Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/151 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J2-1176 Naslov projekta Separacija in formulacija biološko aktivnih snovi izoliranih iz rastlinskih materialov Vodja projekta 2619 Željko Knez Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.650 Cenovni razred C Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 794 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Raziskovalne organizacije -soizvajalke 2334 UNIVERZA V MARIBORU, Medicinska fakulteta Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 07. Naziv Zdravje 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Raziskovalna hipoteza in opis raziskovanja V farmacevtski, kemijski in prehrambeni industriji v Sloveniji in EU je trend proizvodnja produktov z visoko dodano vrednostjo. Ta je možna le tedaj, če tehnološki postopki za proizvodnjo produktov temeljijo na novih znanjih. Tako so izdelki inovativni in kompetitivni na svetovnem trgu. V farmacevtski industriji najdemo številne visoko vredne produkte (cene nad 1 Mio. Euro/kg), ki so izolirani iz rastlinskih materialov. Pridobivanje teh snovi je možno z uporabo novih separacijskih in formulacijskih tehnik, ki omogočajo proizvodnjo učinkovin definirane kvalitete. Z uporabo nadkritičnih tekočin (superkritičnih fluidov - SCF) je možno takšne produkte izolirati iz rastlinskih materialov, jih separirati in koncentrirati z uporabo kromatografskih metod in jih nato formulirati v izdelek s specifičnimi zahtevami potrošnika. Nadalje je pomembno tudi določiti tip biološke aktivnosti izoliranih, frakcioniranih in koncentriranih snovi iz rastlinskih materialov, t.j. ali gre za dobre antioksidante ali snovi z protimikrobno aktivnostjo, kar je ključno za določitev njihove končne aplikacije. Izolacija biološko aktivnih snovi iz rastlinskega materiala s SCF, največkrat s superkritičnim CO2 (SC CO2), je danes industrijsko priznana metoda. Superkritično stanje določenega topila se doseže, kadar se temperatura in tlak dvigneta nad kritično točko in takrat ima topilo karakteristike tako tekočine kot plina. Kritično stanje CO2 je doseženo že pri temperaturi 31°C in tlaku 7, 3 MPa, kar je prednost za izolacijo temperaturno občutljivih snovi iz rastlinskega materiala. Superkritični CO2 se predvsem uporablja za izolacijo nepolarnih snovi, ob dodatku ko-topila lahko dosežemo tudi topnost polarnih snovi (Wanga in Weller, 2006). CO2 splošno poznamo kot plin, ki nastane kot končni produkt metabolizma, veliko se ga uporablja v prehrambeni industriji pri proizvodnji gaziranih pijač. Zaradi tega je po FDA (Food & Drug Administration) klasifikaciji »varen«, saj sodi med GRAS (generally recognised as safe) za aplikacijo v prehrani. Kot plin ne pušča nobenih ostankov, je stabilen, inerten, nevnetljiv, poceni ter dostopen v najčistejših oblikah (Rizivi, 1994; Wanga in Weller, 2006). Izolacija s CO2 navadno zamenja klasično izolacijo z agresivnimi organskimi topili, ki imajo škodljiv vpliv na zdravje in okolje. Prednosti ekstrakcije biološko aktivnih snovi iz rastlinskih materialov ob uporabi SCF so predvsem, da metoda ponuja visoko selektivnost in omogoča izolacijo snovi tako iz tekočin kot trdnih materialov. Prav tako ni potrebna dodatna koncentracija snovi, kar zmanjša čas izolacije in najpomembnejše, uporaba organskih topil se zmanjša na minimum oziroma ta sploh ni več potrebna. Superkritična ekstrakcija (SCE) se lahko direktno poveže s kromatografskimi metodami, kar dopolni ekstrakcijo z istočasno separacijo. Separiranje in koncentriranje biološko aktivnih snovi iz ekstraktov s SCF kromatografijo (SFC), ima mnoge prednosti pred konvencionalnimi kromatografskimi tehnikami (plinsko kromatografijo (GC) in visokotlačno tekočinsko kromatografijo (HPLC)). V primerjavi s HPLC, omogoča SFC hitro in učinkovito separacijo komponent brez uporabe organskih topil, zaradi ugodnejših transportnih lastnosti snovi zmesi s SCF. Formuliranje snovi z visokotlačnimi tehnikami kot npr. mikronizacija in pridobivanje kompozitov s specialnimi definiranimi lastnostmi ter impregnacija biološko aktivnih spojin v biorazgradljive polimere za uporabo v medicini, farmaciji in živilski industriji. Enkratne termodinamske in fluidno dinamske lastnosti SCF omogočajo produkcijo kompozitov, impregnacijo trdnih snovi, tvorbo trdih emulzij, trdih raztopin, »prevleke na trdnih delcih«, torej tvorbo delcev s posebnimi definiranimi lastnostmi za uporabo v različnih aplikacijah. Tip biološke aktivnosti izoliranih in frakcioniranih snovi iz rastlinskega materiala se določa z izvedbo »in vitro« testiranj. Med snovmi izoliranimi iz rastlinskega materiala poznamo take, ki imajo močan antioksidativni potencial in v boju s prostimi radikali upočasnijo staranje, nastanek degenerativnih obolenje kot so rak in srčno žilna obolenja. Nadalje poznamo snovi z močnim protimikrobnim delovanjem, ki v boju s patogenimi mikroorganizmi preprečijo infekcije in tudi kontaminacijo živil v prehranski industriji. Za načrtovanje in optimiranje navedenih visokotlačnih procesov za izolacijo in separacijo biološko aktivnih snovi iz rastlinskih materialov, so potrebni podatki o obratovalnih pogojih (temperatura, tlak), vrsti in količini topila. Zato je raziskovalno delo obsegalo: - študij faznih ravnotežij (ravnotežne topnosti, fazni prehodi v sistemih s superkritičnimi fluidi, določitev separacijskih faktorjev želenih in neželenih komponent, uporaba termodinamskih ali empiričnih modelov); - študij prenosa snovi v kromatografijskih postopkih in v procesih impregnacije substanc (vpliv velikosti delcev, pretoka oz. količine topila, tlaka, temperature, določitev snovnih transportnih koeficientov; - razvoj analiznih metod (vsebnost biološko aktivnih spojin v produktih in izhodnih materialih); - študij povečevalnih metod v kromatografiji z nadkritičnimi tekočinami; V okviru formulacij so se opravile študije na različnih polimerih, ki bi lahko služili kot nosilci za izolirane biološke aktivne snovi iz rastlinski materialov. Raziskovalno delo je obsegalo študij obnašanja polimerov ob prisotnosti SC CO2. Za določevanja tipa biološke aktivnosti (t.j. protimikrobne in/ali antioksidativne) izoliranih in separiranih snovi iz rastlinskih materialov so se izvedla »in vitro« testiranja. Dodatno so se opravile ekonomske analize za nekatere izmed procesov ekstrakcije ob uporabi SCF za uspešen prenos laboratorijskih procesa v pol- in industrijsko merilo. Ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja V okviru projekta so bili izbrani različnih rastlinski materiali: hmelj (Humulus lupulus), rdeča čebula (Alium cepaL), bezgove jagode in grozdne tropine, cvetovi žametnice (Tagetes erecta) in semena granatnega jabolka (Punica granatum L) za izolacijo, separacijo in koncentriranje s SCF. Opravila so se tudi testiranja za določitev biološke aktivnosti snovi iz omenjenih rastlinskih materialov. Hmelj (Humulus lupulus) Za uspešno izolacijo, separacijo in koncentriranje biološko aktivnih snovi iz ekstrakat hmelja smo ugotovili naslednje: da je ravno nad kritično temperaturo CO2 separacija želenih snovi najboljša; da je etanol najboljše kotopilo; da s povečevanjem deleža kotopila retencijski časi na SCF kromatografiji postanejo krajši; da se točka prenasičenosti doseže pri enaki koncentraciji t.j. 150mg/ml pri 200 in 300 barih; da so storžki hmelja bogat vir alfa-kislin in beta-kislin; da alfa-kislinami večji delež predstavljajo kohumuloni medtem, ko med beta-kislinami največji delež predstavljajo kolupuloni; da skladiščenje za daljši čas močno zmanjša vsebnost alfa-kislin, kar se posledično odraža v slabši kvaliteti ekstrakta in s tem padec tržne vrednosti. Ugotovili smo, da je hmelj dober vir različnih biološko aktivnih snovi in sicer: da v ekstraktu pridobljene fenolne spojine kažejo dober antioksidativni potencial; da ima ekstrakt hmelja dobro protimikrobno delovanje saj zavira rast nekaterih patogenih bakterij in znanih kvarljivcev živil. Ekonomska primerjava med klasično ekstrakcijo ob uporabi EtOH in sodobnejšo ekstrakcijo ob uporabi CO2 je za 1kg vhodne surovine hmelja pokazala, da stroški klasičnega procesa znašajo 2,13 €/kg hmelja medtem, ko ob uporabi SCF le ti znašajo 1,2 €/kg hmelja. Bistveno bolj učinkovit za industrijsko merilo se je izkazal proces ekstrakcije hmelja ob uporabi SCF. Rdeča čebula (Alium cepa L) Za uspešno izolacijo biološko aktivnih snovi iz rdeče čebule so primerni tako mesni deli čebule kot njeni olupki. Glede na to, da so olupki obravnavani kot odpad predstavljajo dober vir tako antioksidantov kot protimikrobnih snovi in se jih da učinkovito izrabiti. Popolna izraba pomeni za industrijski obrat znižanje stroškov skladiščenja odpadnih delov ter možnost pridobivanja novih produktov iz odpadne biomase. Bezgove jagode in grozdne tropine Opravila se je študij izolacije fenolnih snovi iz bezgovih jagod in groznih tropin ob uporabi organskih topil in SCF. V sklopu omenjenih raziskav so se določili optimalni procesni pogoji, ki so omogočili pridobitev ekstrakta z visoko vsebnostjo antiocianinov. Cvetovi žametnice (Tagetes erecta) Raziskala se je učinkovitost visokotlačne ekstrakcije diestrov luteina iz cvetov žametnice (Tagetes erecta), vplivom obratovalnih parametrov na izkoristek ekstrakcije in vsebnost luteinskih diestrov v ekstraktih. Semena granatnega jabolka (Punica granatum L). Potekala je optimizacijo postopka ekstrakcije fenolnih spojin iz ostankov semen granatnega jabolka ob uporabi subkritične vode kot ekstrakcijskega topila. Pridobljeni ekstrakti so vsebovali snovi z visokim antioksidativno delovanjem, kar je bilo potrjeno z metodo HPLC - ABTS*+. V okviru projekta so se raziskale možnosti uporabe polimerov kot nosilcev za izolirane biološko aktivne snovi ter njihove uporabe predvsem v medicini in farmaciji. Raziskave so bile opravljene na polilaktidu in kopolimer laktonskih in glikolnih kislin, kjer se pridobili podatki o obnašanju le teh ob prisotnosti SC CO2. Določala se je topnost, difuzivnost, kristalizacija ter termične in fizikalne lastnosti polimerov. Pridobljeni podatki so osnova za oceno uporabnosti polimerov v formulacijske namene. Rezulti ter učinki raziskovalnega projekta Rezultati raziskav s področja ekstrakcije biološko aktivnih snovi iz hmelja so prispevali k nadaljnjemu tehnološkemu razvoju v družbi Hmezad d.d.. V okviru projekta je bilo pridobljeno novo tehnološko znanje za nadaljnje raziskovalno razvojne projekte z omenjenega področja. Tako se je družba Hmezad v letu 2009 prijavila na razpis Tehnološke agencije, Strateško raziskovalno-razvojnih projektov z naslovom »Razvoj novih produktov iz slovenskih hmeljnih kultivarjev« ter na razpis za mlade raziskovalce za gospodarstvo , Tehnološke agencije (MR09). Med izvajanjem projekta je Inštitut za okolje in prostor v Celju na novo zaposlil univerzitetno diplomirano inženirko kemijskega inženirstva, ki je svoje raziskovalno delo opravila prav v Laboratoriju za separacijske procese in produktno tehniko, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Rezultati raziskav s področja ekstrakcije biološko aktivnih snovi rdeče čebule so prispevali k novemu znanju s področja popolne izrabe odpadne rastlinske biomase. Tako se je v okviru novih spoznanj s tovrstnega področja prijavilo bilateralno sodelovanje z Republiko Kitajsko v letih 2009-2011, kjer so se raziskali še drugi rastlinski ostanki kot vir biološko aktivnih spojin. V okviru popolne izrabe rastlinske biomase so bili objavljeni znanstveni prispevki v reviji s faktorjem vpliva. Na področju uporabe novih tehnologij, ki omogočajo popolno izrabo rastlinske biomase po ekstrakciji biološko aktivnih snovi, za namen pridobivanja zelene energije, raziskovalna skupina tudi uspešno sodeluje kot partnerica v projektu 7. OP EU z naslovom »SuperMethanol«. Rezultati raziskav s področja ekstrakcije biološko aktivnih snovi bezgovih jagod in grozdnih tropin so opisali možnost zamenjave umetnih barvil z naravnimi barvili pridobljenimi iz rastlinskih materialov v živilski industriji. V okviru izrabe rastlinske biomase za pridobivanje naravnih barvil je bil objavljeni znanstveni prispevek v reviji s faktorjem vpliva. Rezultati raziskav s področja ekstrakcije biološko aktivnih snovi cvetov žametnice so pokazali da je propan primernejše topilo za ekstrakcijo diestrov luteina kot CO2. Sledil je tudi izračun difuzivnost luteinskih diestrov med ekstrakcijo cvetov žametnice ob uporabi modela, ki temelji na 2. Fickovem zakonu. Matematični model je dobro opisal eksperimentalne ekstrakcijske podatke. Rezultati raziskav s področja ekstrakcije biološko aktivnih snovi semena granatnega jabolka so prispevali k novemu znanju o izrabi semen za pridobivanje snovi z dobrim antioksidativnim delovanjem. V okviru pridobljenih rezultatov je bil objavljen znanstveni prispevek v reviji s faktorjem vpliva. V letu 2011 se je projektna skupina prijavila na razpis za nadaljevanje bilateralnega sodelovanja z Republiko Kitajsko v letih 2011-2013. Rezultati raziskav s področja formuliranja so prispevali k novemu znanju o uporabi različnih polimerov kot nosilcev za izolirane biološko aktivne snovi iz rastlinskih materialov. Na osnovi uporabljenih tehnologij znamo izboljšati kvaliteto polimerov. V okviru pridobljenih rezultatov so bili objavljen znanstveni prispevki v revijah z faktorjem vpliva. Omogočila so se nova sodelovanja z drugimi fakultetami ter gospodarskimi partnerji. V letu 2011 se projektna skupina prijavila na razpis ARRS za raziskovalni projekt v letih 2011-2014. Domačim gospodarsko podjetjekateremu so bili predstavljeni rezultati projekta je izkazalo izredno zanimanje in potrebo po nadgradnji pridobljenih rezultatov za nadaljnji tehnološki razvoj. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Zastavljeni raziskovalni cilji projekta so bili: 1. Izolacija 2. Separacija 3. Formulacija 4. Testiranje s SCF pridobljenih biološko aktivnih snovi iz različnih rastlinskih materialov. Tabela 1. Realizacija zastavljenih raziskovalnih ciljev. Izolacija Separacija Testiranje Formulacija Prenos v industrijsko merilo Hmelj V V V V Rdeče čebula V V V Bezgovih jagod in grozdne tropine DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni Majhen Srednji Velik vpliva vpliv vpliv vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja O o o o G.01.03. Drugo: O o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov O o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o i G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Željko Knez in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Maribor 20.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/151 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 4D-C3-DC-D5-B8-9A-BB-9E-E8-37-FA-FE-A5-D7-F8-55-40-A8-2D-01