Književnost
Geografski vestnik 90-2, 2018
Po predstavitvi so otroci z zaprtimi očmi na posameznih pripomočkih preizkusili, kako se je učiti »le s prsti in ušesi«.
Ker je ostalo še nekaj časa, smo odšli v drugi del zgradbe, kjer smo se razporedili okoli mize za namizni tenis za slepe (angleško Showdown). Gre za dvodelno gladko površino z visokimi robovi, ki jo loči široka in prozorna plastična »mrežica«, ki skrbi za varnost. Oba igralca, ki stojita vsak na svoji strani mize, dobita poseben lesen lopar, rokavico ter zatemnjena očala ali prevezo, da imajo vsi igralci enako možnost (ne)vida. Zmaga tisti, ki nasprotniku zabije največ golov s posebno žogico, ki mora končati v nasprotnikovi luknji. Otroci so hitro sprejeli kratka in jedrnata navodila, kljub razigranosti pa so bili mnogi igralci zelo nežni in preudarni pri udarjanju glasne žogice. Zelo verjetno bi bilo po nekaj preizkusih bistveno drugače!
Tovrstna igralnica predstavlja posebno izkušnjo tako za otroke kot organizatorje. Temeljila je na predstavitvi teme, ki je povezana s tako pomembnim čutilom, kot je vid. Toda spoznavanje življenja in načina učenja slepih in slabovidnih je bil le del naše »naloge«. Otrokom smo v teoriji, predvsem pa z njihovim sodelovanjem na »terenu«, želeli prebuditi spoznanje o pomenu vseh petih čutil, ki jih ima človek.
Drugo igralnico smo izvedli dva tedna kasneje. Tema in obseg sta bila enaka, delno je odstopal le vrstni red aktivnosti.
Primož Gašperič
Sestanek in terensko delo v okviru bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Združenimi državami Amerike
Knoxville, Tennessee, Združene države Amerike, 22.8.-6.9.2018
Bilateralno sodelovanje med Slovenijo in Združenimi državami Amerike poteka v okviru projekta Raziskovanje in izkoriščanje kraških območij (Exploration and exploitation of karst régions), kjer sodelujeta Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ter Oddelek za zemeljske in planetarne študije Univerze v Tennesseeju (Department of Earth and Planetary Science, University of Tennessee).
Raziskave podzemnih kraških oblik, jam in jamskih sedimentov, imajo v Sloveniji že dolgo tradicijo in so na visoki znanstveni ravni. Velik izziv pa je prenos znanja iz znanstvenih sfer v upravljanje s prostorom in pretvorba podatkov v obliko, ki bi bila kar najbolj uporabna za gospodarstvo (turizem, zdravstvo, farmacija). Geografi iz zvezne države Tennessee imajo bogate izkušnje na področju povezovanja znanstvenih ustanov in gospodarskih subjektov, saj redno izvajajo ciljno usmerjene raziskave, katerih rezultati so uporabni za podjetja in prostorsko načrtovanje (na primer izdelava priporočil glede količinskih omejitev uporabe posameznih kemijskih snovi, priporočila gradbenih posegov za zmanjševanje posledic naravnih nesreč). Raziskovalni potenciali, ki jih omogočajo kraška območja zaradi svojih specifičnih značilnosti (odsotnost površinske vode in spiranje snovi neposredno v podzemlje, akumulacija sedimentov v podzemlju), pa v Tennesseeju še niso v celoti definirani in uporabljeni.
Ob koncu letošnjega poletja so se sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU odpravili na srečanje z ameriškimi kolegi v Tennessee, kjer so na povabilo predstojnika sodelujočega oddelka imeli tudi vabljena predavanja; Matej Lipar je predaval o splošnih geografskih značilnostih Slovenije (Geography of Slovenia), Mateja Ferk je predavala o krasu in jamah v Sloveniji (Karst and Caves in Slovenia), Blaž Komac pa je predaval o značilnostih naravnih nesreč v Sloveniji (Natural Hazards in Slovenia). Kolegi so se tekom obiska srečali z mnogimi priznanimi strokovnjaki z Univerze v Tennesseeju in razpravljali o aktualnih znanstvenoraziskovalnih izzivih s področja geografije. Izmenjali so izkušnje z vidika sodelovanja stroke in gospodarstva ter razpravljali o sodobnih trendih v razvoju geografske znanstvene discipline.
Del obiska v ZDA je bil namenjen terenskemu delu in spoznavanju tamkajšnjih različnih tipov krasa (slike 1-3; na primer goli kras, prekriti kras, kontaktni kras). Tekom terenskega dela je bila prepoznana vrsta znanstvenih izzivov, ki so primerljivi s Slovenijo. Prav tako, pa je zaradi različne starosti kamnin
136
Geografski vestnik 90-2, 2018, 135-140
Književnost
Slika 2: Glavni izvir reke Sequatchie v istoimenski dolini.
145
Književnost
Geografski vestnik 90-2, 2018
Slika 3: Vrtače na planotasti pokrajini v okolici Clarksvilla so sufozijskega nastanka. Nekatere so prirejene za gospodarsko rabo in bi jih lahko opredelili kot delane vrtače.
in kraških oblik med območji v Tennesseeju in Sloveniji, možno z izmenjavo znanja in izkušenj doseči napredek v razumevanju nekaterih geomorfoloških procesov. Obe strani si obetata tvorno sodelovanje tudi v prihodnje.
Mateja Ferk
21. srečanje Delovne skupine za eksonime
Riga, Latvija, 24.-26.9.2018
Konec septembra je bilo v latvijski prestolnici organizirano 21. srečanje Delovne skupine za eksonime (Workinggroup on Exonyms) pri UNGEGN-u (UnitedNations Group of Experts on Geographical Names, slovensko Skupina izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena). Gostitelja srečanja sta bila Latvijska geoinformacijska agencija (Latvijas Geotelpiskas informacijas agentüra) ter Latvijski j ezikoslovni inštitut Univerze v Latviji (Latviešu valodas institü ta Latvijas Universita tes). Srečanj e j e prvi dan potekalo na Latvijski akademiji znanosti (Latvijas Zinatnu akademija), drugi dan pa v prostorih Latvijskega vojaškega muzeja (Latvijas Kara muzejs). Tokratno srečanje je bilo prvo, ki ga je vodil novi sklicatelj, Japonec Kohei Watanabe, ki je na tem mestu zamenjal dozdajšnjega sklicatelja Petra Jordana. Osrednja tematika, o kateri je razpravljalo 26 predstavnikov iz 16 držav, je bila kategorizacija eksonimov. Po uvodnih pozdravnih nagovorih so sledila predavanja udeležencev. Člana Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ter Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen vlade Republike Slovenije Drago Kladnik in Matjaž Geršič (slika 1) sta v prispevku Categorization Schemes for Slovenian Exonyms predstavila možne tipizacije, ki so uporabljene pri analizi slovenskih eksonimov. Sledile so še nekatere predstavitve povezane z osrednjo tematiko. V drugem delu prvega dne ter drug dan zasedanja so bile predstavljene razprave o eksonimih, ki pa se niso dotikale izključno osrednje tematike.
136