Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani v sredo 13 septembra 1854 List 73 Gojzdno drevje saditi potreba (Konec.) dandanašnji živa Tako naj ravnajo, ki hočejo umni kmetje biti. Zemlja ne mami nikoli našega upanja. Vse kar zaupamo, prevzame ona ljubeznjivo, terzredihva Ko si je kmetovavec po taki vizi dobrega drev nega 6emena bil pripravi!, naj začne golicave, bre gove in puste kraje ž njim posejati. Loti naj se pa tega delà takole: Na g olj ave je treba seme sejati podolgoma in vprek, pa kolikor mogoče, jednako; gledé pana obstoj prihodnjega gojzda, kakoršnega gospodar ali bolj redko, ali bolj gosto. lezno v svojem naročju; tudi nam tisto povernede seterokrat. Konečno se nekaj. Kdor si hoče v kratkem času o bi len drevj sadi Mnogo verst tacega drevj agi gojzd zrediti, naj verh vsega tako ktero raste hitreje od navadnega. ni davno k nam tako 7 je se da že v 18 letih tako prišlo; to raste odebljá, da se dajodile iz njega žagat želi 7 naj ga seje Ktero drevje pa te lastnosti ima, in kako ž Potem naj'povlači posejani kraj ali z železno njim ravnati, bomo povedali v prihodnjem sostavku brano, ali naj ga převleče s teškim otepom prav širokih okornih in praskajočih véj ali ternjovcov. « • v • * « « i f i m mm y • S Boljše mi uuu ^ C5U vt ua ^ au ut ju v uj i j c* ^ gojzd namenjena, že prej nekoliko zrahljana bila. Če se to s plugom in brano ne more opraviti, zamo se o poldnevu precej obširen kos ogrebsti z bi družina vsa lotila se tega bilo se vé da, ko bi zemlja za v Podúk živinoreji v kratkočasni povestici. gel železnimi delà. grabljami, ko Po travnatih, mahovitih ali s plevelom in (Konec.) mu rečeZgodnek — je perva potreba za kmetovavca, in rajtati ob pra v em času to je Rajtati znati 7 takrat, kadar ne teče že voda v gerlo. ! stane kmetovavca veliko gloto zarasenih krajih ogrebe naj zemlja se le ne- ljubi moj koliko z železnimi branami ali grabljami. Gospodar navadno ljudjé mislijo. Če, postavim pa zamore tudi pomladi trato odvzdigniti, in, če je suha, na majhne kupe jo spraviti in sožgati, potem pa taki sožgani zemlji pepela primešati, in oboje V • 0 drazji ? 7 na odljupljeno goljavo zopet potrošiti. Vol, kakor ali 9 cen tov težka živina na dan 30 funtov sena ali kake druge klaje tolikšne tečnosti dobiva, ga potřebuje čez leto 110 centov, ako se tudi nastelja na seno velja prerajta. Ce pa vol le 200 dni v letu delà 7 Àko bi hotel kdo na take mesta rezi sejati, potem takem en delaven dan naj manj 50 do 55 bila bi taka posetev prav dobro osenčjemladim dre- funtov sena ali senéne vrednosti, ali, z drugimi be vesnim rastlicam. Moralo bi se pa žito jesenisker- sedami rečeno: vol dobiva ravno 30 krajc. dnine bljivo tako žeti, da bi se majhni divjaki ne oško- ali Iona na dan, če cent sena 1 fl. velja, in postrežba dovalí. HMMHHHHÍHHíMIHBB^IHHÍB^H Debelejše seme, kakor je želod, košta nj, botati z gnojem ---- —----------, VV«. „V«« * 4} ^^ 7 l hlev in hlevsko orodje za postrežbo se mora še po 7 Ie ore hi, bukovo seme in drugo 7 je nar bolje 7 ce poldruzega funta se vtakne ali vsadí, kakor bob in fižol, tako da k večjem pride poldrugi ali dva pavca globoko s mánj; zato je prav šilastim delom v zemljo. Š i lasti del mora pa za to na spod Tele v pervih 12 tednih zrase vsaki dan blizo položen biti, ker iz ; pervi cas raste bolj, pozneje , da se teleta, ki jih kmetovavec za rejo ne misli obderžati, kmali prodajo. Da pridere. Ko bi se tako seme čez 2 pavca globoko v zemljo položilo, bi kali njega kor eni na si tele izredi mesa bokalov mleka. Če Da funt telečjega mesa 12 krajc. funt in pol, potřebuje 10 pod zemljo zaderzane so gnjile, preden da bi izpod tleh prirasti mogle. M V 1 • 1 1 V • 1 1 i t cl velja bokal mleka pa je po 4 krajc. kako slabo verže potem izreja telet! Zato tudi gospodarji v Ako bi v sledečih poletjih tam pa tam goli tacih krajih, kjer se mleko lahko spečá, ne redijo kraji postajali, na kterih seme ni kalilo, jih je treba neutegoma posejati vnovič; kajti nič ne za- 7 telet, in imajo prav deržuje ogojzdenja stari lés mešoma stoji. vec, kakor ce • t pozneje mladi in cent (100 Pri pitanju volov se rajta na dan za vsaki funtov), ki ga ziva živina vaga, 4 funte in pol sena ali druge klaje tolikšne vrednosti. Iz Ker listnato drevje pervih dvajset let vse- 100 funtov sena ali druge klaje tolikšne senene tej močneje poganja, kakor če tisto dalj časa stoji, vrednosti se naredi okoli 8 funtov mesa inloja. Iz je veliko koristneje če se le na der va gleda, žačetka se spita živina na dan za funt tisto ne preveč starati pustiti, ampak sekanice tako verstiti, da lés vsacih 20 ali 25 let se en krat poseká, ker po takim se veliko vec lesá dobi. Zakaj ne starost, ampak pomnož enje lesa nam moraN vodilo biti. pozneje za pol funta. Na pol jospitati verze večidel več dobička kakor popolnoma spitati. Če tudi dobri gnoj pitavne živine poplačuje postrežbo, mora vendar meso poplaćati klajo in steljo. Pri pitanju pa se cent sena pri nas malokterikrat dražji spečá kakor Dobro je tudi, skraj gojzdov laske orehe po 36 do 48 krajc.; pri srednjih volih smemo réčí saditi. Njih drevje raste hitreje od drugega ter da vendar po 1 fl. ali tudi 1 fl. 18 kr. Od 100 varje gojzdno mladičje silnih vetrov in viharjev. funtov žive teže se rajtate 2 tretjini ali 60 do 290 66 funtov mesarske teže; od teh funtov jih pa pride do na 1 oj. centov težka krava 3 funte sena za vsa v - ■■Če „ .. . . . .... , cih 100 funtov svoje teže potřebuj e , tedaj 24 fun tov sena na dan, se bo, ker namesti sena 4krat toliko zelene klaje potřebuje, na dan, tudi lahko izrajtalo, cas Čuvaj mu odprè celico, kjer je bil Salomon de Caus zapert; in ga pustí k njemu. Cez nekoliko časa pride žalostěn in vès zamišljen vua. n Res y da je zdej nor nam rece lord pa to je 96 funtov kdo bi ne obnorel, če, v zahvalo imenitne znajdbo, ga zapró med norce? Vi ste ga naredili norega! Ko ste 5 ko se ji zeleno poklada 5 mescov potřebovala. Kako dolgo se dá živina na paši dobro iz deržati, se na to vižo lahko prerajta. Kdor ne vé, koliko je bo za celi ga zaperli v norišnico, ste umorili naj bistrejso slavo iu to je, za 5 poletnih v nesrećo pahnili člověka, ki je zaslužil kraljevo kronol« Temu važnemu popisu pristavimo se, da Salomon de Caus je v svojih mlajših letih nekoliko časa pri kur knezu Pfalškem v Heidelbergu bil, ker je posebno ved koliko živina na dan klaje potřebuje, in kdor ne nost v arhitektoničnem risanji imel; če je knez kajzidal prevdari: ali je živina tudi toliko na paši do- ali kakošen vert napravil, vselej se je poprej posvetoval bila, tak gospodar ne zasluži imena dobrega go- ž njim. spodarja, in da ga res ne zasluži, poglej le nje Martinovec! tudi govo, an pa, Ne misli, da semvti le eno neresnično povedal: vse je pri piki tako. Če pa ne verjameš, ti ni pomagati ! Martinovec z ozirom na svoj hlev in revni stan živine vès prepričan, da je Zgodnek resnico govoril, je terdno sklenil vprihodnjič pri svoji živini dobro raj ta ti. _ In kakosen žalostěn konec je mogel vzeti mož svojo zivmo. ga je svet za norca zaperl, ker je ponujal znajdbo » je zdaj tolika dobrota. Tako je na svetu! > ki ki Popis nekterih iz sedanje vojske Potovanje po znanstvinih okrajnah Pervi spoznavec soparne moči za norca spoznan Krim ali Krimea. (Dalje.) r ▼ i Ce obhodimo Krim krog in krog in vidimo ta pol-otok tako plitev tam , kjer se stika s suho zemljo, moramo poterditi, kar so že Herodot, Strabon in Plini teretili, da V pismih slavne Marione de Lorme, ki so prišle je Krim (T auri a) nekdaj popolnoma otok bil. Z laj je pred 210 leti na dan, se bere, da bistroumnoga moza, ki je pervi tisto moč spoznal, ktera dan današnji po že- graben ali překop (Taphros) z nasipom, ki seže od desne ta zemeljna ozína vhod na Krim, in res nehajamo širok leznicah vozove in po morjih barke goni, so za norca na levo od enega morja do druzega. in na tem imeli in ga ceió v norišnico zaperli; se jim je takrat to zdelo kar tako nemogoče kamnitne vrata. Kadej je utegnil tak graben braniti mesta na polotoku, ali sedaj tega ne more, se manj ti dandanašnji že skor vsak otrok vél o tem pise: Čaj mo ? kaj omenjena Marion de Lorme sta mala terdn O rkag bii vaší, ki se zove 5? úu; ~ * Perekop. Dolgoruki je leta 1771 z naskokom vzel Obiskala sva z angleškim lordom Worcestrom no- to sotesko; 50.000 Tatarov in 7000 Turkov je deloma rišnico v Bícetru; jez bolj mertva kot živa od strahú se mertvih obležalo, deloma pa vjetih bilo; le kao jo je od- deržim svojega spremljevavca, ko greva čez dvor no- nesel po morji v Carigrad. Perekop je sicer vas z rišnice. Kar zakřičí v nekem z železnimi koli prepa- edino pa dolgo ulico, na oběh stranéh z niskimi hisami ženem kotu en člověk strašnega obraza s hripavim gla- iu 900 stanovavci, pa ta kraj je imeniten za krimsko s t) lil za nama: „Jez nisem norec jez res nisem norec! kupčijo, posebno za sol, ki jo naberaj ) iz bližnjih morja Jez *em uekaj znajdel, kar bi deželo, ki bi to znajdbo in jezer, in jo od tod na vozéh, v ktere dromedáre eprejela, obogatelo?" To slišati, vprasam moža, ki naju vpregajo, v notrajne kraje Rusovskega vozijo. Blizo od je spremljal: „Kaj pa je iznajdel ta mož Nic nič Perekopa proti jngi leži terg Armiansk ali N tacega mi odgovori čudili bi se ce Vam po- B ir s 1000 stanovavci. Na daljnem primorji, ki se proti ju^o-zahodu 16 vedal, kaj temu nesrečnemu člověku po mozganih blodi noc in dan: neumna misel mu roji neprenehoma po glavi, milj deleč poleg mertvega m da so puh vrele vode ima neznano moč v sebi!" svetilnika na Tarkanu vleče so Tudi meni se je to smesno zdelo. r Ta člověk govori norišnice čuvaj dalje se a noter do morskega malovažoi kraji. Veliko važnisi in z mnogimi lukami (barkostajami) previđeno je pa zahodno primorje. Globočiua morja znaša kliče Salomon de Caus, in je pred 4 leti iz Norman- do berda Eupatorskega 5 do 6 sežnjev. Tii leži pervo va dije přišel v Pariz i da kralju podal spis, v kterem žnise mesto Eu pat ali prav za prav po tatarském je razloži!, kakošno čudno moč ima njegova znajdba. imenu K Le vlada K menuje Eupatorio Kvasil je, da z vodenim sopuhom bi se dale barke go- po tistem kraji, ki ga je vojskiui poveljnik M i tri dat aozidal; verjetno pa je, niti vozovi peljati in mnoge druge stvari tirati. Tudi Eupator v brambo zoper Skite kardinalu in tadajnemu pervemu ministru, Richelieu je da ta kraj je nižje doli bil i tam je nekdaj lut izročil ta mož rokopis svoje znajdbe. Ta pa norega Nor- mac bil. K ma ne a še poslušati ui hotel. On pa se ne dá odverniti, je bilo ob tatarskega podstv imenitno mesto, ker mnogo razvalin še zdej spričuje, da in kjer koli je mogel ministra srečati, mu je silil svojo ta kraj je mogel kadaj přemožen biti » al ko sta se čudovito znajdbo. Minister misleč, da je ta člověk nor, začela Sevastopolj in Odesa vzdigovati. je K ker s tako silo zmiraj eno trobi, da se mu ubraniti ne pojemati začel toliko bolj je zraeje zavolj bližojih more ? dá v norišnico v Bicêtru zapreti, kjer je se- solnih jezer zlo nezdravo. Pri vsem tem je K daj že tretje leto, in vsakega ptujega, kdor tù sèm vendar še okrožno mesto z 12 800 stanovavci, luka nje pride, z vpitjem nadležje: „da ni nor, ampak da je ne » gova ima pesceno zemljo in tedaj je vcasih nevarna; ve-kaj veliko vrednega iznajdel". Bukve , ki jih je v tem like barke zamorejo le precej deleč od tod ostajati. Kupčija spisal, imam jez shranjene u je přistavil čuvaj je pri vsem tem dosti živa in bi še bolj bila, ako b> Lord Worcester govora ušla, 5 kteremu ni besedica od tega po barke ne morale popřed, preden v Kozlovo (Eapatorijuo) se včs zamisli in poslednjič prosi čuvaja, luko smejo, v Teodozii kontumacije prestati. Na za-naj mu pokaže tišti rokopis. Prebravši nekoliko strani, hodni straui Eapatorie so velike jezera; 2 milji od Ea- patorie je solne jezero Sak z zdravllnimi mlakužnirai _ .■■■ppmH) reče lord: „Ta mož ni norec! Pri nas na Angleškem ga bi bili bogato obdarovali njemu iti l? ne pa zaperli. Dajte mi k bolniki radi zahajaj Po visočini pri toplicami, kamor morja odtod naprej pelje cesta , na kteri se zdaj iz morja 291 pogostoma kozaki zagledajo, ki menda pazijo na sovrazne barke, da vidijo: ali se biižajo ali ne, in to naznanjajo Hinavska prijaznost in izdajstvo mlinarja jih strasno , da proti toliki množici se bra- razserdi; vedili 00 scer niti in uiti, je cló nemogoče; al terdno sklenejo, pustiti vSevastopolj. Sevastopolj je kraj, kamor se zdej oči vsega življenje svoje le po naj dražeji ceni in braniti ga do sveta obračajo, in je vsak radoveden: jeli bo ta težavua zadnje kaplje kerví. Urno pripašejo svoje odpasane ostro in draga terdnjava v stanu, se ubraniti napadu Kjer sablice, in tako hočejo prićakati napada. Al pripravni je zdej Sevastopolj, je bil nekdaj tatarski kraj Ah- cas za to se se ni bil približal. Mlinarica, ki je začu liar. V letu 1786 je ukazala cesarica Katarina II. uter- deno pogledovala, kaj se godi, in kakor se je čutilo diti ta kraj 9 mu je dala ime Sevastopolj (to je, od unanje 9 nevihte nič 9 vedila ni, je bila še v sobi. Njo mesto Se va st osa, — iméSevastos pomeni to, kar Au- z detetom vunkaj dobiti, je bila zdaj glavna skerb mli gustos ali Svitli); enako imo je že popřej imelo več je krajev v Kolhi, Cicilii in Arménii, Véliki sozidal. narja > toraj z nekim peklenskim posmehovanjem stopi jih je Pompej med vrata 9 pomigajoc ji s perstom k sebi. „Ne za sto paj se ne bo ganila žena tvoja od nasi" zagromi s po Sedanji Sevastopolj leži na južni strani nekega tegojeno sabljo pred mlinarja stopivši častnik čez miljo dolgega zali va na skalovji, ki je čez 240 cevijev gerdi izdaja vec, da D., „vedi, življenje žene tvoje in otroka tvojega Sevastopolju nasproti ležeči breg pa je že višji je privezano na življeoje naše, in popřed kakor se nam visoko in stermejši. Na to vižo je mesto tako v zatičini en las izpuli, boš vidil obadva merliča pred seboj. skrito. da se od nobene straní ne vidi nič od Ako ne odpravis urno urno zbrane derhali od tod, in nam ne 9 si " " " » * V, , « - «V V« BM w • • ---------r-------------~ ~ • ~ ~ v njega, še naj višji konci barkinih jamborov ne. Spred na dopelješ nasedljanih konj pred vežne vrata zemeljnem koncu leži v letu 1787 od cesarice Katarine malo trenutkih umorivec lastne žene in otroka". II. sozidana hiša, za to hišo stoji admiralno poslopje, kor strelja iz jasnega obnebja presunejo mlinarja gro sam v Ka- orožnica in hiša opravništva dalje gori se pride še le meče besede te. Morebiti bi si bil še kaj spremišljeval 9 al v mesto. Luka sevastopoljska obstojí iz poglavnega zatoka, pri poslednjih besedah tudi njegova tovarša potegneta sa ki vznotraj do iztoka Černaje Kocke ožja prihaja; blji. vhod v luko, izzaćetka še 10 do 11 sežnjev globok, pri V • rocja > Oficir M. vzame trepajoči mlinarici otroka iz na ia P. se tesno vstopi k nji, ktera straha vsa haja zmiraj plitvisi tako, da je pri vasi Ahliaru le 3 plaha kar besedice ziniti ne more". Urno dopolni mojo sežnjeglobok; voda v luki nima ne skalovja ne posebnih povelje", zagromi še enkrat D. nad mlinarjem, ki zdaj skerbno vrata izbe za sabo zaklene, in se vès plašan in globín; le pri Severni Kozi je majhna skaljíca. Berz spred pri vhodu stojite dvo močne baterii, ki z zemeljne končině molite svoje ognjene žrela v luko,— vse druge baterije so bolj znotraj na glavnem zátoku. Na izhodnji bled zmuza po stopnicah na dvorišče k razserdeni rano- v « » Z1CI 9 ki je enako kervoločnim volkovom čakalasmertnega plena. Vès přepaden straha stopi mlinar med množico in titrani mesta je še bolj noter postaja za ladije vsake sorte in verh vsega tega je mala luka, v kteri barke brez jo prelepo začne pogovarjati in tolažiti, razjasnujoč ji,; jader varno stoje. Na veliko veliko druzih krajih sem kaka nevarnost pretí njegovi ženi in njegovemu otroku. ter tje je postavljeno na terdnjavah moogo baterij. Po vsi luki piše naj rajs merzli podsoncnek, ki pa Al kmetje vsi serditi začnó z zobmi škripati in proklinjati, in če bi ne bila mUnarja vsa sosesčina tako obraj- in otrokom vred ženo na večer odjenja drugim vetrovom suhe zemlje. Naj večja tala, bi bil pred ko ne mogel z nadloga brodovju je ladijni červ (teredo navališ), ki pre- žalostno smert storiti. Terpelo je še tako precej dolgo 9 gloje cisto vse barke, ki niso okovane:s kotlovino (bakrom). Pravijo, da ta merčes se je še le v poznejih serdenih gostov. preden je z raznimi obljubami očistil mlinar dvorišče raz letih iz Indije tu vgnjezdil, ker starodavni pisatelji Strabo in drugi, ki so v svojih popisih zlo natanjčni bili i Zdaj gresta na njegovo povelje dva čversta hlapca na stražo pred dvoriščine vrata, tretji pak pripelje nase m * aie ne omenijo od tega cerva. dljane konje pred vežo. Vès trepeči gre mlinar zdaj Kratkočasno berilo Zajterk. (Konec.) 9 to vojakom naznaniti. Oficir D., gledajoč skoz okno iz-polnovanje svojega povelja, in vidši, da je vse v redu, oficir M. z otrokom v gré zdaj z mlinarjem pervi, naročji v sredi, in oficir P. z mlinarico poslednje: vsi od pol V sobo k tovaršema nazaj dospěvší oficir ne najde trije gole sablje v rokah, po stopnicah na dvorišče. Ti bljubljene kave še nobenega sledu, dasiravno je bilo se vsede D. narpoprej ns konja in reče mlinarju: - - « » v v « • f v# «• • « fl» v 1 A 99 ure že skoraj preteklo in se našim gostom cas bližaval, odriniti od tod. Na urnost svojih konjiće pri je nase življenje morebiti V se vedno v nevarnosti 9 ker nas so bosta en čas spremila ti in tvoje dete" in pri tih be zanašaje vendar še nekoliko posedijo, tolikoveč, ker jih sedah migne svojemu tovaršu, da mu otroka na konja je mlinarica v njih mislih poterdova vsaki čas gotova biti. ) da kava mora podá. » Tam 1 kjer se pot z veliko cesto sklepa, dobiš zopet svojega otroka naz?; reče dalje častnik Đ. Neizrekljivo krasno okolico ogledovat, stopi zdaj vendar glej, da urno za oamistopaš, ker poîagoma laziti častnik M. k odpertćmu oknu 9 al kaj zagleda na dvo- nam čas ne dopušča « Pri tih besedah se se una dva rišču? Bled kakor pražna ruta se oberne po sobi 9 kri oficirja na konja vsedeta. Milo zdaj mlinarica zajoka. » tovarša! izdani smo 9 glejta! kaj kaj se na „Ne jokaj se, kmalo boš dote svoje zopet caje dvorišču godi". Doli je bilo vse polno kmetov, oborože- eden vojakov v idila" in ni jih bilo več na dvorišču. 9 rece nih s puškami, vilami in kosami, žugajočih s pěstmi proti odpertemu oknu. V sredi med njimi se je šukal Straha poln je koračil mlinar za urno jahajočimi častniki, tolikoveč, ker je od deleč nove trume kmetov m uiuu&iuu, vidil se bližati; vendar srečno do ceste dospejo, kjer zdajavec tu všemu vpehanemu mlinarju oficir otroka podá z besedami: mli al ne potolažiti je skušal on razserdeno nar; ampak kakor mogočen zapovednik je dělil množico svoje povelja Pač so zdaj spoznali svojo nepremišlje 99 uči nost 9 da na ptuji zemlji, kjer je zastran v se vedne S přejmi svojega otroka, in kadar doraste, goetoljubnega in resničnega biti, kakor si sam!" ga bolj vdanosti do Napoleona ptujo armado, ki je Francosko le Urno zdaj konje spodbodejo in zdirjajo po cesti. V s svojo veliko močjo v berzd&h deržala, vse pisano gle- bližnjem gojzdu so jim sicer ene kroglice žvižgale okoli dalo so se tako daljec oddaljili od svojega polka » to uses 9 premisljevati je bilo zdaj prepozno. Treba je bilo kaj kakor druzega duhtati 9 ker dober svčt je bil drag tudi ktere so v germovju poleg ceste skriti kmetje, slovesu, za njimi pošiljali, al srečno so odšli nevarnosti in vsi vpehani dotekli polk, ko se jo 292 ravno na postaji vstopal v red in so bobnarji ropotali k ravno ni snega po gorah in (adi suša velika, je had se molitvi. Če še nikoli, jim je danes šla molitev gotovo ver tak mraz napravil, da je ponoći in zjatraj zeblo clo iz serca 9 ai od njih dogodbe očitno govoriti, se jim veka kakor pozimi. Tadi medu so popřej čbele celé ni zdelo varno. Cez dolgo potem še le se je zvedilo v malo nabrale. polka y kako je bil tem trem gostom napravil francoski mlinar „zajterk" Jos. Levičnik Novičar iz mnogih krajev Novičar iz austrianskih krajev. 1z Vodic na Gorenskem. Povejte svetu, drage Novice! ki že od nekdaj se verlo poganjate za domače sole, da tadi Vod i čani nismo več zadnji na Krajnskern. Po zadnjem izkazku dunajské banke je imela konec pretečenega mesca sreberne gotovine 44 milionov 252.057 fl., bankovcev je bilo za 324 milionov 666.185 Kolera po Laškem večidel odje- med ljudstvom« njuje Sola , ktero sta g, Mihael Peter ne 1, bivši, in g. Jožef 5 pa amerlo. V Milani je od 1. tega mesca le 9 oseb zbolelo. V Gylafalvi v marmaroškem komitatu Marešič, sedanji kaplan v Vodicah privatno učila, jo na Ogerskem se je spet goveja k u ga prikazala.— Naj velikem trudu gosp. fajmoštra Valentina Ber- novejše novice iz ruso vsko-turškega bojišča je pri- po gant-a lani v javno ljudsko šolo se prerodila, za ktero nesel telegraf v Teržaškem časniku tele: Rasi so 1. dan je bil po višji šolski oblasti gosp. Janez Epih učitelj t. m. Ga lac in Brajlo do zadnjega moža zapustili postavljen. Le eno leto terpi javna šola v Vodicah Po Donavi je vožnja prosta. Austrianska armada je 6. pa kako t. m. v Bukurešt primarširala in slovesno sprejeta bila veselo že razcvetuje! Pri ocitni skušnji pervega šol- Iz Var ne je 80.000 vojakov zedinjene armade z veliko skega leta so učenci in učenke keršanski nauk 5 zgodbe slavo odjadralo proti Krimu. Čerkeska, 20 000 mož sv. pisma in sv. evangeli tako mično in brihtnorazlagali, moćna armada, je pod poveljništvom Šan yJa v Georgiî da se je očitno vidilo, da gosp. katehet Marešič so otro- Rase premagala. — Francoski vojskovodja naizhodnjem kom versk© in djanske resnice božje v glavo in serce morji Baraguay ďHilliers je 4. dan t. m. pri Ledsundu lepo vtisnili. Pa tudi brali so otroci tako gladko, in ra- zapustil brodovje in gré na Francosko nazal, kamor čanili iz glave in na tabli tako urno, da so vsi poslu- se bojo tudi francoske barke s svojo armado perve dni šavci prav zadovoljni bili, ki so tudi lepopisje z vese- prihodnjega mesca vernile, ker zavolj bližnje zime bo z* ljem ogledovali. Ako g. učitelj v svoji pridnosti, cesar letos na tem morji konec vojske. Tudi angleške barke ne dvomimo, tako stanoviten ostane kakor je bil dosih mal > bojo tako storile. Čeravno časnik „Times" zagotovlja, da po 1351etnih skušnjah Neva se le 10. novembra za bo naša šola veliko dobrega sadů rodila celi fari. Omeniti moram še nekoliko sadjoreje. Verli gosp. merzne, jo bo admiral Napier vendar že kmalo domů katehet so otroke prav lepo napeljali na potrebo žlahne- odrinil in za drugo leto odložil, kar je prehitro za leto» nja sadnih drevés, in otroci so dokazali, ker po grehu obelal. Ker se bo tedaj kmalo izhodno morje spraznilo, pervih staršev zemlja le ternje rodí, da se mora pridno in tudi rusovska armada maršira čez Prut, ostaneta zde} obdelovati in drevje žlahniti, ako hoćemo dobrega sadja leSevastopolj in Odesa, kamor so vse uživati. Tudi je prav lepo skazano bilo, da ne «memo njene, kaj se bo zgodilo. Francoska armada, ki je za sadja krasti, ker Adam je prepovedani sad jedel kolero toliko vojakov v Bulgarii in Dobruči zgubila (edini in zato z Evo vred iz raja pahnjen bil. Naj vsak po Canrobertov oddelk je zgubil 4000 mož), je bila že tako> oči ober kmetih skerbi, da mu bo lastni vert obilo dobrega sadja nejevoljna zoper svoje poveljnike, da bi se bila kmali m mm fl « A « % V t « t i _ • « . . « - -__ rodil in tatvine bo večidel konec. MIM t»v»liiw «" » VVIUV« nuuvv. Spuntala , DUU UI Uf MUM vuiiuiia U a »UJO» U (JI UH l\l I Ili u.. Pošljem Vam poslednjič še pesmico, ktero so gosp. V Sevastopolji je navadna moćna posadka; zraven • « V •«« « à T I V I 1« 1 • V«« . . . . V • . V T V ^ • ^ ^ ^ . . ako ne bila odrinila na vojsko proti Krimu. katehet zlozili, in otročici, veseli da morejo v solo ho- te pa je v bližnjem taborišću še 60.000 vojakov; knez diti, med drugimi pesmicami prav mično popevali. Glasi Menčikov sam oskerbuje vse priprave za brambo. ~~ se takole: i i Ni ga veselja za moje serce, Ko da spolnile se moje želje: V šolo sin em hodiť se pridno učit, Zboljšati serce in pamet modriť. Hvala Bogu za šolski poduk ! V soli učim sc spoznati Boga Moliť ga, ljubit' iz cel'ga serca $ V soli učim se pobožno živeť S čednim življenjem nebesa odpreť. Hvala Bogu za šolski poduk ! V soli izurjen prebrisan bom kmet, Moder bom sebi in drugim dal svet Dober, korišten čem biť deržavljan, Bogu, cesarju do smerti udan. Hvala Bogu za solski poduk! Dobro bom pisal, zastopno vse bral ftajtať goljufa noben ga se bal, Tudi v 0 desi se Rusi spet bojé novega napada, ker že več časa švigajo angleško-francoske barke okoli. — VKarii(na južno-zahodnem koncu male Azije) so se Zajbeki (Turki stare korenine) spuntali in svojega pašata zapodili strašno mož izverstne govornosti in velicega ? v • • divjajoči. — V Š pani i imata Espartero in ODonel še zmiraj veliko opraviti, da zatirujeta nove vstajne po-skušnje. Glava republikanske stranke je 0 rense, marquis de Albaida, premoženja, ki bo dal vladi še veliko opraviti. Ko je jelo ljudstvo govoriti, da Espartero in ODonel ne der-zita vec skupej, je Espartero odgovoril: „mec iz Lu chane in mec iz Lucene sta le e n meč ; naji serci ste Id eno serce, in naji edini cil in konec je blagor domovine Stan kursa na Dunaji 11. septembra 1854. ? 5 r Službo bo zgubil zvit koten pisač Zivež si služiť bo mogel drugač. Bratec predragi! le v šolo z menoj, Majhnega truda nikar se ne boj! Bog pa poverni vsim kmetom z Vodic Solske vse stroške po mili desnic': Hvala Bogu za šolski poduk ! Obligacij e deržavnega dolga 4'/ 4 3 2 «/. 0 2 » 85% fl.| Esterhaz. srečke po 40 fl. 85%fl v n 74 66 51'/ 2 r> 41 V Oblig. 5°/0 od leta 1851 B 95 Oblig, zemljiš, odkupa 5% 77 . 223 Vodićan Z Ljubljane. Od mnozih *trani nam dohajajo Zajemi od leta 1834 1839 1854 v v V) • • 133 y 967 T) V T) V V r> v 4 » Windisgrac. Waldštein. Keglevičeve Cesarski cekini. » v r> » 20 „ » 20„ » 4 n n 29 10l/8„ . 5A.30 Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 2T Suverendor.......16fl. 5 Pruski Fridrihsdor Nadavk (agio) srebra: 9 fl. 50 8 Vi na 100 fl. 18% fl. žalostné naznanila, da je preteklo nedeljo in pondeljk slana na ajdi po več krajih Krajuskega naredila grozno na Dunaj Loterijne srečke : v Gradcu 6. septembra 1854: 50. 38. 14. 57. 67. 28. 57. 36. 64. 84. škodo, ki je toliko huja, ker ajda je krah kmetov, če- Prihodnje srečkanje bona Dunaju inv Gradcu 16. septembra 1854 Odgovorni vrednik Dr Janez Bleiweis Natiskar in zaiožnik : Jozef Blaznik