------    204    —
Politični pregled.
Važna razsodba. — C. kr. okrožao sodišče v Gorici je bilo naložilo urednika Andreja Grabrščeku plačilo 87 gid. za italijanski prevod slovenskih obtožnic, katere je bil isti vložil proti A m , Obizziju in Likarju Proti temu naložila je vložil g. Gabršček utok na višje deželno sodišče v Trsta, dokazi vsi, da prevod ni bil potreben, ni zakonit. Zakonit ni bil, ker ste bili obtožnici spisani v slovenskem jeziku, ki je jezik velike večine prebivalstva in ker vendar ne gre, da bi sodišča na naše stroške prevajale slovenske vloge na laški jezik, prevod pa je bil tuii nepotreben, ker so bili tožnik in obtoženci Slovenci. Kdor je torej prevode naročil, ta naj jih plača! Višje deželno sodišče je ugodilo utoku urednika Grabrščeka Uteme-ljevaje svoj odlok z dne 11. aprila t. I št. 1480 pravi višje deželno sodišče med drugim, da po § 100 k p. r. je dolžnost preiskovalnemu sodniku, dati prevesti po zapriseženem zve-dencu spise, sestavljene v jeziku, ki ni v rabi pri sodišči. Oziraje se pa na to, da ste obe zatožnici sestavljeni v slovenskem jeziku, tedaj v jeziku, pripozuanem v Gorici kot deželni jezik, je bilo pritožniku na svobodno voljo sestaviti obtožnici v tem jeziku, ne da bi moral pridejati italijanski prevod. Zbok tega tudi ni dolžan trpeti stroškov za prevod. Ta razsodba višjega deželnega sodišča tržaškega je velike načelne važnosti, kajti po istej je slovenski jezik slovesnim načinom pripoznan deželnim jezikom — jezikom torej, ki sme pri sodiščih zahtevati popolna in z italijanskim jezikom jednaka prava !
Premembe na Dunaji. — Od volitve podžupanove do volitve osmih svetnikov v mestni svet so se razmere na Dunaji precej ugodnejše zasukale za protiseinite. Pri volitvi podžupana je bil pri prvi volitvi celo voljen liberalec dr. Richter z jednim glasom večine, in je Luegcr potem izvoljen jedino zato, ker noben liberalec prevzeti ni hotel. Pri volitvi mestnih svetnikov pa so zmagali protisemitje že pri prvi volitvi, le za jeden mandat je bila ožja volitev mej dvema protisemitoma in so liberalci preprečili, da jim ni po volji.   Steiner ni prišel v
—  205   —
mestni svet. Sicer pa ni gotovo, da bi se mej protisemiti dolgo ohranila jedinost. Gregorij je že izstopil iz njih kluba, ker ga niso volili za mestnega svetnika, katero mesto je dobro plačano. Z dr. Luegerjem niso nič prav zadovoljni mnogi pro-tisemitje^ ker se jim zdi, da proti liberalcem in vladi preveč prijenljiv postaje, od kar je mestni podžupan, njim pa ne pusti v mestnem zboru po svoji volji rogoviliti. Velike težave bodo pa protisemitje imeli zaradi tega, ker so volilcem mnogo preveč obetali.
Volitve v Istri. Dne 16 t. m. so se vršile volitve za isterski deželni zbor v kmetskih občinah in je voljenih 8 Slovanov in sicer : Josip Kompare, dekan v Ospu, dr. Matej Trinajstic, načelnik v Buzetu, dr. Matko Laginja. odvetnik v Pulju, dr. Dinko Trinajstic, načelnik v Pazinu, Slavoj Jenko, trgovec v Podgradu, Mate Mandic, vrednik v Trstu, Vjeko3lav Spinčie, upokojeni profesor v Kopru, Simo Kvirin Kozulic, posestnik v Malem Lošinju V dveh okrajih se slovanski volilci volitve niso vdeležili zaradi nepostavnosti pri volitvi volilnih mož, temveč so le proti dotičnim volitvam vložili ugovore. Razmere se v deželnem zboru nič ne premene po volitvah. Lahi prete celo, da ovržejo brez povoda izvolitev toliko slovanskih poslancev, da noben Slovan ne pride v deželni zbor. Naj le še to poskusijo, tem bolje, kajti odločilni krogi bodo tem prej morali spoznati,  da politika Rinaldinija ni prava.
Poljska gimnazija v Tešinu. — Poljakom delajo se ovire za otvorjenje zasebne gimnazije v Tešinu, če tudi se je za prvi razred že oglasilo 30 učencev. Društvo, ki ima osnovati gimnazijo ima že 86 tisoč goldinarjev in blizu 1300 Članov. Bati se je, da se stvar tako zavleče, da se bodoče šolsko leto še ne otvori ta slovanski zavod.
Cerkveno-politične predloge na Ogerskem. — Mi-noli teden se je ogerska gospodska zbornica zopet pečala s cerkveno-politiČnima nerešenima predlogama. Vlada zopet ni imela sreče. Zavergli sta se določbi, s katerima bi se bilo dovolilo brezverstvo na Ogerskem in pa prestop iz krščanstva v židovstvo. Toliko je pa vlada že dosegla, da je go«podska zbornica židovsko vero vsprejela mej priznane, ne pa le mej one vere ki se samo trpe. Predlogi pojdeta zopet v poslansko zbornico, ki ju zopet vrne gospodski zbornici. Vlada upa, da bode naposled le zmagala, seveda, če se bode samo tako dolgo držala, kajti bode imela se marsikake težave. Aliardijeva zadeva še ni končana in kdo ve. če se ob njej ne izpodtakne Banffv, kakor se je Kalnokv in pade. Pri razpravi o cerkveno-poli-tičnih predlogih je knez primas zagovarjal nuncija, da je popolnoma   pravilno postopal na svojem potovanju na Ogerskem.
Srbija. — Razmere v tej državi so zamotane in nestalne kakor malokje. Dižavica potrebuje sedaj denarja in je sklenila posojilo vz^ti pri neki pariški banki. Skupščina je o dovolitvi sklepela, kar zve vlada, da dotična banka ne da posojila, ker se boji, da ne bi se opeharila, ker je zvedela da sedanja skupščina ni zakonita iu torej nima pravice ničesa sklepati Kaka prihodnja skupščina bi lahko vse sklepe prejšnje skupščine zavrgla Da se tako vlada lepše izreze je poskrbela pri večini vdanih ji skupščinarjev, da se najem posojila ni sprejel. — Da bi kralj prišel iz zagate v kteri je, začel se je pogajati z radikalno stranko Obljubil ji je svobodomiselno vstavo, toda radikalna stranka zahteva obnovitev vstave iz 1. 1888. Ta pa določa, da je strogo kaznovati vsacega, ki ruši vstavo in po kateri ukazi, katerih ne podpiše noben minister, niso veljavni in se ne smejo spolniti. Ker kraljevi ukazi, s katerimi se je vstavila vstava,, niso imeli tega podpisa in niso bili torej veljavni, jel ...se, je kralj bati, da bi ga v slučaju, če on da vstavo iz 1. 1888. lahko tožili kršenja vstave. Pogajanja so se na to razbila. Poslednji strah je posebno še zato vpravičen, ker ObrenoviSi že itak nimajo nobenega zaupanja več v Srbiji.
Azija.  —  Japonska je vstrezaje Rusiji, Franciji in Nemčiji baje   se odpovedala   vsakemu  posestvu  na  korejskem   ali
kitajskem ozemlji. Ne samo otoku Lia-tong-u so se morali odpovedati, dovoliti so morali še večje koncesije. Tudi Port-Arthur in Weihai-vei, kateri trdnjavi so kot poroštvo za odškodnino, zahtevano od Kitajcev zasedli, bodo morali zapustiti. Omenjene države so sicer obljubile, da one garantujejo za odškodnino, toda kdo ve v koliko bodo to besedo držale. Prav kaže,  da postanejo vse pridobitve Japoncev iluzorične.