dati vidne ekonomske rezultate.
Tudi sicer si bo skupnost zagotovila v združenju 
takšen vpliv, da bo lahko takoj reagirala na kakr­
šnekoli poizkuse izkoriščanja izrednega položaja.
Ob novih pogojih financiranja stanovanjske iz­
gradnje, ko- bomo težišče skrbi za preskrbo stano­
vanja prevrgli na' samega stanovanjskega intere­
senta, bodo seveda prav ti graditelji z izrednim 
zanimanjem zasledovali gibanje cen pri nas in v 
sosednih bazenih ter s svojim vplivom dosegli, da 
se eventualne razlike odpravijo. V tem smislu bo 
posredno delovala medbazenska konkurenca.
VI. ZAKLJUČEK
Čeprav smo v izvajanju te reorganizacije šele na 
pol poti, in nas čaka v tem delu še mnogo težav, 
smo vendarle trdno prepričam, da pomenijo ti 
ukrepi dejansko prelomnico v gradbeništvu našega 
bazena.
Vsi tehnični in ekonomski aspekti govore v prid 
našim ukrepom. Seveda bo potrebno pri izvedbi 
tega v osnovi prečistiti poglede na organizacijo 
dela, pripravo dela, planiranje itd. Potrebno bo 
mnogo potrpljenja, da se prepreči samovolja inve­
stitorjev, projektantov, konservativizem obrtnih 
mojstrov, delovodij itd.
Uresničenje takega koncepta terja torej mnogo 
tehničnega, ekonomskega in pravnega študija, po 
drugi strani pa mnogo prepričevanja in razgovorov 
s prizadetimi kolektivi, zadrugami itd.
Poudarjamo, da iznesen koncept odgovarja pri­
likam našega bazena. Vsako prosto prestavljanje 
tega v druge razmere bi hido v osnovi zgrešeno. 
Kaže samo primer, eno izmed variant, možnosti, 
kako se lahko vsklaldi, sinhronizira prizadevanja za 
racionalizacijo gradenj.
Tehnična priprava in ureditev gradbišča 
»Stolpičev S-20« v Celju
Ing. Drago Ž l a j p a h :
A) Organizacijska shema gradbišča
V novem podjetju, ki je pričelo uveljavljati 
industrijski način gradnje, smo takoj pristopili k 
racionalizaciji gradbišča. Dokazano- j-e, da je možno 
na vsakem gradbišču, s smiselno -ureditvijo, doseči 
optimalni učinek. Pravilno izbrana organizacijska 
shema gradbišča je poleg operativnega plana eden 
glavnih pogojev za dosego racionalnosti gradbišča.
Temeljita študija ureditve gradbišča -se nam je 
zlaisiti izplačala pri tako velikem gradbišču, kot j-e 
izgradnja 7 stolpičev na Otoku v Celju. Takoj po 
d-oločiitvi ožje lokacije, smo pristopili k -snemanju
bilo mogoče spreminjati. Kot dovozna cesta nam je 
bila zelo- dobrodošla. Vendar pa- moram -takoj pri­
pomniti-, da. njena- lega za samo ureditev gradbišča- 
ni bila najbolj idealno izbrana. Cesta namreč po­
teka preblizu žerjavn-e proge, tako da nam ostaja 
med cesto in žerjavno progo le ozek pas, ki ga 
lahko koristimo za. manjše deponije. Dočim nam 
cesta sama, ki poteka v območju žerjava-, zavzema 
dragoceni prostor.
2. Obstoječe skladišče in garderoba- velikosti 
7 m X 28 m, ki je oddaljeno od -prvih štirih stolpi­
čev cca 100 m. Omenjeno Skladišče stoji na tem 
mestu že več let, ko je že bivše podjetje »B-aton« 
imela tu svoje gradbišče. Baraka stoji v neposredni
SITUACIJA STOLPIČEV 
l-VII NA OTOKU
V CEHU
terena in nato k študijiu variant organizacijske 
sheme. Kot najprimernejši sta bili -izbrani varianta 
I in varianta II, ki sta prikazani v sliki 2 -oziroma 3. 
Obe varianti- -smo nato temeljito analizirali in se 
končno odločili za- varianto II.
V nadaljnjem izvajanju vam bom prikazal, 
kako je potekalo analiziranje in ocenjevanje obeh 
variant:
Pri obeh variantah smo upoštevali vse glavne 
činitelje, ki bistveno vplivajo na -medsebojni raz­
pored gradbiščnih strojev in naprav. To so pred­
vsem:
1. Novo zgrajena dovozna cesta, ki -poteka vzdolž 
objektov. Cesta je trojnega značaja in njeno lego ni
1. slika
bližini zadnjih treh stolpičev, vendar jo bomo lahko 
s pridom uporabljali že pri gradnji prvih štirih 
objektov, kot glavno -skladišče za cement in ostali 
material, ter kot garderobo za delavce.
3. Situacija -samih objektov (glej sliko 1), ki 
nam je vsilila i-zgradnjo v dveh etapah. Prvi štdrj-e 
objekti so v enakih medsebojnih razdaljah nani­
zani ob ravnemu delu -nove ceste in tvorijo celoto za 
sebe. Ostali trije pa- so v obliki trikotnika razme­
ščeni na obeh straneh ceste in so nekoliko odr- 
maknj-eni od prvih štirih. Naj še omenim, da je
. slika
C
O
 P
O
 V
 a
 
U
L
I
C
A
O R G A N IZA C IJSK A  s h e m a  
G R A D B IŠ Č E  : O T O  K  
S T O L P IČ I  l - I V  
V AR IA N TA  II -  MERILO 1:250
C E LIE 2 0 .6 .  •1959. 
sestavil:
6  RA A  OZ
S*f*7Pt
r t "  OPEKA
•V:. \Z I
„ „ d m v o T t.: OPEKA
/  ZIDNA OPEk \
MO*TAiN,
° PEK A
, z p e l -ih d e p . r r p TFh ü s il c c v
BAPIO' n o sil n i vložki DE PONIJA PESKA  
‘ FAZ! OPAZNI VOTL./
rLSSSo»
OBSTOJEČA d o v o zn a  c e s t a
KOVAČ­
NICA TESARSKA
OBSTOJ. DER ZIDNE OPEKE
*0GKAfÄ
OBSTOJEČI 
> TA N. S lo  K T.N.Z.
OBSTOJEČI 
STA N. BLOK
OBSTOJEČI 
STAN. 3LOK
drugi važni vzrok za delo v dveh etapah tudi po­
manjkanje žerjavov, ki so trenutno angažirana na 
drugih večjih delih.
Obe varianti obravnavata torej le organizacijsko 
shemo za. I. etapo, t, j. izgradnjo stolpičev I. do IV.
Varianta I.
Glavna značilnost te variante je še ena začasna 
dovozna cesta, ki poteka- na drugi strani vzdolž ob­
jektov in služi predvsem za dovoz gramoza, peska,
služili že utrjene dovozne ceste gradbišča iz prejš­
njih let. Cesta poteka sicer odmaknjeno od območja 
žerjava, vendar jo lahko- uporabljamo za dovoz 
peska, apna in rapid nosilcev, za katere ni potrebno, 
da so v dosegu žerjava.
Tudi tu smo obdržali dve mešalni bateriji za 
malto, katere smo namestili centralno med dva 
objekta, toda na drugi starani.
Namesto centralne betonarne smo predvideli dva 
mešalca- za beton. S tem -smo dosegli, da je trans-
apna in cementa. Cesta, kakor tudi deponija gra­
moza in peska so smiselno urejene, ker omogočajo 
nemoten dovoz materiala izven območja žerjava, 
dočim sami mešalci segajo v žerjavovo območje.
Predvideni sta dve mešalni bateriji za malto in 
ena centralna -betonarna, ki je postavljena v težišču 
objektov, tako da jo lahko doseže žerjav z leve in 
desne strani. V bližini betonarne stoji manjša ba­
raka za cement, katere kapaciteta krije le nekaj 
dnevno porabo, zaradi velikih težav pri dobavi 
cementa smo prisiljeni uporabljati tudi glavno skla­
dišče za- večjo rezervo cementa. Lope in jame za 
apno so prav tako situirane v bližini mešalcev za 
malto.
Deponija lesa in tesarska lopa sta nameščeni 
centralno -na drugi strani ob novi cesti in dosegljivi 
z žerjavom z obeh strani
Dep-anije zidne opeke, rapid polnilcev in nosilcev 
ter ostale deponije so simetrično razporejene vzdolž 
dovozne ceste.
Varianta II.
Piri tej varianti smo se skušali izogniti- stroškom 
za utrditev začasne obvozne ceste, zato smo se po-
portna razdalja za- beton najkrajša, kar je glavni 
po-goj dobre organizacije. To je zlasti važno v našem 
primeru, ker bomo morali, zaradi- pomanjkanja žer­
javov, dvigati -beton s konzolnimi dvigali, dočim 
bo žerjav dvigal ostale masovne materiale-.
Dov-o-z gramoza smo omogočili na ta način, da 
smo s pomočjo buldožerja napravili iz izkopanega 
materiala -dve rampi ob Ljubljanski cesti, ki je 
cca 2 m dvignjena od ostalega terena. Dostop vozil 
je zelo enostaven, poleg tega pa je gramoz, ki je 
nekoliko dvignjen, lažje dozirati v  mešalec. Tik ob 
mešalcu je manjša -baraka za cement.
Tesarska lopa in deponije lesa so urejene tako, 
da -se vrši priprava opažev izven območja žerjava, 
dočim so gotovi deli -opaža deponirani v njegovem 
območju.
Deponiji opeke in ostalega materiala sta- razme­
ščeni vzdolž -dovozne -poti v območju žerjava. Izjema 
je večja deponija zidne opeke, ki je bila. deponirana 
že prejšnje leto pred določitvijo lokacije.
Za armaturo so predvidene manjše deponije, 
ker se vsa armatura pripravlja na naših centralnih 
obratih in se vzporedno z razvijanjem del dovaža 
na objekte.
V
rs
ta
\  Medsebojna 
\  ureditev
Ureditev Si
lo
s 
za
 g
ra
m
oz
B
et
on
sk
i m
eš
al
ec
M
eš
al
ec
 z
a 
m
al
to
K
on
z. 
dv
ig
al
o
§ ;'E? iOJ
N D
ep
on
ija
 o
pe
ke
 
i 
---
---
---
---
--‘
 
I
M
on
t. 
el
em
en
ti
D
ep
on
ija
 le
sa
 
D
ov
oz
na
 p
ot
G
ar
de
ro
ba 01>o>tfl
'Scd
Xin : S
tr
an
išč
e
cd&0
cd
1u«g
8h Pr
ip
ra
va
 a
rm
.
Iz
de
la
va
 R
ap
id
 n
^
D
os
to
p
Po
m
ož
ni
 m
at
er
ia
l
V
itl
i-s
kr
ej
p.
M ,<u
'So
!
O
ce
ni
te
v 
za
sn
ov
e
1 
__
__
__
i j Gramoz 0//5 : % — — — _ — J 3/s — — — — — — — — — — j— — i 7.0
2 Silos za gramoz — j — — — — — — _ : - — — — — — — — — — 1— — 3'. j
3 Baraka za cement % 3 / % 7b
4 Betonski mešalec — — :— 8/8 i — — — __ — — — — — — 7t
__ — — — !— *)/.
5 Pesek za maltp — — 78 — — — — __ Vs ; — — — — — — — — — — 7„ ,
6 Lopa za apno — Ve — — — — _  :7 b — — — — — — — —
_ ! — • % ;
7 Mešalec za malto — — ■— blb 7 s | — — ! — — — — — — — — — — — — — Vs
8 Konzolno dvigalo — — — — "/2 7 i — — : _ — — — — — — — 7. V.o — — 7,n
9 Žerjav — — — — — 7 o 0 _ “/e 1- — — — — — — — — 7 2 7.0 — 7.0
10 Deponija opeke — — — — — _ -  2/,o — — — — — — — — — — — 7io
11 Mont. elementi — * — — — — —
:o/
~  I 7 — — — — — — — —
— — 7 b
12 Deponija lesa — — — — — — —■ - 7  6 — — — — — — — — — 7 3
13 Dovoizna pot — — — — — — — — — — 0 8 0/. — — 0//(! — —
_ 10/io j
14 Pisarna — 72 % 72 !
15 Garderoba 72 "/« %
16 Skladišče — — — — — — — : — — — — % — ! —
O : /2 — — — — 7 j
17 Skladišče — ; — (— —
j
— — — — — — — — 7s — — — — . 72 :
18
I
Stranišče . — ! 1 — — — ' — — — — ;
! — % — — i — — 7  5 [
19
1
Tesarska lopa % 7.3
20 Priprava arm. — — 72
21 Dostop — — — — — — — — —; — 1 — ... -- — ij
~ — : -- i —i — — 7..
22
j
Pomožni material — — ■—I _ — — — — . —1 —i — I — — — 1
— — ! — ir ■!
— 7.5
23 Vitli-skrejperji — i“ i i — — — — — i jj
— — — — 1 ~’7 — j"- — °/s
24 — — — — — ■7 — — — ki: t ~ — . _ — — — ‘
25 — — —- - — i " 7 —
!__
i
— j — — —Ir ■— — — —
Ocenitev medsebojne ureditve sikuipaj 53 minus točk
Ocenitev zasnove skupaj 36 minus točk
skupaj 89 minus točk
■ V
rs
ta
Medsebojna
ureditev
\
Ureditev \
g
E
CÖN
8
a
m
j B
et
on
sk
i 
m
eš
al
ec
i M
eš
al
ec
 z
a 
M
al
to
I K
on
z.
 d
vi
ga
lo
Ž
er
j a
v
D
ep
on
ija
 o
pe
ke
M
on
t. 
el
em
en
ti
D
ov
oz
na
 p
ot
D
ep
on
ija
 l
es
a
OJ
JOJpf-4
S Sk
la
di
šč
e
St
ra
ni
šč
e
T
es
ar
sk
a 
lo
pa
Fr
ip
ra
rv
a 
ar
m
.
Iz
de
la
va
 R
ap
id
 n
.
D
os
to
p
Po
m
ož
ni
 m
at
er
ia
l
V
itl
i-
sk
re
jp
.
O
bj
ek
t
O
ce
ni
te
v 
za
sn
ov
e
i G ram oz v °/8 — — — — — 78 — — — — — _____ __ — — — ° 10
2 Silos z a  gram oz — — — — — — — — — — — — — — _ — — __ 7r>
3 B arak a  za  cem en t — % 3/s — — — — — 76 — — — — — — — — — — — 73
4 Betonskii m ešalec — - •> / ' I S — — — — . — — — — — % — — — —
0/5
5 P esek  za m alto “Is — — — — 7e — — — ■—■ — — _ — — %
6 L opa za apno 1//(> — — — —
_ — — — — — _ — — — — — 7>
7 M ešalec za m a lto — — 7s °/č — — — — — — — — — ■— — — — — 7,i
8 Konzolno' dvigalo — — — % 4/1 o — — — — — — — — — 7« VlO — — 7io
9 Ž e rja v
-
— — — — 7io 77 7 . — — — — — — — — — 0/ j 2 7.0 — — 7.0
10 D epon ija  opeke — — — — — — — 2 1/10 — — — — — — — — — — 7io
11 M ont. e lem en ti — — — — — — °h — — — — — — — — — — — — 7«
12 D epon ija  lesa — — — — — — — Ve — — — — — — — — — _ — — 7 .
13 D ovozna po t — — — — — — — — — 7e — — 7  7 — — °/s — — — — 7io
11 P is a rn a — — — — — — — — — 72 — — — — o/l — — — — — 0, 2
15 G ard ero b a — 72 — 7s — — — — — 2 ./ ;*
19 S tran išče — — r f — — — — — - — — 72 — — 72 — — — — — a/s ‘
17 T esa rsk a  lopa 7s 72
18 P rip ra v a  arm . 7s %
19 Izd el. R ap id  n. — — — — — — — — — — — — — 7« — — — - —
0/
10 Izdel. R apid  n. — __ * - — — — — — — —; — — — — 72
11 D ostop — — — — — — — — — 1 — — — — — — — — — 7  3
12 Pom ožni m a te ria l — — — — — — — — — — — — -7 — — — — — — — 7  5
13
14
Vitli-skrejperj i %
55 — — — - — — — — — — _ — — — — — — — -
Ocenitev zasnove skupaj 41 minus točk
Ocenitev medsebojne ureditve skupaj 15 minus točk
skupaj 56 minus točk
Baraka s pisarno, priročnim skladiščem in orod­
jem je nameščena centralno.
Zerjaivna proga poteka v minimalni možni raz­
dalji od objektov v dolžini cca 130 m. Za prvo etapo 
sta bila prvotno predvidena dva žerjava tipa »Po- 
horc« z ročdioo 16 m. Ker pa se je pričetek del 
zavlekel daleč v poletje dm smo nujno> potrebovali 
žerjav na 107-stanovanjsfcem bloku, nam je ostal 
na razpolago samo en žerjav. Na pomoč mu bodo 
priskočila 4 konzolna. dvigala.
Za izbrano varianto je bila posebej izdelana she­
ma oz. razporeditev strojev in instalacij. (Glej 
sliko 4.)
V prvi fazi, ko malta še ni potrebna, smo prostor 
predviden za pesek in mešalce za malto ter rapid 
polnila porabili za deponije opažnih votlakov iz 
enozmatega betona, ki jih uporabljamo namesto 
opaža pri 'betoniranju temeljev in 'kletnega zidu. 
Prav tako smo morali zaradi predčasne dobave zid­
ne opeke, že v prvi fazi, pred postavitvijo žerjav- 
nega tira, deponirati večje količine opeke na pro­
storu m'ed objekti. Po postavitvi tira in name- 
sdtvijo betonarn bi bil namreč dostop otežkočen 
in bi ostal prostor neizrabljen.
Glede instalacij naj pripomnim, da nam je uspe­
lo na merodajnih mestih doseči., da so položili ob 
novi cesti fiksni cestni vodovod in tudi fiksne hišne 
priključke, tako da je začasni vodovod skoro po­
vsem odpadel.
Pri kritični ocenitvi organizacijske sheme nekega 
gradbišča lahko spregledamo zelo pomembne ne­
dostatke. Prav tako je lahko tudi. sodba o tem, 
kako »slaba« je predvidena ureditev, izrečena čisto 
po občutku, ker je podvržena subjektivnim vpli­
vom. Da pa lahko vseeno izvršimo neko več ali 
manj točno presojo, se poslužimo ocenjevalne 
tabele.
Za obe naši varianti je bila izdelana ocenitev 
po sistemu FB W (Forschungsgemeinschaft Bauen 
und Wohnen - Stuttgart). Princip »IFA« — ocenje­
valne tabele je naslednji:
Za vse važnejše ureditve so v tabeli dane »mi­
nus« točke. Lažje je namreč najti merilo za slabo 
ureditev, kot za. dobro. Najboljša teoretična možna 
rešitev se lahko uresniči le v redkih primerih. Na­
šla se bo torej le ena več ali manj popolna rešitev, 
tako da stremimo doseči čim manj »minus« točk. 
Število točk, ki jih lahko- doseže posamezna uredi­
tev, znaša 1 do 10 in zavisi od važnosti ureditve. 
V ocenjevalni tabeli je pod poševno črto zapisano 
koliko »mihus« točk lahko dotična ureditev največ 
doseže. Tako lahko- dobi n. pr. ureditev žerjava z 
ozirom na deponijo opeke največ 10 »minus« točk 
(glej vrsto 9), dočim dobi ureditev barake za cement 
z ozirom na mešalec za malto lahko največ 3 »mi­
nus« točke (glej vrsto 3). Razen ocenjevanja med­
sebojne ureditve se izvrši tudi ocenjevanje .zasnove, 
za kar je v ocenjevalni tabeli predvidena zadnja 
kolona.
Število »minus« točk, ki se naj vzamejo v posa­
meznem primeru, se ravna po tem, kako »slabo« je 
bila dotična ureditev v shemi predvidena. Ta šte­
vilka se potem vpiše v tabelo nad poševno črto.
—V naijslabšem primeru, če je ureditev zelo slaba, se 
vpiše nad poševno črto ista številka1, ki je pod njo. 
V najboljšem primeru pa dobi ureditev 0 točk.
Na tak način se ocenijo vse v shemi predvidene 
ureditve in zasnove. Vsota »minus« točk velja za 
merilo. Cim manjše je število »minus« točk, tem 
boljša je ureditev.
Ocenjevalna tabela ima to prednost, da lahko 
vsak sam kritično oceni svoje sheme in izbere naj­
boljšo ureditev. Na ta način je bila izvršena tudi 
ocenitev obeh naših variant. Varianta I je dobila 
skupaj 89 »minus« 'točk (glej sliko 5), dočim jih je 
dobila varinta II le 56 (glej sliko 6) in bila zato 
tudi kot najprimernejša izbrana.
Ing. Ivo S t e r b e n c :
B) Konstrukcijski elementi stolpičev
Priprava dela, oddelek za konstrukcije je dobil 
nalogo, da analizira glavni projekt 7 stolpičev, ki 
so v gradnji na Otoku v Celju. Analiza projekta je 
ugotovila:
1. Pomanjkljivosti glavnega projekta
2. Eventualne spremembe 'konstrukcije pri upo­
rabi drugih materialov, kot jih predvideva 
glavni projekt ali pa tudi same konstruktivne 
spremembe
3. Uvedba vseh možnih montažnih elementov
4. Vskladiitev instalacijskih načrtov z gradbenim 
načrtom
5. Problematika opažev.
1. Poman jikljivosti glavnega projekta:
Vertikalne odvodne kanalizacijske cevi niso bile 
priključene na hišno kanalizacijo (dva vodovodna 
priključka). Pri sanitarnem vozlu je bila potrebna 
sprememba stropne konstrukcije zaradi horizon­
talne speljave odtočnih kanalizacijskih cevi: Strop­
no konstrukcijo smo predelali tako, da smo del stro­
pa, kjer poteka horizontalna kanalizacijska cev
Slika betonskega opažnega elementa
izvedli z betonsko ploščo in potrebnimi nosilci. 
Višina stropne konstrukcije se je zmanjšala od 19 
do 5 cm. S tem je bilo možno speljati 'kanalizacijsko 
cev s potrebnim padcem. Višina stropnih nosilcev ni 
bila vsklajena z brutto višino stropa. Višino teh
nosilcev smo zmanjšali za 5 cm. V tlorisu 1:25 smo 
napravili točen razpored Rapid nosilcev.
2. Eventualne spremembe 'konstrukcije pri upo­
rabi drugih materialov kot jih predvideva 
glavni projekt ali pa tudi. same konstruktivne 
spremembe.
Kletno zidovje je biilo predvideno masivno be­
tonsko MB 110. Razumljivo je, da je pri tem načinu 
izvedbe kletnih zidov potrebno obojestransko opa-
taža francoskih balkonov je za nas- prvi poizkus. 
Da simo se odločili za montažo so nam narekovali 
sledeči razlogi: pocenitev gradnje in čas gradnje je 
minimalen.
Naj omenimo količino montažnih elementov iz­
raženo v m3 betona ali pa v teži montažnih ele­
mentov.
Torej za montažo pri gradnji enega stolpiča je 
predvideno 15 m3 betona, kar bi bilo izraženo v teži
elementi so dimenzij, k i odgovarjajo debelini zidov 
to je 20, 30, 40 cm. Višina elementa je 23,8 cm in 
dolžina 60 cm, debelina, sten pa je 4 om. Imajo dva 
prekata, katera se napolnita z odgovarjajočo marko 
betona. Betonski opaižni elementi se zidajo v suhem 
stik na stik, to pa zaradi tega, da. ni prekritja pre­
katov s stenami, kar bo otežkočaio polnjenje pre­
katov z betonom. Zida se jih v višini 5 vrst kar 
da višino 120 cm. Nato se ti prekati napolnijo z 
betonom in se vsak prekat posebej vibrira, z vibra­
torjem. Za polnjenje teh prekatov z betonom smo 
napravili železni lijak. Lijak ima premične stene, 
katere je možno regulirati za debelino zidov 20, 30 
in 40 cm. Z izvedbo kletnih zidov z opažnimi beton­
skimi elementi smo pospešili gradnjo kletnih zidov.
3. Uvedba montažnih elementov.
Organizacija gradbišča z uporabo dvigala nam 
je omogočila uvedbo montažnih elementov ne glede 
na težo samih elementov. Uvedli smo montažo vseh 
možnih montažnih elementov, to so: okenske, vrat­
ne preklade ter montaža francoskih balkonov. Mon-
meme gradbišču, zaradi tega ker je transport tež­
kih montažnih elementov iz delavnic težaven. Lažje 
montažne elemente pa izdelujemo v delavnicah.
Montaža francoskih balkonov ni težavna, ker 
je teža majhna. Montaža se izvrši že pri betonira­
nju stropov in je s tem stabilnosti zadoščeno. Za 
montažo franooskiih balkonov smo se odločili tudi 
zaradi tega ker nam pri izdelavi fasade manjka 
kvalificiranih teracerskih delavcev in nastane zastoj 
pri izdelavi fasade. Vsled tega so bili' dosedaj po­
stavljeni fasadni odri dalj časa kot je potrebno. Pri 
sanitarnih vozlih je izpuščen Rapid strop in je 
namesto njega predvidena betonska plošča. Da se 
izognemo opaženju smo predvideli montažno ploščo. 
Montažo te plošče bomo izvršili z montažnimi ele­
menti izmer 65 K 60 X 5 to je 3 kom. za eno stano­
vanje, kar da skupaj 60 kom. za en stolpič.
4. Vsklaiditev instalacijskih načrtov z gradbeni­
mi načrti:
Za vodovodno instalacijo ter elektroinstalacijo 
smo označili v načrtu odprtine zidov in stropov ter
OKRAJNI
LJUDSKI
ODBOR
CELJE
čestita vsem
slovenskim gradbenikom 
ob proslavi 40-letnice 
Komunistične partije 
Jugoslavije
in jim želi novih uspehov 
v izgradnji naše 
socialistične domovine
Vertikalne rege večjih napeljav za kanalizacijske 
cevi. Predvideli smo tudi odprtine za vzidavo elek­
tričnih razdelilcev. S tem smo odpravili vse poznej­
še dolbljenje odprtin v atropovih in stenah. Sma­
tramo, da je puščanje odprtin stropnih in zidnih 
cenejše kot pa naknadno dolbljenje. Po dosedanjih 
izkušnjah vemo-, da je dolbljenje naj večja ovira 
pri instalacijah obrtniških del. Vsem tem odprtinam 
smo točno določili dimenzije in tudi prostor.
5. Problematika opažev:
Kot že omenjeno v točki 3 podražijo opaži ves 
objekt. Zato smo se pni gradnji stolpičev držali 
načela, da simo- vse kar je možno izdelali v delav­
nicah ali pa predhodno na objektu. Neizogibno 
opaženje simo reducirali na minimum posebno pa 
opažen j e z deskami. Vsi opaži., ki so potrebni na 
objektu so izvedeni! z Diwidag opažnimi elementi. 
Kalkulacije so dokazale, da je opaženje s temi ele­
menti dokaj cenejše kot pa z deskami.
Ing. Ivan C i j a n :
C) Plani
1. Osnovni operativni plan za 4 stolpiče na Oto­
ku (do III. faze).
Kot osnovni podatki za sestavo plana služijo 
analize in predizmere s popisom del. Analize se 
tipkajo na posebnem obrazcu v velikosti dveh DIN- 
formatov. Leva stran formata je prirejena za ana­
lize, desna stran pa služi za izvleček delovne sile 
in materiala dotične analize. Ti formularji so se 
pokazali boljši, preglednejši, kot prejšnje dolge 
»plahte«. Ni potrebno ponovno izpisovati, količin 
odnosno ur za enoto, ker je že na levi strani napi­
sana celotna analiza-. Ob predračunski postavki ana­
lize se napiše količina dela, 'ki piri tej analizi na­
stopa. Za olajšavo preračunavanja ur in materialov 
so kot pripomočki še izdelane -razne pomožne ta­
bele za. mokre materiale, zunanje in notranje 
transporte.
Ko je izvleček materiala in delovne sile naprav­
ljen, se posamezna sorodna -dela združijo po rubri­
kah, kot jih predvideva- plan din -tako -združene nor­
mativne ure se vpišejo v posameznih rubrikah 
osnovnega -operativnega plana-. Treba je še samo 
določiti končna termin objekta -oz. -ta je že od inve­
stitorja podan. S tem so dane osnove piana. Nadalj­
nji važni podatki so razpoložljiva- delovna sila, me­
hanizacija in končno, ako objekt prihaja v diru-go 
leto z ozirom na dala v zimskem času.
V osnovnem operativnem planu za 4 stolpiče 
se je planiralo z 8 -urami, v oklepaju pa je prika­
zano potrebno število delovne sile za posamezna 
deda pri 10-urnem delovnem času. Določene so sku­
pine -delavcev, ki -so potrebne za posamezne grupe 
del v eni izmeni (na desnem robu plana). Vsa dela 
se odvijajo v glavnem v dveh izmenah, razen ze­
meljskih. Spodaj v rubriki »delovna sila« je po­
trebna delovna sila- za 8 ur (10 ur) zvišana za- 13% 
(15°/o). Tu je prikazana celotna delovna sila- po 
kvalifikacijah, -ki je -potrebna v posameznih tednih.
Zvišanje delovne sile za 13 oz. 15% je za-radi razn-i-h 
izostankov, -bolezni, dopustov itd.
Do kletne plošče so prikazana dela -terminsko 
v vodoravni črti za vse štiri bloke. Za ostale etaže 
pa -stopničasto -po poisa-mezn-ih blokih in etažah, 
za-radi boljše preglednosti.
Vsa dela tečejo kontinuirano. Is-te skupine de­
lavcev -za p-o-samezna dela prihajajo z ene pol etaže 
na -drugo in nato -po vrsti na ostale tri objekte. 
Zidarska dela da-jiejo- takt celotnemu delu, poletaža 
mora biti pozidana v dveh izmenah, t. j. v enem 
dnevu z 9 (7) zidarji v -eni izmeni, oz. s 7 zidarji pri 
10-urnem delavniku. Nato -pride ta skupina v drugo 
poletažo, -nato na drugi stolpič itd. V pozidani pol- 
etaži začno z delom tesarji, nato železofcrivci, pola­
galci montažnih stropov in ibetonerci. Ko pridejo 
zidarji na sosednji stolpič, se pomaknejo prej nave­
dene Skupine v drugo poletažo. Celoten postopek 
se začne zopet na prvem objektu, ko so s-e vse te 
faze del medtem razvrstile, na. ostalih treh stolpičih.
V primeru, ko se gradijo -istočasno 4 stolpiči je 
medetažni sistem stolpičev ovira (če bi se gradil 
pa samo en stolpič, je pa medetažni- sistem boljša). 
Dela- samega ni mogoče -tako organizirati zaradi 
manjšega delovnega prostora, večkrat prestavitev 
delovnih skupim itd.
2. Osnovni operativni plan 4 stolpičev 
(IV. faza in -zaključna dela)
Do-čim pri prejšnjem planu planiramo dela do
III. faze po delovnih -dnevih, to- pri dovršitvenih 
gradbenih in zaključnih delih za-radi- daljšega tra­
janja- -del, ni več mogoče. Plan je prikazan za vse 
4 stolpiče po dekadah in posameznih mesecih. Dolo­
čitev normativnih ur je na istem principu kot pri 
prejšnjem planu. Vse delo se odvija v eni izmeni 
in v 8-umem delovnem času. Delovna sila je pove­
čana za 15 %. Objekti -se morajo- pripraviti, da bo 
mogo-če delati v zimskem času. Zato- se izvrši naj­
prej vzi-dava oken, objekti se -pred nastopom zime 
zasteklijo. Omet -se izvrši najprej na. delih sten, 
kjer pridejo postavljene peči. Prav -tako -postavijo 
pečarji peči še pred mrazom. Vodila- za omete izvr­
šijo toliko naprej, da delo za grobo instalacijo vodo­
voda in elektrike -ni moteno. Nato -se izvršijo ometi 
najprej v sanitarnih prostorih, da lahko tečejo ne­
ovirano- teracerska -delat Ob nastopu zime se skon­
centrirajo vsa dela, ki so predvidena, .po planu, v 
enem stolpiču, v katerem se ogrevajo prostori s 
kurjenjem v lončenih pečeh. Zato se mora pripra­
viti pred zimo zadostna zaloga, materiala, na takem 
mestu, ki ne -bo izpostavljen zmrzovanju. Ob hudem 
mrazu se predvideva zastoj, dela se podaljšajo po 
planu za -ta čas, event, se nadomesti zamujeni- čas 
z večjo- delovno -silo. Ce dobi podjetje jeseni stroj 
za omete, potem ometi ne bodo predstavljali po­
sebnega problema in bodo dela lahko dk> roka 
gotova.
Vsa fina montaža, -polaganje ksiloSilbnih tlakov 
in parketa je predvideno v dveh delih. Za stolpič 
I in II sik upaj, posebej pa za s-tolpič III in IV. To 
pa zato, da l-ahko -stolpiča I in II toliko prej predamo 
investitorju v uporabo. Končni termin za stolpič
G/P-IUGMD- ČUJE SUDVU/ BPEZATIW I PL AU BŠ7PUTA
U $JD L P IČ I (JA ( 1 ,0 , //I. >V)đ r j v j a e  :  c c l j c
b c  m  f a t jt CŠ.CCHT:
c
e
z
f
u
 !
Šk
>
 A
 
D
E
L
A
I 
Q
 R
 A
 b
 >
Š 
£
 F
/
A
D
E
L
A
G I P  >■>1 U G R A D - C P  U P
S E U f O R  : C E L J E
D SU G V -W  & PERAJIVU /  P LA U  0B.9EUJA  
a  sto lpič i m  s j o p u  ( /,;/, //,; //)
/V  F A Z A
O ISR A ZE C  l  2 
CGZEEJ 3, l e i
<4
l
'S
V R S J A  D P  L A
POL IČ-
ZA
7 o s j e .
1 9  & Ü 1 P  5  9 DELCVUA SILA TA 1 O S J E  UT
J a n . F a b  v. Marec April d a j J u n i J vU'i Avg? u. S e p t. c u t . Ucv. P ac. ZlbAEJI TESARJI PE S  F. D. UE8V. b. SPUPAl
t n tit ) V trt 7 n JI/ 1 tl ut ! tl It/ t tt m / // /// ; // ;// r ;/ ut t tt /U t // /// J }/ U
bi u e ŠT UP ŠJ UR ŠT ; ŠT u g7 Q 7C 8 9 7 8 9 9 9 8 9 £ 9 9 9 9 8 S 8 9 9 8 9 9 8 9 9 8 7D ti 3 v ti a nc
ega Z id  p re .d e /h ih  sfah ■n? 373 u X 18 d.
t a ; t IV ß 2 9 0 1 7£S 1 755 4 se.1
'tHl Vzidava, d d  bn. n je VDV 707'd. rn 7£7
rit I m I 1Y A X I-7 Ir. A X S / ?07 . v* J P e 1788 2 520 1 7S5 9 25751
11-1% O m e h n?4945 )!' TV A X 95 / t/ i e 5.775 e 1538 h 98 5593
T t t
?).??
£ 9 E&fr'iht, pod I. büicn tzol P 1854 ~T I77 7 T rr t K b X70 h ) rt M ,1 3 853 8 191 8 709 7 553
4 79 
W0.B7 i/o s ip  , s la b , slana tRIOŠO
r . 77 ~w JV A X 8 // S 189 7 a s 2 801 5 418
E4,S5 Fa so da lo%4 i 1 ir 7* I rr A X 1E n E ?ee 5 555 5 &S3 P 1758
77 Fasciciru c d r i n? 10§4 ;
ff- tV AX78 n 7 155 S 2gg 8 379 s 767
■ffE-  
97-7/ 1 Zabljuc. dela i ~rr
n IV Arl>5 h 8 L8C e 7259 5 9£§ 75 8,748
z r D Z r D 2 r 0 ? T ö 2 T b z T ö r 0 z r !> Z r c E&89 uec -U ss 3,510 7 5.085
DEL G Vi/A SILA 8 dal. ur 98 / 75 as s 18 9 a 27 9 1 SL v 1v 5 / 72 9 - £ 97 - 27 s t 18
+ 15% S5 / P 05 a El 70 a EL 1C1 88 1S1 57 5 1A X ? 57 - 9L 91 91 L)ELAV C / tJE V l\5IWl UR
U r c v s h a  d e la
I . tt )// 1Y 11 P X 10 s s o
V odcvodho w
V r r *7r f Dl
tu 17
£ ?rcbi
tt
S r  5 >7 * 2  C *10) 1440H
E la E lrc  in s 1.
m rt j r r . T . * - r TT m IV tt >.rtU if - £ t £+4 >.»  r 2 0 * 17*10/ 880501 r l 7 I lir 'a i t j f f zn I f
8  la p a r s  La dala . U 7 X 5 170
t h z a r s b a  d a la . r ,
r r hr o / •fo l a
rt bar z r 4 ; 1 X 70 3 5 8
J e r a c a r .  da ta . T ~ n ; t ~w T V 1 " , r v UL r e U - t/ u ut 8 + U J. X 2 7 p-757 8 8 9 0T " t(? 'ibf in
P eca rsb a ; Param . data
-rr ITT i r / t/ JL _ f w C. . ■X 95 1405
nh 7n( PE tQ d >r> p * -O U-
P ei/clif
< It } f , tv 3 t  5 v X r to + 707 2 2 5
S te k la rsk a  d e la
r /V
e X L- 55
Pijoč a  v. d a la T H v 'E 2 > X 7 108
£ h ka  r. p  te s  k . d e  )&.
~T r r rv sc >.y 25 <■135
P a rket opr. de la .
j // p/ . r e * C > X 7£ •7£7 7 9 3
plci+r-}. T o v e se O 7 AX 2 72
S lr& lcva d
r~ 7T w T r ! 1
m )\
2 A X S7 ?7 178
♦—*4*.4̂
6IP»IH6RAD« CELJE 
SEKTOR: C e l je
OSNOVNI OPERATIVNI PLAN OBJEKTA (za zidarski obrat)
4- stolpiči na  Otoku /, II. lil, /V
DO III. TAZE
OB]£KT •' 3 ,/ 6 9
GIP»IH6RAD« CEL]£ OSNOVNI OPERATIVNI PLAN OBJEKTA ( z a  betonerski obra t)
s e k t o r  i C el je  b stolpiči n a  Otoku /, //, n/, /v . OBJEKT: 3, m
CELJE 1. m  59 SESTAVIL : IH6 C/JAH ODOBRIL ■
PL A kl D O B A V £  M A T E R I A L A
4 stolpici na Otoku /, u, m, iv OBJEKT:  3 , 169
6 1 P „ING PAD" CELJE 
SEKTOR: _ ______ C<z/Jc
5
ti
M A T E R I A L
1Ul<V*n
95*
< 5 
i  3v e
< § 3 a
-j 10
3 g
4960 R  A Z  PO R E D IT E V  DEL P p M E S E C IH  LETO -1957
m a t e r i a l
§-
3
3
3c
5 3 <O 9? —■ 3
§ 3
P  
^ 60 O O*  Q
JAN. FEBR. /W?£C APRIL MAJ JW/7 JULO /W S7 S£/>7. OKTOB. ROV. DEC.
/ II IH / // /// / n m 1 u /// / // lil / // /// l n HI / i' n / // /// 1 H Pl t H /// / H ///
? Jo T ? 6 1 9 5 5 9 C 9 9 ? 9 Ä 6 8 V 9 8 9 8 9 9 8 10 6 9 9 9 8 -/O
1. CEMENT t 4o4 s e 5 5 s 5 2 7o804o 4o4o4o 2oto IO 10 12 2«. STREŽNA LEPENKA 2vr 1o%
2. ŽGANO APNO t 175 2o 2b2o3o3o3o 2^ 27 KARNISNE KLJUKE Koni 32o
3. PESEK ZA ZID. s*r\ 590 § 5
O£ 4 1 £ 23. ŽEL. KONZOLE Kom 8
4. PESEK ZA OMETE m5 496 9o 9o9c 9b9o4 2?. DIMU. VRATCA -ŽEL. Kom 48
5 MIVKA Jf 322 3o 4o 2o 5 5 5 55 5 4o4o4o 4c42 3o, DIMU. TULEC Kom 160
6 GRAMOZ 5ir «45
un
s ä 8■<r
00 8 8 8 31 VENT REŠETKE Kom 240
7. PRODEC m3 184 5 5 32 Žič NIKI «9 70O
& LOMLJEN EC 8 8 S3. ŽICA *9 G9o
7 „RAPID" NOS. AOOCKem 53 9 9 9 9 9 8 34. SPOJKE k9
la .RAPID“ POLK. 1b°
'looo
KUn 53 7 9 9 9 9 8 35. ŽEL. STRPALA Kom
11. ZIDAKI N. E.
10X3
Kom 753 <8 0 OS'» 5 «88 Ä 36. RABIČ PLETIVO m2
12. MORE FLEM. OPAO looo KCf> 7546 S 37. BITUMEN k 4900
15. MONT- E LEM. OP30
10DO 
Kom 2,9o & 38, IB/TOL
H. VE u t . v o j l a k T w
1 c»©
Ko*i 3,14 RS <?sqSqsQ5o,6 3?. FOČA PLOŠČE
~ r*) 325o
15. OOLOMITRI PESEK 4o 10 io 10 10 4° HERAKLIT 5 cm j t 900
K. PO ROUT 8 on loo»Con9,72 T ni i 22 2 2 175 41. KAR&OLIUEJ
17. BET■ ŽELEZO t 40,4 p& 16,00t P4 f2
j, 7 
1,16 t <J>''6 3,-6,: Xt 4ZÖ̂<4‘J 7 7 7 7 7 54 42. DRVA *9 I800
-ra FASADNI ODER *7 550 £'8c 43. N A S A D ILA Kom 16 O
1?. DYVIDA G PLOŠČE »n 15o f IbO 44. BET-CEVI <p 45 vr 150
20. BLAZINE 3»VI 15 * 4'> r 45. - a -  -u- /> 2 0 1w\ 120
21. PLOHI 5m 30 «S / > ) 46. - n .  0  25 vto4
22. DESKE % 1o -V— 3 — i 47 Ri- $  30 H1 32
23. LETVE 3/5 • ** 41 5 6 48. - n -  -n - /> 4q vr
24. REZAN LES 6/8 s»n 41 5 6 47. M/U. BARKE
25. PODPORE £ 30
a»0 5o'
LEG E H DA : IZVRSERO C UJE: 1 .Vlil. S/. O D O B R IL :P R E D V I D I  R O S E S T A V I L :
G IP J N G Q A D "  CEL JE
Sektor: Celje
P L A N  S T R  0 1  E V
za 4 s to lp ice  na Otoku
OßßAZEC PL2  
O B J E K T  3 / / 6 ?
S T R O J  I
7AWIMR FE&R. MASK APRIL HAJ 7ÜNI7 7UL17 AVQUSJ SEPJEM. OKJOB. UOVFM. O E C E M zidarji TESARJI PR.<;e. HEKV. D. SKUPAJ
It III P K m / // III 1 II IH / <r h i 1 II m / / m / I I IH 1 0 // 1 H III / II HI 1 II lil tl UR
*
sr UR ST- UR sr UR sr UR
1 Stolpni žer/cr v „ Pohorc" 1
'J 1*0
2 Konzolno dvigalo
t ts ep -Ol 1 4 lir ffl
3 Betonski mešalec 25ol 1) i 'n.
2 >W)
4 M ešalec za  malto
. li.
5 S k  r e j p e r
2 V.3lV\
6 B u l d o ž e r
OH
7 V ib r a t o r j i
V.
S K r o ž n a  z a q a •
;i OVi
CEL] E 8. Vili. 1959. SESJAVlL ODOBRIL
I in II bi bil 31. VI. 1960, za stolpič III in IV pa
15. sept. 1960.
Na levem robu plana je podano tudi potrebno 
število delovne sile za zaključna dela. Na pr. pri 
elektroinstalaciji 6 + 6 + 4 pomeni, da je potrebno
o ip in g r a o 'CELJE PREG LED IZV R SE N IU  KOLIČIN DELA  . , , Q
SE E TO O :  CEL J E  v  StFOA ■ J '  l b y
.................. 'OBJEKT* 4 .  STO LP IC I N A  OTOKU b o k  2 6 - t b; a  v  m ese cu
P*
. 
PO
ST
. 
J
V O S  T A  
D E L A
|8|
lis
S
X P
h
1  D 5  9
M A  OEC 
IS » -IS t
APRIL
ism -n ir
MAJ
n v - s v
JUHU
/s k- is  n
J  UL P  
n .* - * *
A vqusr
iv i- S m
SEPT. 0KT06  
SIK- KM
MOV. 
K K - S i l
SL uobma izv ua IV XJZMAIM IZV.VOL AOUMua arttk. HDOAUfi uvM. KM-Ut JtOL. -OtMua tut
* a * 1o
I e m e u s e a D ELA
ŠlDOKI ODKOP
(STBOJAt!) I S O - t 0( fo 20o 20
Z
IZKOP STAVBAH 
SAME (STBCVMO, 5 7 1 Ot 1o 571 5 9
5 -*■ TEMELJEV 161 L . t c 1oo LEA 52 2 * 2
B E T O N S K A D E L A
9 DEJ. TEMELJEV 2 5 7,tTo 25 5 o o
to 1 o 0 J % o S «o * 5 5 SO 5 2 5
*
P R E N O S •
1 6 5 6 5 J* 2 6 6
za groba dela 6 električarjev na vsakem bloku, za 
vlečenje žice 6 in za fino montažo 4 elektroinsta- 
laterji. število dni 4 X (20 +  17 +  10) pomeni, da 
so 4 objekti in na vsakem traja groba instalacija 20 
dni, vlečenje žice 17 dni in fina instalacija 10 dni.
3. Osnovni operativni plan 4 stolpičev 
(za zidarski obrat)
To je izvleček iz prvotnega plana, prikazan v 
stolpičasti obliki za posamezne etaže in stolpiče. 
Prav tako je podana potrebna delovna sila za zidar­
ski obrat.
4. Osnovni operativni plan 4 stolpičev
(za betonersiki obrat)
Za ta plan velja isto kot je navedeno za prejšnje.
5. Plan dobave materiala za 4 stolpiče
V obrazec so preneseni vsi potrebni materiali 
za izgradnjo stolpičev iz izvlečka materiala, kot je 
navedeno v uvodu. Terminska dobava glavnih grad­
benih materialov je prikazana po dekadah. Mate­
rial, ki je v določeni dekadi vpisan, se mora doba­
viti v enakomerni količini čez celo dekado. Pred­
videna je nekajdnevna zaloga.
Predvidena je večja zaloga apna, ki naj se doba­
vi prej, da bo v času, ko se bodo začeli vršiti ometi 
že dobro vloženo. Prav tako se predvideva večja 
zaloga peska, in mivke, da bi lahko v zimskem času 
dela neovirano napredovala in ne bi prihajal na 
objekt že zmrzel material.
Ostali drobni material ni podan terminsko, 
temveč samo v celotni potrebni količini. Naročilo 
za dobavo ob 'določenem času izvrši gradbišče samo.
Material, ki se ne vgradil, je prikazan v Obliki 
terminske črte, z navedbo potrebnih količin.
6. Plan strojev za 4 stolpiče
V planu so prikazani terminsko stroji, ki so 
potrebni za izgradnjo 4 stolpičev. Idealneje bi bilo, 
če bi podjetje lahko dalo na razpolago za izgradnjo 
4 .stolpičev 2 stolpna žerjava, ker bi lahko v tem 
primeru pristopili k izgradnji vseh 7 stolpičev isto­
časno', tako pa pridejo ostali 3 stolpiči na vrsto, ko 
bodo prvi štirje dograjeni, do III. faze. Tudi še 
sedaj, ko bodo v  istočasni izgradnji 4 stolpiči, si 
bomo morah zaradi premajhne zmogljivosti 1 stolp­
nega žerjava pomagati s konzolnimi dvigali, Ta 
bodo ‘predvsem služila za dviganje nemasovnih ma­
terialov, armature, lesa in slično.
Plan strojev je sestavljen po organizacijski she­
mi', glede potrebnega števila raznih strojev, termin­
sko' pa so stroji, zajeti po osnovnem operativnem 
planu.
7. Pregled izvršenih količin dela
S plani se dostavijo gradilišču na posebnih 
obrazcih izpisane količine vseh del, k i jih je na 
objektu izvršiti po predračunskih postavkah. V 
obrazcu se vpiše predračunska postavka', kratka 
vsebina dela, celotna količina dela po predračunih 
in pa vsota normativnih ur za enoto dela, ne glede 
na kvalifikacijo delovne sile, ki mora to delo izvr­
šiti. Normativne ure za enoto dela. se dobijo iz 
izvlečka za delovno silo.
Vodja objekta vpisuje v .ta pregled mesečno vise 
izvršene količine dela, pomnoži z normativnimi 
urami za enoto dela in tako dobljene normativne 
ure v dotičnem mesecu sešteje. Po mezdni knjigi 
oz. akordnih in režijskih nalogih pa dobi vse efek­
tivno izvršene ure v istem času. Količnik norma­
tivnih ur (efektivne ure X 0.95), nam da storilnost 
dela v prejšnjem mesecu za celoten objekt. Faktor
0.95 vzamemo zaradi del, ki so čisto režijskega 
značaja.
Poročila prihajajo z objekta enkrat mesečno, se 
pregledajo, vnese se količnik storilnosti dela v 
skupen grafikon, ki služi tudi za ostale objekte. 
Poročilo se nato vrne na objekt, da se izvrši vpis 
izvršenih količin v naslednjem mesecu.
Pregled o izvršenih količinah dela nam služi, kot 
dober pregled čez dva dela, ki so se na objektu 
že izvršila oz. so še za izvršiti. Služi nam za kon­
trolo obračunanih količin dela po akordnih nalogih 
in končno za kontrolo obračunanih količin po situa­
cijah. Nadalje se s koliičnikom ugotavlja tudi. sto­
rilnost dela na objektu in primerja s storilnostjo 
ostalih objektov.
CIP , /NG PAD* CELJE 
• SEU.TOQjC.ELJB___ PREGLED IZVRŠENIH KOLIČIN OBLA POMPSV
PL 6 a. 
ŠIFRA'3169
OBJEKT- LSTOLPJCLNA OTOKU _ üok-zg-teca vats
R E K A P I T U L A C I J A
L E T O 1 9  5  9
S K U P A J
JANUAR FERK. M A R . APRIL M A J . J U N I J JU L IJ Avqu. S E P T . O K T . N O V . O EC.
15 XII-
t s - i
15 i  -
I 5 .l i
i s  i i -
i s  Ul
15- m  
I S . / v
IS. IV- 
15. V
/ S  V— 
I S  VI.
15 VI- 
15 VI/
15. Vi 
15 VUI
IS  Vlil 
15 IX
15 I X -  
15. X .
/5  X -  
/5 .  XI
/S . XI- 
/5 . XII
S K U P N O  N O R M A  cm * 6 6 5 H .2 6 8
S K U P N O  EFEKTIVNU! dr * . 1 o 5 M f . lo o
N O R M A  U R E  v  1 o o  ,
*0'9£-X EFEKTIVNE URE 4 1oSg
EFEKTIVNE U RE SO URE VSEH G RAD6D ELAVCEV <u£ USLUZDLNCEV 'N ČUVAJEV) KI SO OPRAVLJENE N A  R P A O /U ŠČ l/ 
VKJUCNO VRE SPECIALNIH ORICAD IZVZAM EJO  SE D E Ž E V N E  URE /N  URE Z A S T O JE V  KI SO  E V E O E H T IR  A N E  V R E ­
ZIJSKIH  NALORIH
IZVRŠEN A K O L IČ IN A  DELA S E  VZAM E STVARNO IZVRŠEN A KOLIČINA V D O TIČN E A t M ESE CU .
DODATNA DELA SE VEU UČ! JO  ZA KANALIZACIJO, N OT POSLANA GRUPA D E i 'STO TUD! PRIPRAVI JA L N A  DELA  
O S T A L O  G L E J  V N AVO D ILIH  P O JA S N IL A  D AJE PRIRRAVA DELA PL A N SK I OD D  E L E  N
Ing. Josip D i d e k :
Rekonstrukcija Tovarne emajlirane posode v Celju
Tovarna emajlirane posode v Celju je eno naj­
starejših in največjih industrijskih podjetij v LRS, 
ki je prešlo v družbeno lastnino takoj po končani 
drugi svetovni vojni. Strojna oprema in tovarniški 
objekti so v veliki meri že zastareli vendar v letih 
po osvoboditvi ni bilo možnosti* da bi se podjetje 
primemo obnavljalo. Zaradi potreb Obnove in so­
delovanja pri proizvodnji naših novih industrijskih 
podjetij je bilo treba iz leta v leto povećavati obseg 
proizvodnje. To je imelo za posledic», da so se že 
itak stari stroji in naprave prekomerno' obremenje­
vali ter so danes v tem stanju, da je zaradi čestih 
okvar na strojih ogroženo redno izpolnjevanje na­
log. Zaradi povečane proizvodnje so tudi obstoječi 
tovarniški prostori pretesni in nekateri od njih, (ki 
so lesene konstruikcije, za redno obratovanje niso 
več primerni.
Iz omenjenih vzrokov je vodstvo tovarne pričelo 
pripravljati zamisel za rekonstrukcijo vseh obra­
tov. Pred časom so že v tovarni izdelali investicij­
ski program, ki pa je obravnaval rekonstrukcijo le 
parcialno. Ta 'investicijska program je bil revidiran 
pri Republiški komisiji za revizijo investicijskih 
programov in tudi potrjen, vendar zaradi navedene 
pomanjkljivosti ni bil realiziran.
Na pobudo političnih funkcionarjev in gospodar­
skih forumov se je podjetje odločilo izdelati nov 
kompleksni, investicijski program.
»Slovenija projekt« je sprejel nalogo gradbenega 
dela rekonstrukcije tovarne, Industrijski biro pa 
obdelavo tehnološko-ekonomskega dela elaborata.
Industrijski biro je imenoval za skrbnika naloge 
tov. Darka Končarja.
S strani investitorja je  bila na iniciativo tov. 
direktor Vladimirja Vebra ustanovljena v tovarni 
investicijska, grupa za študij rekonstrukcije tovar­
ne. V tej grupi sodelujejo strokovnjaki posameznih 
strokovnih panog. Za gradbeni del rekonstrukcije 
tovarne je zadolžen v tej grupi od strani investi­
torja tov. Franjo Velikanje. Ugotoviti moram, da 
je potekalo delo na preloženi študiji rekonstrukcije 
tovarne v najožji koordinaciji med investitorjem,-. 
Industrijskim birojem in »Slovenija projektom«;.
Kot primarne naloge se je projektant lotil štu­
dije zazidalnega načrta.
Sele na osnovi prve prindpielne rešitve zazi­
dalnega načrta je mogel investitor pričeti s siste­
matičnim študijem na urejevanju in rekonstruira­
nju obrata. Principielna gradbena zasnova rekon­
strukcije je omogočila nadalje koordiniranje vseh 
ostalih projektantskih del. i
J
MIKROLOKACIJA TOVARNE
Mikrolokacija tovarne je določena z že obstoječo 
tovarno, katera je situirana med Delavsko cesto 
na zahodu in industrijskimi tiri na vzhodu, Bukov- 
žlaško cesto na severu in obstoječimi tovarniškimi 
objekti na jugu.
Iz načrta obstoječe tovarne je jasno razvidno, 
da je bil ves razvoj tovarne nenačrten.
Od vseh štirih strani, je tovarniški kompleks v 
sedanjem stanju omejen, oziroma zaprt.

LU Ž ILN ICA
SESTAVLJALNICA
PRIREZOVALNICA II
I T I M '
SKLAD IŠČE PLOČEVINE
S K L A D IŠ Č E
POMOŽNEGA
M A T ER JA LAm i n i W\ !il i l1 d 1
SK LA D IŠČ E  POLIZDELKOV '  * • IZDEIDVALNICA ROČAJEV 1
. .  .  ................................J
D ispozicija oddelkov po rekonstrukciji
Matični industrijski tiir na vzhodu tovarne, ka­
teri oskrbuje industrije ležeče severno od Tovarne 
emajlirane posode preprečuje širitev tovarne proti 
vzhodu. Tovarna bi bila presekana v tem primeru 
v dva dela, z močnim izven tovarniškim transpor­
tom, kar bi povzročilo v tovarni nemogoče stanje. 
Na severu se Buikovžlaška cesta v svojem vzhodnem 
delu najbolj približa tovarniškemu kompleksu, s 
čimer preprečuje vsako najmanjše širjenje tovarne 
proti severu.
Na jugu tovarne ob industrijskem tiru situirani 
obstoječi objekti preprečujejo smotrno širjenje to­
varne v to smer iz razloga, ker je sedanja tehno­
loška ureditev tovarne taka, da preprečuje izvedbo 
pravilne povezave tega zazidalnega kompleksa s 
centralnim zazidalnim kompleksom.
Iz vseh -prednjih ugotovitev je razvidno, da je 
treba pristopiti k temeljiti in radikalni rekonstruk­
ciji, če hočemo vzpostaviti tehnično sodobno ureje­
no tovarno.
Vsi problemi glede rekonstrukcije se morajo 
podrediti osnovni zahtevi — to je vzpostavitvi naj­
sodobneje urejenega tehnološkega procesa.
N ačrt obstoječe tovarne
M aketa — pogled na sedanjo tovarno z zahoda
DISPOZICIJSKA ZASNOVA POSAMEZNIH 
ODDELKOV OBSTOJEČE TOVARNE
Vsled aglomeracij,skega sistema gradnje je na­
stopilo v tovarni stanje pritikanja manjših prosto­
rov (delavnic, skladišč, oddelkov) na večje prostore 
tako,, da je postal zaradi, tega sistema gradnje celo­
ten zazidan kompleks nepregleden. Zgubila se je 
jasna tehnološka povezava med posameznimi od­
delki.
Na prvi pogled je iz obstoječega stanja tovarne 
opazno tudi to, da iso se po najnujnejši potrebi 
dograjevali v glavnem tehnološki oddelki, skrb za 
delovnega človeka pa je popolnoma odpadla. Zaradi 
tega razpolaga danes tovarna z minimalnimi sani­
tarnimi napravami in garderobami, rto je le za manj­
ši del zaposlenih delavcev. Razen tega tudi vsi bi 
sanitarni prostori ne odgovarjajo sodobnim higien­
skim predpisom. Zato sita, postavila vodstvo tovarne 
in projektant za eno od prvih nalog vzposta­
vitev modemih sanitarnih prostorov. Šele tako’ 
vzpostavljeno^ stanje bo znižalo število obolelih in 
dvignilo delovno storilnost.
KONSTRUKCIJA OBSTOJEČE TOVARNE
Nenačrtnost izgradnje obstoječe tovarne se ne 
kaže samo v tlorisni zasnovi tovarne, temveč tudi 
v konstruktivni. Objekte so pritikaii drugega za 
drugim po trenutni potrebi brez vsakega koncepta 
in gledanja na širšo perspektivo’.
Zaradi tega je prišlo do tega, da so izvedeni 
posamezni objekti iz najrazličnejših gradbenih ma­
terialov in to od lesenih barak preko opečnih ob­
jektov do železObetonsikilh objektov ter železnih 
konstrukcij. Tako različen izvor materialov pa je 
diktiral tudi izvedbo najrazličnejših razpetim objek­
tov, kar je seveda ob nenačrtnosti pripeljalo do 
tega, da nimamo izvedenega v tovarni nekega prin­
cipi elmo urejenega nosilnega sistema.
ZASNOVA IN KONSTRUKTIVNA IZVEDBA 
REKONSTRUIRANE TOVARNE
Iz priloženega načrta rekonstruirane tovarne je 
razvidno, da je bilo mogoče zasnovati moderen kon­
cept tovarne s sledečimi ukrepi:
Na severni strani tovarne je bilo, treba najprej 
regulirati Bežigrajsko cesto in jo odmakniti neko­
liko proti severu, zlasti v njenem vzhodnem delu. 
Na ta način je možen komunikacijski prehod v 
sami tovarni tudi na severni strani, kar je sedaj 
onemogočeno.
Na vzhodni strani je bilo treba opustiti Delavsko 
cesto, porušiti opečne dotrajane provizorije, s tem 
pa je bilo omogočeno premakniti tovarniški-1 kom­
pleks proti upravnemu poslopju.
Na južni strani dosežemo z 'opustitvijo' objektov 
197 do 19i0 precejšen tovarniški kompleks, s čimer 
dobimo možnost razširitve obrata proti jugu.
Z rekonstrukcijo industrijskih tirov v končni 
fazi; in z izpeljavo istih v tovarno z vzhodne strani, 
dobimo na razpolago velike 'dodatne kvadrature 
zemljišča na vzhodni strani tovarne. Kljub temu, 
da smatramo, da predloženi načrt za precejšnjo
perspektivo zadovoljuje potrebam tovarne, sii nisimo 
zaprli poti še za evenituelne večje razširitve proti 
vzhodu, to je proti Hudinji oziroma Voglajni.
DISPOZICIJSKA ZASNOVA POSAMEZNIH
ODDELKOV REKONSTRUIRANE TOVARNE
Celotna rekonstrukcija je zasnovana tako, da bo 
mied gradnjo nemoteno potekala produkcija v to­
varni.
Doseči tako rešitev rekonstrukcije ni bila lahka 
naloga. Iz priloženih načrtov je razvidno, da je 
možno izgrajevati tovarno etapno. Velikost posa­
meznih gradbenih etap bo narekovala potreba, teh­
nološki proces in pa razpoložljiva finančna sredstva. 
Iz priloženega načrta rekonstruirane tovarne je 
razvidno, da je celoten tovarniški prostor razdeljen 
na pet zazidalnih kompleksov:
I. tovarniški kompleks (objekti 2—13j)
II. tovarniški kompleks (objekti 14—17)
III. tovarniški kompleks (objekti 18—20:>)
IV. tovarniški kompleks (objekti 21—22)
V. tovarniški kompleks (objekti 23—25).
V prvi fazi rekonstrukcije tovarne je namera 
vzpostaviti čimveč objektov v I. tovarniškem kom­
pleksu.
Kot prva naloga se postavlja vzpostavitev ob­
jekta 8 in pa prednjega trakta tovarne. V tem 
prednjem traktu (objekt 2 i—24) bodo vzpostavljeni 
oddelki režijskih delavnic, celotno prvo nadstropje 
pa je namenjeno za ureditev najmodernejših gar­
derobnih iin sanitarnih prostorov. Iz načrta, kakor 
tudi iz omembe pri naštevanju Objektov rekon­
struirane tovarne je razvidno, da je možno graditi 
tudi objekt 2 v etapah.
S tem, da premestimo režijske delavnice na čelo 
tovarne, se nam avtomatično sprostijo v obstoječem 
objektu precejšnje tehnološke kvadrature.
Ker je na tem mestu tlorisni zazidljiv prostor 
odgovarjajoč tehnološkim potrebam izredno drago­
cen, smo morali iskati rešitve sanitarij v prvem 
nadstropju objekta 2. Morda izgleda taka rešitev 
na prvi pogled nenavadna. Vse analize so pokazale, 
da je tak način reševanja sanitarnih prostorov na 
tem mestu edini možen način, ki rešuje problem 
garderob in sanitarij v celoti.
Iz predloženega načrta dispozicije oddelkov v 
rekonstruirani tovarni je razvidno, da so v zazidal­
nem kompleksu I. odpadli vsi majhni prostori in da 
predstavlja predložena rešitev tipično sodobno pre­
gledno halsko ureditev tovarne. Dispozicija posa­
meznih oddelkov je jasno razvidna iz predloženega 
načrta.
KONSTRUKCIJA REKONSTRUIRANE 
TOVARNE
V načelu je vprašanje rekonstrukcije rešeno ta­
ko, da bomo uporabili v večji meri železobetonsiko 
konstruktivno izvedbo, na nekaterih mestih pa tudi 
železno. Kot prvi gradbeni' ukrep ibo sledila opu­
stitev lesene šedove konstrukcije objekta 83 in na­
domestitev te konstrukcije z jekleno halsko kan-
Načrt rekonstruirane tovarn©
M aketa — pogled na rek o n stru irano  tovarno z zahoda
strukcijo približno enake izvedbe kakor jo  ima 
sedaj objekt 82.
Takoj naslednja naloga je  vzpostavitev režijskih 
delavnic objekta 23 in 24 ob istočasni rešitvi objekta 
10 in 12i. Cim bo vzpostavljen objekt 84—83 v  
celoti, bo dana šele prva razpoložljiva kvadratura, 
da lahko pričnemo z rekonstruiranjem  ostalih posa­
meznih objektov, kakor je  označeno v  načrtu. Pri 
predlagam rekonstrukciji je treba omeniti še to, da
f) instalacije mrzle industrijske vode
g) instalacije tople industrijske vode
h) instalacije pitne vode
i) instalacije za acetilen
j) instalacije komprimiranoga zraka
k) instalacije centralne kurjave in zračenja
l) itrafo postaj
m) -električne instalacije za luč, moč in šibko- 
t-o-čnih naprav.
M aketa — pogled
bo tovarna vzpostavljena na  isto niveleto, k a r sedaj 
ni slučaj. Del objekta 12 je sedaj za cca 40 cm nižji 
kot niveleta ostale tovarne. Po izvršeni rekonstruk­
ciji bo celotna tovarna na isti niveleti.
S p l o š n i  p o g o j  i.
S prikazano rekonstrukcijo tovarne so rešeni v 
celoti tud i sledeči problemi:
a) posamezni oddelki so v  pravem  medsebojnem 
odnosu, niso stisnjeni, n iti prenatrpani,
b) iz načrta dipozicije oddelkov v rekonstruirani 
tovarni je  razviden jasen potek prem očrtnih ko­
munikacij,
c) z vzpostavitvijo prem ih komunikacij, s  pre­
glednostjo prostora in  'Opustitvijo lesenih konstruk­
cij je dosežena požarna varnost,
d) z odstranitvijo m alih predeljenih prostorov je 
vzpostavljen halski sistem svetlobe, s čimer je se­
veda možno istočasno rešiti tud i problem ventilacije,
e) sanitarije in  garderobe bodo zgrajene kakor 
že omenjeno v  vzhodnem trak tu  v  tovarni (objekt 
2), razen tega pa bo detajlno rešen problem  sani­
tarnih vozlov v  tovarni tako, da bo higiensko stanje 
sanitarij neoporečno. Rešitev sanitarij n i vrisana 
v  dispozicijo oddelkov rekonstruirane tovarne, ker 
je  treba v  to  svrho izvršiti še zelo precizne analize.
I n s t a l a c i j e .
P ri čisti ureditvi komunikacij je seveda možno 
urediti neprim erno enostavneje problem vseh in­
stalacij. V rekonstruirani tovarni se predvideva 
rešitev vseh instalacijskih problemov in to:
a) kanalizacije fekalnih in  m eteornih vod
b) -kanalizacije kislinskih vod z nevtralizacijo
c) cest
d) industrijskih tirov
e) industrijskega zunanjega vodovoda
na  tovarno s severa
PRIMERJAVA KVADRATUR IN KUBATUR 
ZAZIDALNEGA PROSTORA PRED IN PO 
REKONSTRUKCIJE TOVARNE
Iz analize obstoječega in rekonstruiranega stenja 
Tovarne em ajlirane posode rešuje urbanistični in 
površine tovarniškega kompleksa od sedanjih
43.500,00 m 2 na 69.500,00 m2, torej za 26.000,00 m2. 
Etažne površine se povečajo od -obstoječih 50.000,00 
m 2 na 83.000,00 m 2, torej za 32.000,00 m 2.
K ubatura objektov pa  se poveča od sedanjih
340.000,00 m 3 na 590.000,00 m 3, torej za 250.000,00 m 3.
PREGLED INVESTICIJ
Celotna rekonstrukcija Tovarne em ajlirane po­
sode v  Celju velja 4 m ilijarde dinarjev. Od te 
vsote odpade na čista gradbena dela 1 m ilijardo in 
50 milijonov, na instalacije 450 milijonov, na  opre­
mo pa 2.5 m ilijarde -dinarjev.
ZAKLJUČEK
Obravnavani projekt tovarniškega kompleksa 
Tovarne emajlirane posode rešuje urbanistični in 
tehnološki problem tovarne z bližnjo okolico.
Odobrena rešitev nakazuje istočasno sm er reše­
vanja sosednjim industrijskim  kompleksom v  tem  
predelu Celja.
P ri izdelavi projekta so sodelovali: 
prof. Zoran Didek — likovna konzultacija 
Jelka Oražem — risanje načrtov 
Zdenka Vajda — kalkulacije - sodelovanje 
Anton Pavšič — izdelava m akete 
Anica Galore j — fotografije načrta 
Milan Pogačar — fotografije makete.
Skladišče hmelja v Žalcu
Podjetje Hmezad je naše ediino pooblaščeno t r ­
govsko podjetje v  LRS za trgovino s hmeljem. Hme­
zad O'đlkupuje vsakoletni pridelek hm elja od držav­
nih posestev, zadrug in privatnih proizvajalcev, ga 
v svojih skladiščih strokovno sortira, preparira in  
pakira p-redvsem za izvoz, m anjše količine pa  p ri­
pravi za domače pivovarne. Pred drugo svetovno 
vojno je  bila trgovina s hmeljem predvsem v  rokah 
tujcev in le m ajhen del pridelka so uspeli proizva­
jalci prodajati preko svoje zadružne organizacije. 
Ta zadružna organizacija je  zgradila prvo hmeljsfco 
skladišče, danes imenovano »Hmeljama«, ki je  slu­
žilo delno proizvajalcem, v  glavnem pa trgovcem 
s hmeljem, ki so v  njem preparirali in pakirali 
hmelj za nadaljnjo prodajo. Med obema svetovnima 
vojnama je  bilo ustanovljeno Hmeljsko eksportno 
društvo, ki je  zgradilo nova skladišča, katera  po­
znamo pod imenom HED. Po osvoboditvi je  obe 
skladišči prevzelo današnje podjetje Hmezad. Zaradi 
koncentracije trgovine v rokah enega podjetja so 
bila tak ra t obstoječa skladišča takoj premajhna, 
kljub temu, da je  hil prva leta pridelek hm elja 
precej m anjši kot pred drugo svetovno vojno. Skla­
diščne prostore je Hmezad povečal z dozidavo in 
nadzidavo objekta HED te r z njim i prim em o obra­
tov,al, dokler sie letne količine pridelka niso pove­
čale nad 2000 ton. Agrotehnični ukrepi so imeli za 
posledico povečanje hektarskega donosa na starih 
hmeljiščih, razen tega pa so se iz leta v  leto pove­
ćavale površine hmeljišč, ker si je  slovenski1 savinj­
ski hmelj u tr l pot na svetovna tržišča, te r je bil 
za kmetovalce kakor tudi za naše gospodarstvo eden 
od najbolj rentabilnih izvoznih artiklov. Dohodki iz 
izvoza hm elja so med najpomembnejšimi postavka­
mi zunanje trgovine v  LRS. K akor kaže, bodo ti 
dohodki lahko tudi ostali, če bomo poskrbeli za 
prim em o kvaliteto  in količine pridelka,, kolikor to  
zavisi od človeka.
Perspektivni plan razvoja km etijstva v  LRS 
predvideva še nadaljnje povečanje hmeljišč, bi naj 
bi letno dajala povprečno cca 4000 ton hmelja.
Ves ta  hmelj bo moral odkupiti Hmezad in ga 
prim em o oplemenitenega plasirati na  inozemska 
tržišča. Za povečane količine pa kapaciteta Hmeza­
dovih skladišč in  naprav za prepariran je  in  paki­
ranje hm elja ne zadoščajo več. Če bo hotel Hmezad 
obdržati s precej truda pridobljeni sloves na sve­
tovnih tržiščih, bo m oral skrbeti, da  bo tud i v  bo­
doče p ri povečanih količinah hm elja inozemske 
kupce zadovoljil s kvalitetnim  blagom, kakršnega 
pozna ves svet že nekaj let. Razen skrbi, ki jo  mo­
rajo  posvetiti hm elju pridelovalci od negovanja 
sadik do sušenja in  kondicioniranja svežega hmelja, 
je  predpogoj za kvaliteten hmelj prim em o urejeno 
skladišče z napravam i za prepariranje in pakiranje 
hmelja z dobrimi strokovnjaki. Hmezad im a v  svo­
jem  kolektivu strokovnjake z dolgoletnimi izkuš­
njami, ki so s  svojo sposobnostjo mnogo storili za
ugled »savinjske rože« v  tu jin i in  ki bodo- zmogli 
enako kvalitetno pripraviti za prodajo tud i pove­
čane količine pridelka, če bodo imeli za to  prim er­
ne prostore in naprave, katerih  danes prim anjkuje.
Izdelavo projekta novega skladišča hm elja v 
Žalcu je prevzelo ,podjetje »Slovenija projekt« in 
Industrijski biro v  Ljubljani. Za skrbnika naloge 
je bil določan tov. Darko Končar.
Strokovnjaki obeh projektantskih organizacij, 
katerim  je  bila problem atika s hmeljem popolnoma 
nova, so se z vso vnemo posvetili analizam in  štu­
diju podatkov o, sedanjem  poslovanju v  obstoječih 
Hmezadovih skladiščih, k a r naj bi služilo za nadalj­
nje delo v zvezi z izdelavo projekta. Ko so se sezna­
nili z m aterijo, so ugotovili, da gre p ri skladišču 
hm elja za mnogo, v,eč kot samo skladiščni prostor 
te r da obstoja p ri m anipulaciji s  hm eljem  cela 
vrsta  tehnoloških problemov. Glede teh  problemov 
tudi izkušeni strokovnjaki Hmezada niso mogli dati 
zadovoljivih pojasnil, ker so pač tud i oni vedno 
ukrepali po izkušnjah in  praksi vseh hm eljridh p re­
delovalnih obratov, p ri tem  pa jim  niiso bili znani 
vzroki, ki so v  bistvu vplivali na njihove ukrepe. 
Zlasti1 je  bil to prim er p ri kom orah za p repariran je  
hmelja, k je r so projektanti, km alu lahko opozorili 
na vrsto  nedostatfcov, ki jih  im ajo obstoječe kla­
sične komore, kakršne so bile že dolga desetletja 
in so še običajno v  obratu povsod po svetu. Zaradi 
tega problem a si, v  glavnem n ik jer nihče n i belil 
glave, ker so povsod sm atrali težave p ri ,p repari­
ran ju  hm elja kot nujno zlo, katerem u p a  spričo 
cene hm elja ni vredno posvečati posebne pozornosti. 
P rojektanti novega skladišča niso hoteli ponavljati 
ugotovljenih napak te r so želeli dobiti čimveč teo­
retičnih osnov, ki bi jim  omogočile pro jek tiran je  
modem ih skladiščnih prostorov in vseh potrebnih 
naprav, p ri katerih  bi p rihranili k a r največ delov­
ne sile in  bi vsem zaposlenim omogočili prim erne 
delovne pogoje. Zaradi tega se je  pritegnilo k  sode­
lovanju tudi Inštitu t za hm eljarstvo v  Žalcu, ki je 
s svojimi strokovnjaki analiziral obstoječe naprave 
in zbral potrebne teoretične podatke o  procesih, ki 
se v rše p ri prepariranju  hmelja.
Ti podatki1, k i so bili prvič znanstveno obdelani, 
so dali sodelavcem M arjanu Bonaču, ing. Josipu 
Didlku, D arku Končarju, ing. Janku  Petričku in 
ing. Žarku Zalokarju idejo, da  bi konstruirali d ru ­
gačne komore za prepariranje hmelja^ komore, ki 
ne bi imele napak, kakršne so bile ugotovljene pri 
klasičnih komorah. Hmezad je pristal, da se na 
predlog omenjenih sodelavcev izdela laboratorijska 
poskusna komora, ki naj omogoči ugotovitev p ra­
vilnosti ali zmotnosti teoretičnih predpostavk za 
prepariranje hmelja po novih principih. Rezultati, 
dobij,eni v  laboratorijski komori, so teoretično p re­
pričali vse Hmezadove strokovnjake o prednostih 
novega principa p repariran ja  hmelja. Te prednosti 
obstoje v  tem, da se skrajša čas p repariran ja  od
Zazidalni načrt
i ; . < n ‘ - • h
12 ur na pol ure, delavci niso izpostavljeni strupeni 
atmosferi plina S O , prihrani se 80°/o dosedaj po­
trebnega čistega žvepla, katerega uvažamo, za na­
pravo je  potrebno le minimalno prostora itd. Hme­
zadovi strokovnjaki so imeli sedaj le pomisleke, če 
se bo.novi princip obnesel pri kom orah večjih di­
menzij in kapacitete, kakršne hi potrebovali za nor­
malno obratovanje. V zvezi s  tem  j e b ila proti kon­
cu 1957. leta izdelana nova večja komora s kapa­
citeto cca 500 kg  prepariranega hm elja na uro^ koli­
kor pri obstoječi organizaciji dela zadošča, za delo 
ene stiskalnice. P ri tej komori so najprej .nastale 
nekatere težave zaradi slabe izdelave, k atere  se je 
kasneje odpravilo, pokazalo pa je  še boljše rezul­
tate kot laboratorijska zlasti kar se tiče zunanjega 
izgleda prepariranega hmelja. To je privedlo' inve­
stitorja do odločitve, da se je strin jal s  predlogom 
projektantov, da se za novo skladišče predvidi iz­
ključno nove komore tako, da bi bila visa manipu­
lacija s hmeljem koncentrirana, v  novem objektu, 
stare komore pa se opusti in  pridobljeni' prostor v  
njih izkoristi za skladiščenje hm elja v  balah pro­
izvajalcev.
LOKACIJA
Mikrolokacija novega skladišča hm elja v  Žalcu 
je  predvidena v  neposredni bližini obstoječih Hme­
zadovih skladišč, vzhodno od objekta HED ob že­
lezniški progi Žalec—Celje. Novi objekt skladišča 
hmelja je odmaknjen od obstoječega Hmezadovega 
skladišča HED za 50,00 m, kar je  razvidno iz p ri­
ložene situacije.
Dalje omogoča predvidena lokacija objekta, naj­
krajšo navezavo' na' sedanji vodovod od Hmeza-
Maketa — konstrukcija
dovih pomožnih obratov, pairovod iz kotlarne ob­
stoječega HED-ovega objekta, električnega pri­
ključka od daljnovoda visoke napetosti kateri pote­
ka med HED-om in novim skladiščem. P rav tako 
je omogočena najkrajša izpeljava kanalizacije m e­
teorne in  pretočne odpadne vode iz greznice v 
potok Godomljo, kateri poteka med HED-ovim ob­
jektom in novim skladiščem. Potok Godomlja bo 
v območju oibeh objektov prekrit, tako  da bo med 
obema objektom a u trjen  plato širine 50,00 m. S 
postavitvijo novega skladišča je  bila reševana tudi 
urbanistična rešitev tega predela, in  sioer tako, da 
predvideva zazidalni načrt cestno povezavo od ob­
stoječe železniške postaje v  Žalcu mimo Obstoječega 
skladišča HED, dalje na obeh straneh novega skla­
dišča s skupnim  priključkom  na glavno cesto Ljub­
ljana—Celje. V zazidavi je prikazana rešitev u trje­
nih in asfaltiranih cestišč kvadrirano.
Predlagana rešitev omogoča brezhibno delovanje 
prometa tud i v najbolj kritični dobi, to  je v dobi 
prevzema hmelja. Vzpostaviti je možno enosmerni 
promet, k a r oimogoiča poenostavljenje prevzema 
hmelja, istočasno pa razbrem enjuje lokalne ceste 
v samem Žalcu, katere so v  času kam panje zavzete 
z najrazhčnejšim i vozili. P rav  tako  omogoča novi 
priključek na glavno cesto popolno preglednost 
glavne ceste, kar je  seveda zelo pomembno'.
ZASNOVA OBJEKTA IN KONSTRUKCIJA
Objekt skladišča hm elja je  zasnovan kot višin­
ski skeletni železohetoinski objekt. Osnovna dispo­
zicija stebrov je  'bila izbrana v  kareju 8,00 X 8,00 m, 
kar se je  izkazalo kot najprim ernejši razmak, z 
ozirom na tehnološke zahteve objekta. Objekt ima 
v pritličju 5 polj p-o 8,00 m etra v  obe smeri, to je
40,00 X 40,00 metra,. V tlorisu pritličja ima na 
vzhodni in  zahodni strani še konzolno ploščo s pre-
visom 2,00 m od osi stebra. Taiko znaša 'dimenzija 
objekta v  pritličju v  smeri vzhod—žahod 44,00 m. 
Višina pritličja je  označena v  načrtih z višinsko 
koto ±  0,0 m, kiatera se nahaja 1,12 m nad bodočim 
utrjenim  cestiščem. Višina objekta do pirve terase,
to je do 3. nadstropja znaša +  11,46 m, od te  kote 
pa se objekt zoži od 44,00 X 44,00 na 28,00 X 28,00 
m etra. Na višdnli +  48,51 m  je  zaključna ploščad 
objekta. N ajskrajnejša višinska' točka objekta pa  je  
na nadstrešku strojnice oz. pomožnega prostora ka­
tera je  4,84 m  nad koto vrhnje terase.
Tako znaša višinska kota objekta +  48,51 +  
+  4,87 — 53,38 m. Ce k tej višini prištejem o še 1,12 
m etra dobimo višinsko koto 54,50 m, to je višinska 
razlika med bodočim urejenim  terenom  in najvišjo 
točko objekta.
Pravimo: objekt je visok 54,50 metra.
Temelji visokega dela objekta so predvideni na 
višinski koti — 6,80 m, to  je  5,68 m pod bodočo 
ureditvijo terena ob objektu. Dimenzija temelja 
znaša 6,00 X 6,00 m. Obodni tem elji nižjega deda 
objekta znašajo v  tlorisni izmeri 3,00 X 3,00 m in 
so predvideni v  globini — 5,62 m od kote +  0,0 m, 
to je 4,50 m  od terena.
Celoten skeletni sistem je zasnovan tako, da se 
dimenzija okroglih stebrov m anjša od 120 cm pre­
mera v kleti do dimenzije 40 cm v 15 nadstropju. 
Dimenzije v posameznih etažah so razvidne iz 
načrta.
Horizontalni sistem železobetonskih nosilcev pa 
je zasnovan tako, da je po dimenzijah enoten skozi 
vse etaže. Prim arni nosilci se ob stebrih razširijo 
iz dimenzij 30/50 na 60/50 cm; so torerj izvedeni v
horizontalno vuto, sekundarni nosilci pa  so izve­
deni v rastru  2,00 X 2,00 m, dimenzije 20/27 cm.
V pritličju, to  je na koti' ±  0,0 m, je  predvidena 
nosilnost železobatomskega stropa 1000 kg/m 2.
V prvem  nadstropju na  koti +  4,46 m je  pred­
viden železobetonski strop nosilnosti 500 kg/m 2, v  
drugem nadstropju na  koti +  7,96 m je predviden 
železobetonski strop nosilnosti 300 kg/m 2. Od tre t­
jega nadstropja pa do terase je predvidena v  vseh 
etažah obtežba stropov 150 k g /m 2 koristne obtežbe. 
V četrtem, osmem, dvanajstem  in šestnajstem nad­
stropju (terasa) je iz požarnovarnostnih razlogov 
predvidena betonska etaža, v  5, 6, 7, 9, 10, 11, 13, 
14 in  15 nadstropju pa  je  izveden strop iz lesenih 
plošč položenih na arm iranobetonski sistem nosil­
cev.
Ker ne sme hm elj p rihaja ti v  dotiiko z betonom, 
je  zaradi tega predvidena izvedba vseh tlakov na 
železobetonskih ploščah s položitvijo parketa v  
asfalt.
Da se hmelj zaščiti od naslanjanja na zunanje 
stene, so predvidene ob konzolah železne cevne 
demontažne ograje, katere omogočajo naslanjanje 
hmeljsikih bal in  puščajo istočasno prosto komuni­
kacijo. Po istem principu je izvršena izvedba v  
vsem objektu.
Za višinsko kom uniciranje je  predvideno v  ob­
jek tu  stopnišče, katero  je  od pritličja do tretjega 
nadstropja tr i oziroma dvoramno, od tretjega nad­
stropja do terase n a  ko ti +  48,51 m  pa so predvi­
dene montažne enoraimne stopnice.
Iz posebnih razlogov se ne predvideva izpeljava 
stopnišča dz pritličja v  M et in  to  iz razloga, k er se 
ne nam erava M etnih prostorov vMjučiti v  tehno- 
loški proces skladišča hmelja, temveč se jih nam e­
rava uporabiti za najrazličnejši m aterial z dosto­
pom od zunaj.
Maketa — fasada
Poleg stopnišča -vertikalne komunikacije se na­
haja v  objektu poleg stopnišča osebno dvigalo za 
4 osebe, v  skoro samem centru objekta pa tovorno 
dvigalo z nosilnostjo 500 kg 'in kontinuim i pater­
noster s  sposobnostjo dviga štirih bal hm elja v  eni 
minuti. Jaški za dviganje in  paternoster so obzidani 
s požamovarno betonsko steno jakosti od 15 cm. 
Strojnice za dvigala se nahajajo v  zaprtem  prostoru 
na terasi nad koto +  48,51 m. Kot dvigala, tako  je  
tudi stopnišče požamovarno ločeno od ostalega ob­
jekta. Zasnova enoramnih stopnic v  gornjih skla­
diščnih etažah predstavlja tudi istočasno odgovar­
jajočo tehnološko rešitev, 'ki vodi po pregledu vsa­
ke etaže bontinuim o naprej v  naslednjo etažo brez 
vsake izgube na dolžinah poti.
Kot vertikalna transportna kom unikacija služi 
nadalje še drča, ki povezuje vse etaže m ed sedmim 
in petnajstim  nadstropjem. Drča služi za vertikalni 
transport hmeljskih bal do sedmega nadstropja, 
k jer se prične tehnološki proces prepariranega 
hmelja.
V spodnjem delu objekta, to  je  v  širšem delu 
je zgradba zaprta s 25 oziroma 40 cm zidom.
V vseh etažah od tretjega do šestnajstega nad­
stropja pa je objekt obdan z armiranobetonskimi 
montažnimi ploščami, položenimi m ed vertikalne 
fasadne stebričke, kateri im ajo istočasno funkcijo 
izravnavanja neravnih velikih ploskev fasade.
Na notranji s tran i je  predviden zračni prostor 
jakosti 5 cm zapolnjen z riževimi plevam i (dobro 
izolacijsko sredstvo) nato pa z lesenimi deskami na 
pero in  utor. Na ta način dosežemo dobro izolacijo 
objekta, istočasno pa omogočimo izrabljanje v  skla­
diščne svrhe tudi komunikacijske površine v  p ri­
meru potrebe. Okna oziroma form iranje fasade sledi 
absolutno tehnološkim zahtevam. K er je  sončna 
svetloba sovražnik hm elja se je  izogibamo kjerkoli 
je  to  možno', Najbolj izpostavljena južna stran  ob­
jek ta  je praktično brez oken, zahodna im a osvet­
ljene samo stranske komunikacije, vzhodna stran­
sko in  srednjo komunikacijo, najbolj odprt pa je 
sever, kateri je  neškodljiv.
Streha — terasa na koti +  11,46 m in +  48,51 m 
je izvedena v  lesocementni izvedbi in  s pohodnimi 
ploščami položenimi v  mivko in  zalitimi z bitum ­
nom. Obe terasi sta izolirani proti vročim s 5 cm 
izolitom. Gornja streha nad strojnico pa je pokrita 
s pocinkano pločevino.
V prvem  nadstropju so predvidene sanitarije za 
moške in  ženske s prostorom za odmor, šivalnica 
vreč in  skladišče pomožnega m ateriala in pakira­
nega hmelja.
V drugem nadstropju je  predviden prostor ob 
zahodni in severni stran i objekta za upravne pro­
store. Ves ostali prostor j e predviden za skladi­
ščenje pakiranega hmelja.
T retje nadstropje je  prvo v  katerem  se vrši 
skladiščenje surovega hmelja. Isto velja tudi za 
četrto nadstropje, le da so v tem  nadstropju name­
ščene kom ore in  silosi za prepariran  hmelj. Isto ve­
lja  za peto in  šesto nadstropje. V sedmem nad­
stropju se prične tehnološki proces prepariranja 
hmelja.
V osmem nadstropju je  skladišče predsortira- 
nega hm elja s prostorom za pripravo hm elja za 
preparacijo in  napravo za praznjenje vreč.
Deveto do petnajsto nadstropje služi za skladišče 
surovega hm elja v  celoti.
V šestnajstem  nadstropju se nahaja v  nadzidku 
strojnica.
PREGLED INVESTICIJ:
Stroški za objekt skladišča hm elja v  Zalou 
znašajo:
za gradbena d e l a ....................... 300 milijonov
za i s ta la c i je ..................................... 85 milijonov
za industrijski t i r  in  ceste . . 50 milijonov
za op rem o........................................ 130 milijonov
Pri projektu  skladišča hm elja so sodelovali po­
leg prej navedenih sodelavcev še: 
ing. Dane Sm rekar — statik, 
teh. Zdenka Vajda — obdelava projekta, 
teh. M arija Mušič — kalkulacije, 
risar Nada Slapničar — risanje načrtov,
Anica Golorej — fotografije načrtov,
Milan Pogačar — fotografija makete,
Anton Pavčič — študijska m aketa objekta. 
Vsem se za njihov tru d  in prizadevanje med 
projektiranjem  iskreno zahvaljujem.
Ing. Josip D i d e k :
Železarna Štore
Glavni projektant:
ing. Josip Didek
Sodelavci:
tehn. Zdenka Vajda 
tehn. Jelka Oražem 
tehn. Ruša Medved
S ta tika:
ing. Danijel Sm rekar 
ing. Franc Belle 
tehn. Ladi Bratož
Oskrba z vodo:
ing. Ciril Pogačnik
Čistilne naprave:
ing. Stanko Maček
Gradil:
»Beton« Celje
Rekonstrukcija obrata železarne Store, ka­
tera je situirana v  ozki dolini južno od želez­
niške postaje Store p ri Celju, je  bila ena naj­
zahtevnejših nalog kapitalne izgradnje na 
področju industrijskih visokih gradenj v Slo­
veniji, Po osvoboditvi, ko je  naše gospodar­
stvo zahtevalo od obstoječih zastarelih žele­
zarn mnogo večjo proizvodnjo, je  bilo že leta 
1945 odločeno, da je treba rekonstruirati in 
povečati železarno v Štorah. Na tako odločitev 
je predvsem vplival razpoložljivi železarski 
kader. K er je bila obstoječa železarna razvita 
na zelo ozkem prostoru, je bilo treba za njeno 
razširitev izvršiti obsežno pripravo terena. Ze­
meljska dela so obsegala cca 125.000 m 3. Re­
gulirati je  bilo treb a  potok Boben po celotni 
dolžini v  območju železarne in ga nadkriti.
Prim arno je bilo treba rešiti perspektivni 
zazidalni načrt, ki kompleksno zajema celotno 
področje železarne in njeno bližnjo okolico s 
stanovanjskim naseljem. Da je bilo tako reše­
vanje pravilno, je pokazala že sedanjost, ko 
imajo investitor in pro jektant nalogo dokonč­
no rekonstruirati tovarno v  celoti.
V prvi etapi so bili zgrajeni naslednji glav­
ni objekti:
livarna, sanitarije, elektroplavž, skladišča 
surovin, sinter, oskrba z vodo, čistilne napra­
ve, regulacija potoka, izpeljava industrijskih 
tirov, ob sami železniški progi pa skladišče 
starega železa, kurilnica za lokomotive in po­
možni objekti.
V prvi etapi je bil rešen južni del tovarne, 
sedaj pa pripravljam o študijo druge etape, v 
kateri se predvideva izgradnja tovarne v  ce­
loti. K er je problem rekonstrukcije železarne 
Store tehnično zelo zahtevna in zanimiva na­
loga, jo bomo kot poseben problem obdelali 
v eni izmed prihodnjih številk.
OVNA HALA PEČNA HALA TRAFO
Tloris zgradbe elektroplavža
25jj---- 5,50—j-------550—j—  5.50----- j-----550-----j— 550------ -25
0 5 10
Vzdolžni rez zgradbe elektroplavža
Pogled z juga na elektroplavž
Društvo gradbenih inženirjev in 
tehnikov LR Slovenije je letos or­
ganiziralo 4 strokovne ekskurzije. 
Sliki sta posneti na zadnji in naj- 
masovnejši ekskurziji po Jadran­
ski cesti, katere se je udeležilo 152 
članov. (Foto: Peter Strnad).
Tovarna
usnja
Šoštanj
Š O Š T A N J
Podplatno usnje komerc, special 
ago
Telečji boks in velur v raznih 
barvali
Junečji lak črn in barvast za 
obutev in galanterijo 
Renting v raznih barvah 
Dulboks in mastno kravino 
Tehnično in galanterijsko usnje
Izdeluje v prvovrstni kvaliteti 
nudi po ugodnih cenah
C E L J E  -  MARIBORSKA CESTA
Valjane proizvode črne in barvne metalurgije, 
razno kvalitetno orodje tu- in inozemskega po­
rekla za obdelavo kovin in lesa, vsakovrstne 
vijake v najpopolnejšem asortimentu, žičnike 
in žične izdelke, sanitarno keramiko ter arma­
ture in vodovodne instalacije, ostale izdelke 
kovinske predelovalne industrije za vsakovrstno 
uporabo, brusni in tesnilni material itd.
Priporočamo se, da se ob potrebi nabave blaga 
kovinskega izvora obrnete na naše podjetje in 
prepričani smo, da boste pri nas solidno postre­
ženi
EDINI IZVOZNIK
SLOVENSKEGA ŠTAJERSKEGA HMELJA 
IZ S A V I N J S K E  D O L I N E
HMEZAD
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE 
ZA IZVOZ HMELJA
Ž A L E C  ( S L O V E N I J A )
Brzojav: Hmezad Žalec, Teleprinter: 03414, 
Telefon: 22 in 18
G R A D B E N O  P O D J E T J E
»GRADNJA«
R O G A Š K A  S L A T I N A
P O S L O V N I  P R E D M E T :
I Z V R Š E V A N J E  VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, KAMNOSEŠKA DELA, 
IZDELOVANJE UMETNEGA KAMNA, IZDELKI IZ NARAVNEGA KAMNA, 
POLAGANJE PODOV IZ UMETNIH MAS, DROBLJENJE IN PRODAJA MAR­
MORNIH ZRNC, ŠAMOTERSKA DELA NA IZGRADNJI INDUSTRIJSKIH 
PECI IN DIMNIKOV, PRIDOBIVANJE IN PRODAJA KAMNA LOMLJENCA, 
GRAMOZA IN OSTALIH AGREGATOV, IZVAJANJE VSEH SLIKOPLESKAIR- 
SKIH DEL
O
 co
T o v a r n a
RGANSKI H
A R V I L  
C E L J E
SE PRIPOROČA 
TERSTIILNI, USNJAR­
SKI IN PAPIRNI 
INDUSTRIJI S SVOJIMI 
KVALITETNIMI
I z v r š u j e :
investicijske in gradbe­
ne programe, idejne in 
glavne projekte za viso­
ke in nizke gradnje. — 
Ravi se z vrtno arhitek­
turo in urbanizmom. — 
Daje strokovne nasvete 
in n a d z i r a izvajanje 
zgradb.
PODJETJE 
ZA PROJEKTIRANJE
Ž A L E C
PROIZVODI
TEKTILNA
TOVARNA
))JUTEKS((
p r o i z v a j a  kvalitetni raznobarvni 
keper za delovne obleke, za gasilske, 
železničarske in vojaške letne uni­
forme, impregnirana bombažna plat­
na raznobarvna za šotorska krila, 
športne torbice, vetrne jopiče, na­
hrbtnike, prevleke za kovčke, bunde, 
ponjave itd. — P r o i z v a j a  tudi 
tehnična bombažna platna za potre­
be gumarske in čevljarske industrije 
embalažne tkanine iz j u t o v i n e .  
konfekcionira vreče različnih dimen­
zij, slamarice, zglavnike itd.
Aere
C E L J E
BARVE, ŠOLSKE, PISARNIŠKE IN KEMIC-
NASE RLAGO JE KVALITETNO. 
ZDRŽLJIVO IN CENENO
NE POTREBŠČINE — ZAHTEVAJTE VEDNO 
IN V VSEH TRGOVINAH LE Z N A M K E  
AERO.
Tovarna
em ajlirane
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
GORENJE
PRI ŠMARTNEM 
OB PAKI
PRIPOROČAMO SE 
S KVALITETNIMI 
IZDELKI
I Z D E L U J E  EM A JLIRA N O , POCINKANO, 
POKOSITI!ENO IN  BRUŠENO PO SO D O . —
I Z V A Ž A  EM AJLIRANO PO SO D O  
IN SANITARNE PRED M ETE SVE­
TOVNO ZNANE ZNAMKE NA VSE. 
K ONTINENTE.
IZDELUJEMO
ŠTEDILNIKE,
VSE VRSTE PECI 
— DODATNE ŠTEDILNIKE 
PO RENOMIRANI TVRDKI
ZA KVALITETO JAM CI VEG KOT 40-LETNA 
TR A D IC IJA  IZVOZA
Kostroj
MIZARSTVO -  
PARKETARSTVO
OPREMA
C E L J E  — G a b e r j e
Telefon  š tev ilk a  23-59. Žiro račun  ^
S L O V E N S K E  K O N J I C E
IZDELUJE STROJE IN OPREMO 
ZA USNJARSKO IN ČEVLJARSKO 
INDUSTRIJO
NOTRANJA ARHITEK­
TURA — POHIŠTVO V 
MODERNI IZVEDBI -  
STAVBENA DELA -  
NACRTI IN STRO­
KOVNI NASVETI
GRADBENO
PODJETJE
ŠOŠTANJ
Izvaja vse vrste gradbenih del:
visoke gradnje, nizke gradnje, 
industrijske gradnje, stanovanjske 
objekte, ter vsa v gradbeno stroko 
spadajoča dela — hitro, solidno in 
poceni.
Z E L E Z Ä R N Ä
ŠTORE
PROIZVAJA IN NUDI SVOJIM ODJEMALCEM 
VALJANE PROIZVODE:
okroglo, ploščato, kvadratno, šesterokotno in beton­
sko železo, odlitke sive litine, litoželezne cevi s 
pripadajočimi armaturami, jeklarske in kovaške 
kokile, vse vrste valjev iz trde litine za potrebe 
črne in barvaste metalurgije, za mlinsko in tekstilno 
industrijo, v i s o k o k v a l i t e t n o  samotno opeko 
in samotni malter.
ZNIŽALI SMO CENE - ZAHTEVAJTE NAŠ KATALOG
»snuinjD«
LESNA INDUSTRIJA
C E L j E
PROIZVAJA V SVOJIH OBRATIH IN NUDI POTROŠNI­
KOVI PO KONKURENČNIH CENAH K A K O V O S T N E  
IZDELKE FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA, VSE 
VRSTE GALANTERIJSKIH IZDELKOV, KAKOR TUDI 
REZAN MEHEK IN TRD LES, LESNO VOLNO IN LESNE 
VRVI TER VSE VRSTE EMBALAŽE
KOVINSKO
PODJETJE
» » K L I M A «
C E L J E
PROJEKTIRAMO, IZDELUJEMO IN MONTIRAMO KOM­
PLETNE VENTILACIJSKE IN KLIMATSKE NAPRAVE. -  
POLEG VSEH V STROKO SPADAJOČIH DEL VRŠIMO 
ŠE INSTALACIJO VODOVODA IN VSE VRSTE CENTRAL­
NIH KURJAV
ceue
PODJETJE JE BILO OSNOVANO 1. I. 1959, KO SO SE Z D R U Ž I L  A 
CELJSKA GRADBENA PODJETJA IN CEMENTNINE V NOVO 
NASTALO PODJETJE »IN G R A D«.
PODJETJE POSLUJE PO SODOBNIH PRINCIPIH 
INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE. V SKLOPU POD­
JETJA SO TRIJE SPECIALIZIRANI OBRATI: OBRAT 
ZA ZEMELJSKA DELA, OBRAT ZA BETONIRANJE 
IN OBRAT ZA OMETE IN ODRE. POLEG TEH JE 
ŠE POSEBNI OBRAT ZA REMONTNA DELA.
DOBRA ORGANIZACIJA PODJETJA, SODOBNA LAHKA IN TEŽKA 
MEHANIZACIJA, VOZNI PARK, SPECIALIZIRANI OBRATI, POJA­
ČANA IN MEHANIZIRANA OBRTNA DEJAVNOST SO ZAGOTOVILO 
ZA HITRO, SOLIDNO IN CENENO GRADNJO.
ZADOVOLJSTVO INVESTITORJEV JE JAMSTVO NAŠE KVALITETE.