Denarni ovinki poti spominov
Nadaljevanje gradnje Poti spominov in to-varištva sodi med tiste redke neproizvodne naložbe, ki so po odločitvi delegatov vseh zborov skupščine mesta Ljubljane ohranile prostor v spremembah in dopolnitvah dogo-vora o temeljih družbenega plana mesta za sedanje srednjeročno obdobje. Poleg tega naj bi do leta 1985 v skladu z možnostmi nadaljevali še gradnjo Cankarjevega doma in Ljubljanskega gradu, popolno prednost na področju družbenih dejavnosti pa bodo imeli objekti Iz programov drugega in tretjega sa-moprispevka.
Vse bo seveda močno odvisno od razpoložlji-vih sredstev in to velja tudi za Pot spominov in tovarištva. Medtem, ko so bili v prejšnjih letih glavna težava zapleti pri pridobivanju zemljišč za gradnjo tega Ijubljanskega pomnika, je zdaj mnogo bolj v ospredju denar, ki ga v mestu združujemo po družbenem dogovoru o gradnji PST.                         •
Prav pri uresničevanju dogovora se je doslej
zatikalo v vseh petih občinah. Ne sicer toliko pri podpisovanju samega dogovora, saj ga je doslej od 102 podpisalo 14 subjektov. Mnogo slabše je s podpisovanjem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo. Tega je doslej po podatkih za mesto kot celoto podpisalo 591 od skupaj 1614 subjektov oziro-ma komaj 37 odstotkov. Številkeza posamezne občine so različne, a v glavnem ne kaj prida spodbudne: za Bežigradom 78 odstotkov, v Centru 20 odstotkov (kot »opravičilo« velja po-vedati, da smo v naši občini šele pred kratkim prešli na podpisovanje sporazumov, prej pa smo gradnjo financirali prek občinskega prora-čuna), Moste-Polje 28 odstotkov, Šiška 43 od-stotkov in Vič-Rudnik 45 odstotkov.
Očitno bo nujna odločnejša akcija v občin-skih in mestni konferenci SZDL kot tudi v sindi-katu. Če bo denarja dovolj, naj bi do konca leta zgradili skupno 21 od dobrih 34 kilometrov Poti spominov in tovarištva, prihodnje leto pa naj bi zgradili štiri kilometre.                                  T. K.