Učiteljski list
GLASILO »ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU11.
Izhaja 1., 10. In 20. vsakega meseca. — Uredništvo (slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, lil. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", odgovorni urednik slovenskega in hrvatskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 30 — Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
I
St. 23
V Trstu, 1. decembra 1025.
Leto VI.
Ignacij Križman
K njegovi šestdesetletnici.
Ker je bil t. Križman vedno najagilneši v naših vrstah, zadostim čuvStvu svojega srca in zapišem te skromne besede ob slovesnem praznovanju n egove življenjske šestdesetletnice,
Rojem je bil 11. decembra 1865. v Dornbergu, v te; vinorodni metropoli cvetne Vipavske doline kot sin učitelja in malega posestnika, vzor Dornberžana iz dobe Lavričevega preporoda in Lucije Humar iz Šempasa. Naš Ignacij je nasledoval v dornberški šoli očetu Ignaciju in jaz sem 'bil le začasna prijatcl ska vez iz šolskega kraljevanja očetovega v prestolonaslednikovi v prvi dobi učiteljevanja. Prvega majnika 1898. je stopil naš slavljenec kot šolski voditelj v dornberš.ko šolo, ki jo je sam obiskoval. Iz očetove šole je bil šel v gorišiko gimnazijo. Učil se je pridno, saj je bil bister dečko, pravo živo srebro. Dovršil je tret'o, a škrbini oče je imel doma več otrok. Varčeval, računal je in spoznal, da pride njegov Nacek na prej do samostojnosti, ako gre na učiteljišče v Koper. Nacetu je to ugajalo in zgodilo se 'je, da je učiteljski stan 1886. dobil v svoje vrste agilnega tovariša.
Imenovan je bil za učitelja v Lig nad Kanalom, a pobegnil je takoj po prvem obisku v Gorico s prošnjo, naj ga denejo kam na Vipavsko. Vinorodni grički so mu bili ljubši nego visoke snežne gore. Kampanilist! Spisali so mu odlok za začasno službo v prijazne vipavske Šmarje. Tu je bil eno leto in dobil je mesto v Dornbergu na očetovi šoli. V ugledni trgovski Bizjakovi družini je našel družico svojega življenja v gospe) Amaliji in preselil se je ž njo na novo ustanovljeno šolo v Gabrje pri Mirnu.
Živahni narodni pokret blagopokojnega dr. Antona Gregorčiča je potegnil mladega idealista v .svoj vrtinec, in posvet i je svoje agitatorične talente Gregorčičevi politiki. Pridružil se je bivšemu tovarišu Andreju Gabrščku in njegovi «Novi Soči», ki je na-rastla v bistro nekdanjo «Sočo» z vza emnim delom dn, Gregorčiča, Gabrščka in dr. Tume. Združili so se in delalo se je res za narodov blagor. Ob ustanovitvi narodnonapredne stranke 1897. je krenil Ignacij Križman k njej z ogromno večino naprednega učiteljstva. Ostal jez vest naprednejšim nazorom do današnjih dni, dasi je iskal in zasledoval vsako novo gibanje in si prizadeval na vse mogoče načine, da bi preprečil vsak medsebojni narodni spor. Izcimile so se današn e razmere z različnimi smernicami povojne psihoze, a Ignacij Križman je ostal zvest svojim nazorom izza mladih let. Še danes povdarja ob vsaki priliki narodno edinstvo. Vsi povojni razcepl eni duhovi zagovarjajo svo e smernice in vzore, a bodočnost dokaže, da je le vzgojno prosvetno delo najkra-snejše za blagor našega ljudstva. Tudi .naš Nace čuti to dejstvo in se še vedno rad posveča prosvetnemu ter gospodarskemu narodnemu gibanju v gor iške m
mestu in na deželi. V Dornbergu se ie lotil gospodarskega delovan a in dosegel mnogo lepih uspehov. Razna kmetijska, gospodarska, vinarska in prosvetna društva poznajo njegovo strokovno prakso, vsled česar je danes ob svo i šestdesetletnici ena najpopularne ših osebnosti v Gorici in na deželi, V Kmečki banki je napravil mnogo koristnega za naše 1 udi v družbi najuglednejših posestniških veljakov iz predvojne dobe. V ožjih in večjih družbah še danes rad razvi a svoje nazore s trditvami, da je le v gospodarskem delu, v varčnosti in strokovni izobrazbi rešitev našega kmetovalca.
Najbolj agilen je bil Križman v goriškem okra nem učiteljskem društvu cd prvega začetka svojega delovanja do današnjih dni, sai je bil nepretrgoma društveni odbornik, tank, podpredsednik, predsednik, sploh duša vsega delovanja. Živahen debater je vzbudil ljubezen pri tedanjih starejših tovariših. Spreten diplomatičen nastop Ignacija Križmana je dosegel uspeh za uspehom in naš stanovski ugled je stalno napredoval pod njegovim vodstvom. Tudi šo’a 'e dosegla popolen uspeh in naš stan se je osamosvojil s svojim intcnzivn:m prosvetnim delom. Pri vsakem učiteljskem delu si našel našega Križmana, ki je bil pravo žarišče učitel skega gibanja na vsem Goriškem. Udeleževal se je vseh zborovanj po naši bivši pokrajini. Povsod 'c oznanjal našo stanovsko svobodo, visoko dvigal zastavo naše popolne samostojnosti ter odločno zavračal varstvo uradnih in izvenštanovskih varhov. Koliko drznih, a vedno dostonih nastopov e imel naš agilni bojevnik tudi z našimi predstojniki, oblastniki in mnogimi denuncijanti vemo le tisti stanovski borci, ki smo mu verno ter zvesto stali ob strani povsod in pri vsakem spopadu.
Njegovo delo se ni ome ilo le na goriško učiteljstvo, temveč je šlo preko mej nekdanje male avtonomne pokra ine, Ignacij Križman je bil agilen v Zavezi jugoslovanskih učitelskih društev v L ub-Ijani, kjer je v Zavez:nem odboru zastopal gor ško učiteljstvo od 1895. do' končane svetovne vojne. Bil je med ustanovniki Zaveze, Llčitel ske tiskarne, Učiteljskega konvikta, Naše Samopomoči itd, bil je pri krstu vseh naših stanovskih in prosvetnih ustanov. Je podpredsednik naše Zveze slovansk h učiteLskih društev v Trstu itd. Zastopal je goriško učiteljstvo v okrajnem šolskem svetu do svoje upokojitve, 'katero je zaprosil takoj po končani vojni. Nebrone časti mu je enoglasno priznalo goriško učiteljstvo in ob petdesetletnici 8. julija 1923. ga je imenovalo svojim častnim članom ter mu poklonilo umetn ško diplomo.
Tako po končani svetovni vojni je bil pozvan v deželni odbor bivše goriške pokrajine in upali smo, da nam pribori še mnogo stanovsko ugodnost.
Ob srečnepi praznovanju njegove šestdesetletnice mu kliče naša stanovska organizacija: «Na mnoga leta v srečni zadovoljnosti v krogu ugledne rodbine!	A,	U.
Postani što jesi
(Svršetak),
Kad čemo mi birati zvanje našeg sina, kčerke, učenika, mi čemo im ispitati dušu. Ali ovo je vrlo teško. Tu bi vam morali priskočiti u pomoč struč-njaci psiholozi i drugi istraživatelji človekove psihe. Amerika več imade nekoje institute za merenie jakosti duše, U Berlinu i drugde u Nemačkoj več po-sluju psihološki laboratoriji ili instituti, koji ispituju nagnuče i sposobnost mladeži, odredjujuči im zvanje. Kamo sreče, da bi svi gradovi i sedišta sredhjih škola imali takove institute. Profesori i učitelji morali bi biti o tome poučeni, pak bi untverzitetc morale se time baviti. Eksperimentalna psihologija bit če man kava doklegod ne bude ustanovila pravila, manje ili više točna, za ispitivanje sposobnosti i sklonosti za zvanje. Na torne se i radi, pak če pre ili kasnije ta nauka zahvatiti i šire krugove, osobito učitelje i profesore, a jedva tada če pojedincima i čitavom čovečanstvu odlanuti, jer če pozvani zasesti svoja njima pripadajuča mesta, na kojem če sretni revnovati, te raditi u blaženom raspoloženju največim uspehom. A baš ovo dvoje se traži: sreča (zadovoljstvo) i uspeh.
Mi učitelji učili smo doduše psihologru, naši profesori znali su ta) predmet, ali se praktično ne znadu ni oni ni mi n'ome dostatno okoristiti. Jedna eksperimentalna psihologija dat če nove metode i stvo-riti nove profesore i učitelje. Dandanas ta grani znanosti vrlo hitro napreduje.
Današnji roditelji i uzgajateli nek samo savesno promatraju svoju decu pazeči čime se najvole baviti. Omiljelo njihovo dnevno zanimanje igrajuči se ili radeči, odat če po prilici dečju sposobnost i nagnuče za nešto,
Naš največi, a može se reči, i svetski največi kipar je Mestrovič. Več kao pastirče modelovao je neprestano bilo iz gline, bilo iz drva, Njegove dečje «umet-nine» slučajno opazi umetnik, koji urnah u detetu ofkri veliku sposobnost za kiparstvo. Zamoli mu roditelje, da maloga uzme k sebi. Mali podje — i od pastira postade veliki svetski umetn;k.
Rad je zrcalo duše, svedodžba individualna, te njegove os ob nos ti i karaktera. Da znamo, za što je ko"i sposoban, dajmo mu slobodu života i rada. Dajmo mladeži priliku, da na delu primene svoju snagu i svoje duševne sklonosti. Bez sam orad'-n.je ne očituje se sposobnost, nit se odgaja mladež. Škola rada i najmodernije obučne i uzgo'nc metode i škole uskrisit če u detetu prirodjene njegove sposobnosti, te se odlučiti za zvanje i posao prema svomu pozivu i odredjanju. Samoradnja dovada do samosta^osti, u kojoj če mladež ispoljiti svoju dušu,
U školi mora biti učenik a k t i v a n, pa da več u njo; počima upo trebi ja vati svoje darove. Puki škol-ski verbalizam, pri kojem učenik samo pasivno sluša, ubija u njemu več u zametku aktivnost i ak-ciju duha, bez kojih se ne dolazi do uspeha, višine i savršenosti. Dozvolimo detetu, djaku, da svojim radom nešto svoga stvori, a radeči i stvarajuči da sam on i uzgajatelji mu upoznaju njegove sposobnosti, a onda došavši u pravu svoju kolotečinu, da razvija svoje individualne darove sa svrhom, da se razvije u ličnost. Glavno je ustanoviti sposobnost i nagnuče, zatim postaviti dočaka na tračnice rada, a onda je lako; sve ide, teče, razvija se normalno i bez ovečih poteškoča.
U životu mnogi na po puta zastaju i propadaju, pa bili sposobni, a ovo zato, što nisu našli svoju kolotečinu, t. j. nisu našli i došli na svoju pravu stažu, kojom jedino mogu hodati, raditi, učiti, Kolo-tečina ih vodi ravno k cilju. K cilju vode samo sposobnosti i prirodjena svojstva. Čim je eovek došao na svoje pravo mesto, na svoj legitimni put, tu na-stupa obično spontano volja, od luč n ost, odu-š e v 1 j e n j e, idealnost, 1 j u b a v, e n e r ž i j a, interes. Sve ove vlastitosti če prat iti čoveka što srečno došao na svoju kolotečinu. Tu uspeh uzmanj-kati ne če. Tu je i sreča i zadovoljstvo. On se bavi poslom i zvanjem, što mu blaži dušu i srce, vrši ga lako, jer sposoban; uspeli če, a to godi njegovu s a-m o 1 j u b 1 j u, čaščen je, jer predstavlja ličnost, što imponuje i se traži. Oni su odabranici, koji svete svojim svetlom; ovakovi promiču civilizaciju i jesu kulturni kvasac.
Zadača je društva, osobito roditelja, škole, države, da postave mladež na pravu stažu i na prava mesta, jer su danas nevredni, nehajni, nemarni, nesavesni, nesposobni, nesrečni radnici, činovnici, uzgajatelji samo zato takovi, jer nisu na svojem položaju, mestu, službi, zvanju, koje nije njihov o, pa odatle zle posledice i ono mnogo zlo u narodu i državi. Da imamo danas više losih no dobrih škola, više loših no dobrih uprava; da danas učestaju tužbe na'sama sebe i druge: to biva odatle, što dotičn:ci ne po-krivaju službe i mesta prema svojim sklonostima. Ponajveč se danas na ove ne pazi, pa se odredjuu zvanja i službe deci več, reko bih, u kolevci. Ova-kav postupak stvara kr e atu r e, lakaje, poslušne s 1 u ž b e n i k e, 1 j u d e n e 9 a m o s t a 1-n e i površne, kojima je jedino do toga, da vrše žel e i zapovedi. Ovi predstavljaju ljudsko pleve. Samo žive da žive i da sačuvaju karijeru.
Ovi su sami sobom nezadovoljni. Svoju karijeru, zvanje, službu kadri su zameniti odmah drugom u n o s n i j o m, bez g r i ž n j e s a vi e s t i, A ovo je najeklatantniji dokaz, da nisu u svojoj košulji, ni službi, da su tudjinci u svo:oj kuči — da ono nije njihov prirodjeni poziv. — Saveslt bi morala mnoge i mnoge službenike i činovnikc prisiliti, da ostavc svoje nelegitimno službeno mesto i da podju onamo, gde im je pravo mesto i gde bi mogli blagotvorno delovati na opče zadovoljstvo, korist i sreču. Jer, «la lingua batte dove il dente duole», a ruke, noge, razum rade ono što srce diktuje i onako, kako to jedino može ljubav, oduševljenje i sposobnost. Točnosti, savršenstva nema- bez toga; to mogu postiči samo pozvanici Boga naravi.
Zanatliji je rukotvorina nedoterana, ako ju nije izradjivao zanosom i pažnjom, a ovoga n.ijc bez uro-djene sposobnosti i sklonosti. Današn u kulturu, na-predak u svim granama umeča i znanosti stvoriše jedino rodjeni za to odličnjaci. Kad bi nestalo ko im nesrečnim slučajem genijalnih umetnika, obrtnika, industrijalaca, naučenaka nekog naroda, prestao bi istim hipom svaki civilizovani rad; a to bi bila naj-veča nesreča naroda — katastrofa.
Čitavi kulturni svet je pozvan da se rodjeni talenti, geniji, duševni aristokrate valjano odgojc, za-sednu sva najviša kulturna mesta, škole i učiteljstvo svake struke pozvano je, da tu vrše svoju dužnost civilizatornu. Kako i što, progovorit ču drugom zgo-dom podrobnije. —• Ne rekoh sve, što imadoh da rečem.	V.	Š.
K načrtu za samoizobrazbo
V načrtu za lastni študij smo zadnjič omenili tudi Brezigarjevo knjigo o gospodarstvu, v kateri je najti toliko dobrih misli, izhajajočih iz raznih statističnih ugotovitev. Sicer so statistični podatki še iz pred-vo,mih časov (iz 1, 1913) in se nanašajo večinoma na slovenski del Koroške, Štajerske in na Kran.sko, so pa vendar važni, če si hoče 'kdo napraviti približno sliko gospodarskih razmer tudi pri nas.
Nekaj teh podatkov posnemamo, i. s. o zemljc-delstvu, pod čemer se običajno razume kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo. Na podlagi splošnih podatkov in vodilnih misli je primerjan,,e lahko, zajem-ljivo in koristno. Če se gre v podrobnosti, se marsikaj vidi in spopolni — le ozreti se je okrog.
Zemljedelstvo.
Veliki pomen zemljedelstva se kaže pri nas že v tem, da živi od njega do 65% Slovencev, med tem ko odpade na industrijo in obrt neka; nad 15%, na trgovino in promet nekaj nad 7%. Pomen zemljedelstva je torej očiten in je važno vprašanje, kako je gospodariti s premoženjem, ki to 1 udstvo preživlja. Oglejmo si nekoliko pridelke po njih važnosti. Pšenica, rž, ječmen, koruza, oves in krompir so med glavnimi poljskimi pridelki. Zavzemajo približno */* vsega poljskega areala (dve tretini njiv), ostala tretjina je posajena z drugimi sadeži (zel,e, repa, stročje itd.). Za žita niso naša tla preveč pripravna, vendar ni obdelovanje na višku. To dokazuje že množina pridelka . Pri nas se je poželo na pr., na enem ha 10.5 q*) pšenice, med tem ko na Češkem 17,7 q, na Danskem celo 30 q; rži smo pridelali poprečno 9.3 q na hektarju, na Češkem pa je prišlo 15 8 q na ha, na Danskem celo 22 q, Tretji pridelek, ki je tudi važen, je koruza. Pšenice, rži in koruze pridelamo sorazmerno enako. Ker se skoro izključno iz teh treh plodov dela moka, jih zovemo krušne pridelke. Seveda ne gre ves pridelek v kruh, ker se proizvajajo tudi industrijski produkti iz žita (žganje, sirup, škrob itd.)
Po izkušnjah porabi poljedelec do 525 g, industrijski delavec do 350 g moke dnevno, med tem ko pride na premožne sloje le do 245 g dnevne uporabe. Ali pridelamo pri nas dovolj za lastno porabo?
Nikakor ne. Znatna množina žita gre za seme, pa tudi 'kot krma se uporablja. Pšenice in rži se porabi za seme približno Ve pridelka, koruze pa kake 3%. Če bi se ali s stroji, bi precej prihranili. (Na ha vse-jemo s strojem 150—160 kg pšenice, z roko 180 200 kg!) S takozvanimi krušnimi pridelki krmimo perutnino in prešiče, Narodni gospodarji pravijo, da porabo žita za perutnino kompenzira poraba ječmena za izdelovanje kruha. Za odebelitev prešiča pa je potrebno, da mu vsaj mesec dni da emo med drugo pičo tudi koruzo. Recimo, da se porabi v ta namen	do	80	kg koruze na prešiča (v Sloveniji	izkazuje	statistika ca 530 tisoč prešičev). Lahko	trdimo,	da	se porabijo do % koruznega pridelka
(360.000 q	od	490.000 q v to svrho).
Iz navedenega izhaja, da žitni pridelek pri nas ne zadošča za vsakdanje potrebe in ga je treba uvažati. Ta uvoz znaša od 40%—50% vse uporabe, torej skoraj polovico. Za ta uvoz je naša gospodarska bilanca pasivna, z drugo besedo: nekje je treba pridobiti, da si kupimo kruha, Ali se da odipomoči
* Statistični podatki so iz predvo ne dobe.
z zvišanjem pridelka? Skušnje pravijo, da bi se zgolj tehnično dalo to doseči, a da gospodarski in socialni položaj tega ne dopušča.
Edino ječmena, ki j.e človeška hrana, a se obenem rabi tudi kot krma, pridelamo toliko, kolikor ga potrebujemo. L. 1913 se je pridelalo na slov. Kranjskem, Koroškem in Štajerskem poprečno 192.000 q ječmena. Ker se je istočasno (tekom 1. 1913) popilo
370.000 hi piva, računamo, da je bilo popitega v pivu okrog 82,250 q ječmena, ker se rabi za proiz-vedbo 1 hi pive poprečno 22.5 kg ječmena. Za seme računajmo okroglo 35.000 q, za industrije 25.000 q ječmena, ostane za krmo okrog 50.0CO q. Tako je letni pridelek izčrpan.
Enako je z ovsem, ki sc rabi skoro izključno za konje: pridela se toliko, kolikor se porabi za krmo in za seme. (V gori navedeni zeml i je bilo 1. 1910 pridelka okrog 400.000 q, konj 60.000. Konj porabi po teži dela in po velikosti pasme 2, 2.5 ali 3 kg ovsa dnevno.)
Razmeroma mnogo se pridela pri nas krompirja, vendar sorazmerno malo na hektar, namreč 82.5 q, medtem ko ga pridelajo na Nemškem na istem arealu 135.1, na Danskem 170 q.	j	*!	1
Na okroglo 44.300 hektarjih zemlje se je pridelalo
3.654.000 q krompirja, kar bi bilo na osebo 333 kg na leto. Zgolji za človeško hrano se računa pri tem okrog 0.4 kg dnevno. Na Češkem in v Nemčiji je krompir skoroda narodna jed ter se tudi proizvodnja skuša kolikor mogoče dvigniti.
Zajemljiva je tabela o pridelku in uporabi krompirja:
Pridelek	3	654.000	q
Poraba
‘ljudje za seme prešičem industrija pokvarjenega
1,635.000 „ 886.000 „ 790.500 „ 56.000 „ 365.400 „
Skupna poraba	3,732.900	q
Primanjkljaj	78.300	„
Zelo vehko krompirja gre torej v izgubo: vsuši se in čez zimo deloma segnije, posebno v slabih vlažnih shrambah. (Vendar; čim bolj se krompir vsuši, tem bolje prezimi.) Strokovnjaki pravijo, da segnije v dobrih shrambah 4 do 6%, a v 'slabih 10 do 20% vsega pridelka.
Če posnamemo dosedanje, vidimo, da smo močno pasivni, ker bi morali ikot poljedelsko ozemlje kriti z lastnimi pridelki živil ne le ‘lastno uporabo, ampak tudi mnogo drugih potrebščin, 'ki se morajo uvažati.
Kako pa z ostalimi kmečkimi pridelki?
O stročju, zelju, korenju in pesi nimamo točnjh poročil. Gotovo je, da se fižol (precej razširjena hrana pri nas) in zelje izvažata v znatnih množinah. Korenje in pesa se porabita večinoma doma in sta brez pomena za gospodarsko bilanco.
Važen je izvoz vina, ki se je pred vojno zelo naglo dvigal, posebno iz krajev, kjer grozdje prej dozoreva (Istra, Vipava in Brda.)
Viino spada le do gotove meje med neobhodno potrebne predmete. Mali kmet, ki plačuje ž njim dolgove in davke, odda razmeroma večjo množino, kakor bogateli, Torej je izvoz vina odvisen od gmotnega položaja kmeta, Na zunanjo trgovino pa
Elivajo seveda tudi carina, cene in trgovske zveze, kor rečeno, je proizvodnja pri nas razmeroma visoka, višja na pr. kot v vinorodni- Štajerski, .kjer je prišlo 1. 1913 do 109 1 vinskega pridelka na glavo.
Pred vojno so šle cene navzgor in je zunanji trg spoznal prednosti tukašnjih vin.
Za sad arstvo so naši kraji. zelo prikladni in sc pridela sadja mnogo nad domačo porabo, na Kranjskem n pr. do 70 'kg letno na osebo. Zato se tudi izvažajo znatne množine jabolk, češenj, hrušk, češ-ipe!|, marelic itd.
Znaten je pri nas pridelek ajde, ki se uporablja kot krušno žito ter nam zniža potrebo uvoza moke.
Kako je s prid elan,jem sena? Če računamo na 1 ha poprečno 28 5 q, debimo 8,885.000 q. (Kar se popase, ni všteto.) Po statist ki leta 1910 je bilo 60.000 koni.
506.000	goveje živine, 66.000 ovc, 19 000 koz. Vzemimo dnevne porabe sena za konja 6 kg, za živino 3.5 kg, za ovce in koze po 1 kg, pa vid mo, da ne pokrmimo vsega pridelka. Letno preosta a okrog 740 000 q, ki se izvaža.
Izvažala bi se lahko tudi zelenjava, ki pri nas zelo uspeva, a je žal še zelo zanemarjena.
Zemljedelstvo je in ostane pri nas na izdatne ši vir dohodkov. Pred vojno se je v imenovanem ozemlju cenil letni prihodek poljedelstva 226 milj. K"), ž vinore e 207 mil. K, torej skupno 433 milj. K. uvoz poljed. produktov jfe znaša! po vrednosti 22 milj K, izvoz 16 milj. K., domača poraba torej 232 mil . K., uvoz živine —, izvoz 20 milj. K, domača poraba torej 187 mil. K. Domača poraba poledcl-stva in ž vinoreje znaša tedaj 419 milj. K.
Ti dohodki bi se dali dvigniti z intenzvnim proiz-vajan em, ker je pri nas zemlja pripravna za intenzivno obdelovan e, med tem ko ni prikladna za ekstenzivno, tore za pride^vanje v velikih masah. Kar :e izvoza, gre v mesta. Pred vojno je bil na pr. Trst važen odjemalec in :c še vedno, posebno za živ no, mleko, maslo itd. Pred vojno se je izvažala pol pitana živina celo na Češko, ker so jo opitali z octan-ki sladkorne pese in proda ali na Dunaj kot prvovrstno klavno živino.
Zemljedelska rodb na se računa poprečno na 5.4 osebe Zato ima (a'i bi moral imeti) vsak, ki pripada k zemledelstvu, poprečno 2.557 ha zeml e (n iv, vinogradov, gozdov itd) Poprečni obseg kmeti e 'bi torej lahko znašal 14 ha zemlje. V resnici pa so razmere zelo raz'ične. Neka manj kot polovica e poraščena z gozdom :n bi prišlo na osebo 1.146 ha gozda, na kmetijo nekaj nad 6 ha. Travn:k, pašniki in planine obsega’o ‘/o, na osebo bi prišlo 0.761 ha, na kmetijo 41 ha. Na njive, vinograde in vrte ene kmetije odpade 3 ha zemlje, tore na osebo 0,512.
Na Češkem pr de na kmetijo poprečno 12 ha areala :n vendar je češki kmet gospodarsko močnejši od našega. To ne pride le od rodovitnosti zcm'je in intenzivnosti obde ovanja, ampak tudi od ugodnejše sestave kultur. N: ve in vrti obsega o polovico, gozdi tretjino, travniki in planine pa komaj J/io zemlje.
Če bi se zemliška posest nacionabzirala, da bi prišlo na kmetsko rodb:no poprečno 14 ha zemlje, bi bil letni dohodek sledeči:
1. njive, travniki itd. (po 1685 L. na ha) L. 11.795
2. gozd (po 225 L. na ha)....................L. 1395
Letni dohodek rodbine, ki ima 5 do 6 udov, bi znašal L. 13.190 S takim letnim prihodkom bi rodbina mogla živeti. Dejanske posestne razmere so pa žal čisto drugačne: čez 70% naših kmetskih obratov (premožen) ima manj kot 10 ha posesti in čez 50% od tega je posestev pod 5 ha obsega, Če pomislimo, da imajo kmečke rodbine ir.ncgO' otroki in da raču-na'o moderni agrarni znanstveniki za krit e življenj-
*) Računaj v lirah 5kratno vrednost!
skih potreb najmanj toliko iha zemlje, kolikor je glav v družini, vidimo, da je pri nas agrarna križa, ki povzroča stalno izseljevanje. Temu bi se dalo kolikor toliko odpomoči, če bi zvišali produkcijo, Če bi na primer pridelali krušnega žita do 15 q na ha namesto dosedanjih 9 q, kar bi bilo mogoče, bi mogli prehraniti sami precej ljudskega prirastka. Seveda je tu še neko dejstvo, da ima namreč kakih 600 veleposestev več zemlje, posebno pa gozdov, kakor vseh 70% pritlikavih (do 5 ha) in malih (do 10 ha) kmetskih obratov.
Da bi se razmere izboljšale, bi morala poseči vmes dobra zakonodaja in bi se moralo poleg nacionalizacije skrbeti:
1. da se ugotovijo produktivna svojstva poedinih ozemelj,
2. da sc pripravijo potrebna semena, gnojila, orodja itd.,
3. da se kmet poučuje v umnem kmetovanju.
Živinoreja.
Navedli smo že število konj, govedi, ovc in koz. Konj je razmeroma malo: 3,1 glave na km/ Več je goved ; seveda ,e med poediinimi deže ami velika razlika. Alpske dežele so bogate na govedi (čez 30 glav na km2); toliko bolj žalostne so razmere v Istri in Da maciji (8.1 glave na km2.) Tudi pri preš čili je razmer,e podobno: slovenski del ima gotovo nad 20 prešičev na km2, a Istra morda komaj četrtino tega. Ovc je pri nas malo, morda 3.5 na km2, medtem ko je imela Istra 64.8 na km'-\ V primeri s številom prebivalstva je pri nas zelo mnogo govee živine in preš.čev, gotovo znatno več kot v sosednih deže'ah, zato je tudi izvoz izdaten. Poleg tega se zalagajo z mlekom in maslom bližn.a mesta (Gorica, Trst, Reka), medtem ko se sira le malo pro zvaja in smo navezani na uvoz.
Znatno ]e tudi perutninarstvo, vsled česar pomenja precejšen vir dohodkov. Izvaža se meso in ajca.
G'avno načelo o proizva anu ,je, da mora bit. pridelek vsaj toliko vreden, kolikor znašajo vsi produktivni 'troski. Torej mora biti vrednost letnega dopitana živine na manj tolika, kolikor ,je vredna kla a in č'oveški trud, ki je bil potreben za oskrbovanje živine. Naravno, poleg vrednosti zaklane in prodane žlivime imamo še druge dobrine od nje (mleko in produkt , .kože, gnoj) ter vprežno moč. Pri dopitanju je računiti (po Brezigarju) kakih 10% dobička od vrednosti položene krme + človeški trud, k' se ceni na približno ‘/s vrednosti' krme in drugih potrebščin za živino.
Razmerje med dobičkom pri dopitanju govedi in prešičev je na sp’ošno nekako 3 : 1, torej ima kmet poprečno trikrat toliko letnega prihodka od živine (na dopitanju) kot od prešičev.
Živ noreja je velike važnosti pri nas, zato je tudi na mestu razpravljanj o izboljšanju pasme, o primernih hlevih, o melioraciji senožeti, o umetnem gnojenju in O' krmilih po eni strani, po drugi pa o vnovčevan u živine,, o produktih in njih racionelncm izrabljanju na zadružni podlagi.
Gozdarstvo je tudi velikega pomena pri nas, saj je skoro polovica naše zemlje pokrita z gozdovi. Doslej se jim je posvečala premahna pozornost, gledalo se je le, da se iz n ih pridobi čim največ dobička,
Gozd nam da'e drva 'n les. Drva se uporabhajo za kurjavo, med tem ko spada med les stavbinski in drugače uporabljiv les. Poprečni letni prirastek je računati 2.88 m:' na hehtarju. Do polovice gozdne posesti je v lasti države, veleposestnikov in cerkve.
V zasebni posesti prevladu.c visok areul.
tgličastih ter mešanih gozdov jc približno 2krat toliko kot listnatih, Ako je letni prirastek drv nekako 45%, lesa pa 55% vsega prirastka, vidimo pa, ■da se j,e v imenovanem ozemlju posekalo 1. 1910.
a) trdih drv 858 tisoč m*,
b) mehkih drv 483 tisoč m3,
a) trdega lesa 131 tisoč m",
b) mehkega lesa 969 tsoč m3.
Primerjanje cen tega lesa z današnjqimi nima ni-kake prave vrednosti, ker so današnje tržne razmere popolnoma spremenjene 'n 'S0 cene silno poskočile.
O uporabi lesa spregovorimo natančneje v sestavku o industriji in trgovini.
# * *
Navedeni podatki morejo dati lastnemu študiju le nekako smer. Kdor pa se hoče temelito seznaniti z gospodarskimi razmerami svojega kraja jih mora vsekakor podrobneje razmotrivat:: kako ,je z malimi kmeti (do 5 ha zemlišča), kako s srednjimi, kakšen je odstotek enih in drugih, kaj se je že storilo za povzd go zemljedelstva, kaj bi se lahko,
Delovna šola	<N.d.ijc,„n,c	>
20. Zmaga dela nad lesom. Naš popis delovne šole že omogoča, da si 0 njej napravimo splošno predstavo. Njena glavna posebnost je v tem, da ni šola, marveč hiša. V tej hiši, ki ima mnogo otrok, vre intenzivno gospodarsko delovanje, ki je posnetek navadnega domačega delovanja: del otrok ureja stanovanje in skrbi za prehrano, drugi predejo, tkejo, šivajo in se ukvarja« nasploh s hišnimi rokodelstvi in le mali «se sprehajajo« (delajo ekskurzije), se igran, opazujejo in pomagajo. Naša šola je dom in v njem ni razredov: v njem so navadne sobe, v katerih se dela in počiva, ter kuhinja. Te sobe se po svojem številu prav tako specializirajo kakor se to zgodi s sobami katerekoli hiše, ki je stanovan e. Če imamo na pr. 4 sobe, so to «jedilnica in «kabinet» (t. j. soba za čitanje), otroška soba in ostale so za delo.« In kakor se to godi tudi v rodbini, se ne zapremo eden. pred drugim, sicer se pa tudi ne motimo (nadlegujemo) med seboj, ne da bi imeli pri tem kakega1 poslovnega namena.
Med tem ko organizira vzgo evalec tako šolo, se mora popolnoma zavedati, da ni v stanu sam organizirati. Čas mu ne dovo'juje pospravljati za 150 200 osebami, oskrbeti jim prehrano in opravo. Mislim celo, da nima dovolj moči, da bi organiziral pogoste ekskurzije otrok, in končno je tudi le «hišna obrt», a tudi ta le s skrajnim naporom, primerna njegovim močem. V resnici ni oprema zaenkrat kdove kako obsežna: imamo preprosto kuh o sko opravo (posoda se v sili prinese z doma), kmečki kolovrati, neka' stolov za tkanje, kar si sami naredimo, in nekaj knij g in učil. Toda vzlic temu imamo mnogo dela, moramo za mnogokaj skrbeti, mnogo tekati okrog in ne pride nič ven iz vsega, če bi padlo učitelju v g'avo, da bi hotel po stari navadi vse «sam» 'opraviti. Čisto drugače pa bo, če se vse to naloži otrokom. 150 če tudi mahnili rok je močnejših kot dve odrastli. Naše male organizirane mravl e bodo vse krasno uredile, dasi bo tudi zanje dovolj dela. V tem pa je hrbtišče delovne šole: njena naloga je v tem, da sama na de delo, ki more organiz rat živ-ljcn;e otrok in ga napo'ni s kulturelno vsebino. Go-spodarjen e v rodbini 150—200 oseb in hišna industri a rta baš dve deli take vrste.
ovire, potrebe, kako ,e z obrtjp, ali se razvija, kakšne možnosti razvoja so, gospodarske perspektive za prihodnost, izseljevan e l.udi itd. Občine imajo po zadnjem ljudskem štetju posnetke raznih podatkov in bi bilo učiteljstvu v korist, če bi sc ž njimi seznanilo, saj statistike marsikaj pokažejo in so zelo poučljive. Iž n ih sc zrcali, kakšne učinke ima pa gospodarstvo liberalna doktrina, kako in v koliko je izpeljala svoje namene v borbi z nekdanjjm fevdalnim redom, kako bo oblikovala gospodarstvo v prihodnosti. Ni nič težkega nabaviti si take podatke ter jih pretresati. Le na ta način jc mogoče pogledati d odna, kako naše ljudstvo živi, kakšne so gmotne podlage njegovega živi en a, Da jih pozna in se zanje zanima, je dolžnost intelektualca, ki se noče od ljudi odtrgati, ki noče prepada med n imi in seboj.
ZA SAMOIZOBRAZBO!
Ker je kmetijstvo na Danskem doseglo eno na,višjih stepenj v Evropi, bomo govorili o njem v novem letniku «Učiteljskega lista» obširneje. Opozarjamo že sedaj učitel stvo na to, ker je svoj čas priobčena razprava o danski ljudski visoki šoli šla povečini mimo.
Pri svojem poletnem delu pa zadenemo še ob neko težkočo. Videli bomo, da jc poedini šoli nemogoče organizirati ekstenzivno kmetijstvo. Ali se mora združiti z drugimi šolami v skupno kmetijsko obč no, ali se, kar se bo navadno zgodilo, pridruži kakemu gospodarstvu odraslih, kar bo lažje izvedljivo, ker vendar odrasli že zdaj uporabljajo otroke za pol ska dela in preostaja šoli le še, da ustvari organizacijo in red, namesto potegniti otroke v njih in v škodo odrastlih od dela odrastlih, kakor se godi običajno dandanes:	«Ne	moremo imeti rednega
pouka, ker jemlje,o kmetje otroke poleti na polje« — slišimo pogosto od šolnikov, katerih šola je odtujena splošnemu delovnemu življenju. Videli bomo, da se je treba celo pri kulturi gredic zateči k zadružnemu delu. Smešno in nemogoče je hoteti organizirati v XX. stoletju zaprto šolsko gospodarstvo.
Vemo že, kakšno zalogo znan a in spretnosti so si pridobili naši osem- in devetletni (kakor tudi devetin deset'ctni), ko so bivali v naravi. Poznajo vrsto vrtnih in divjih cvetic, znajo gojiti zelenjavo, obdelati vrt (v zimski dobi čebulnice), poznalo semena, setev in kaljenje, sploh življene rastlin po opazovanju in preizkusih. Ne morem navesti tu imenika najprimernejših rastlin, ki so pripravne za različne kraje. (Poizvedeti je pri cvetičarju ali vrtnarju). Otroci znajo gojiti tudi žitnice in predivne rastline. Poznajo poljedelsko orodje, stroje in so si pridobili gotovo zadružno in kolektivistično vzgon. Poznajo že navadne vremenske pojave, tudi življenje živali, posebno hišnih, ptičev, žuželk in škodljivcev. Končno so si pridobili tudi nekatere splošne priro-doznanske ideje.
Zdaj, ko se odpravljamo na tretje poletno delo, se n ih delo posveti večinoma drevesu. 2e prej, na pr. v preteklem letu, so pričeli delati v sadovnjaku, ko so delali travne grive, so se vadili v dekorativni vrtni umetnosti in so se, najbolj z estetičnega stališča, seznanili potom prakse s cvetočim grmičevjem, s plazilkami in ovijalkami, pa tudi s sadonosnimi rastlinami (lepota, barva cvetja, vrste, presajemje, nega; metode plezanja, oporišča, lepota in korist, senca, varstvo pred vetrovi itd.; sadje, jesenske barve, pokvarjenje sadežev.) Zdaj se ta dela nadaljujejo in razširijo (sezala bodo ceh še v prihodnje
leto); sadno in gozdno drevje, sadjarstvo in gozdarstvo, Nažrt je približno sledeči: 1) razločevanje v naših .krajih rastočih vrtnih in gozdnih dreves, njih biološki, estetični pomen in. korist, 2) pomnoževanje s semenom, korenikami in sadikami ter priprave, temu odgovarjajoče; sajenje želoda, sajenje vrbovih vej, presajenje dreves, 3) življenje drevesa in njegova sestava:	korenike, deblo in deli, veje in vejice,
brstje, listje, cvetje, sad in seme (drobnogled in poskusi — vpijanje vlage, smer vlaken, tok Sokov, dihanje in tvorba škroba), 4) listnati in iglasti gozd. Metoda sistematičnega opazovanja in poskusi z za-beleževan em.
Program gozdarstva in nasajevana je približno ta le: 1) gozd v začetku spomladi (brstje in vpliv toplote nanj, prve pomladne cvetice, lanske mačice in listi); 2) brezov gozd (sok pomladi, «solze» breze, dihalni ustroj, pore in povoščenost listov, biološki pomen teh reči); uporaba lesa (plug, brana, voz); les breze in oglje, destiliranje smole iz brezinega lubada, uporaba vej za metle, žlice, pladnje (podstavke); lepota in dekorativna uporaba breze;
3) hrastov gozd (žir in uporaba, čreslovina, predmeti iz hrasto vrne, estetika hrasta, škodl/ivci hrasta);
4) vrba (mačice in medne žleze ter njih biološki pomen, nasajanje vrbinih sadik v močvirja, utrjenje bregov in prepadov z vrbami, uporaba vrhovih šibic za pletenje, trhla vrba, poezija vrbe, vrbovo mladje in uporaba; 5) iglasti gozd (destiliranje smole, macesnov gozd, smrekov gozd, terpentin, korist smrekovega lubada, biologi a macesna in smreke in njih estetična uporaba); 6) gozdne cvetice in ptiči (življenje šmarnice, nagelčka, jagode, jagodna gredica,
obe, plevel; življenje mravelj, veverica, slavec, ku-avica in druge ptice; kače). Metode opazovanja, delo, zleti in zbiranje.
Toda najvažnejši tema in najvažnejša vprašanja
Dvogovor
Paragraf (zverižen in reven, viseč že v grob, ponižno); Dovolite, milostni gospod, da se predstavim!
Direktor (didaktični — motreč revno zunanjost prišleca, osorno): Kdo ste?
Paragraf: Seve, kako bi me poznali, ko so mi pa zamenjali ime!
Direktor: Če le nisi goljuf! Zamenjali ime?
Paragraf: Oprostite! Ne, ne imena, številko...
Direktor: Sumljivo, močno sumljivo! Odkod pa si1?
Paragraf (pomišlja): Odkod? M:oj oče je bil iz idealističnega modroznanstva, jaz sem pa iz enotnega.... besedila, to sc pravi: rojen sem bil že prej, nekaj let prej.
Direktor (vmes); Prebrisan ptiček si, vidim. Tukaj doma, tam rojen, na svet pa si prišel že nekaj let poprej. Grešiš proti moji potrpežljivosti! Gledi, da ti vrat ne pokažemo!
Paragraf (obupno): Saj ste mi jih že, saj sem revež brezposeln!
Direktor:	Torej	bi rad dobil kako mesto?
(Pomilovalno.) Prijatelj, treba je vložiti prošnjo na kolkovancm papirju, dokumente, dokaz o moralnem vedenju...
Paragraf (se ojunači): Saj nisem prišel prosit mesta. Protestirat sem prišel!
Direktor (mogočno); Pazi na besede! Ne rabi takih, 'ki jih danes niti v leksikonih ni več! Če pa res misliš protestirati, obrni se na višje mesto; jaz
so sledeča: gozdna tla, vpliv nalivov (povodnji), korist gozda, razmnoženje gozda, bolno drevje, gozdni škodljivci (parazitne gobe, neurje, gozdni požar, škodljive žuželke, gozdni zločini) in boj proti temu, varstvo gozda. Metoda je opazovanje v gozdu, dela v drevesnici in v gozdnih stacijah, eksperimenti na poskusnem polju, sistematično beleženje opazovanj in poskusov, opis pogostih, ne kompliciranih, vendar posebnih ekskurzij, čitanje knjig o gozdarstvu, o življenju gozda in pogozdenih krajev, poezija.
Kar se tiče vrtnarstva, bi prišla za to starost v glavnem sledeča dela in teme vpPštcv: setev semena v zabojčke, pikiranje, presa enj ev lonce in na gredice, naprava zgodnjih gredic, češnjev vrt in boj s škodljivci; vrste češenj in kultiviranje, češplja, hruška, jablana in n'ih nega (prekopanje, zalivanje, varstvo pred slabim vremenom in živimi škodljivci), njih različne vrste in njih škodljivci, ivanje grozdje (njegova nega, obrezanje, škodi ivci), vrtna jagoda, malina, ribez (pomnoženje, škodljivci, nega), higijena prehrane s sadjem in jagodami; ptičnice in življenje ptic (škorec, ščinkovec, lastovke in vrabci) in žuželke (hrošč, ščurek, rilčar, zavijač).
Kar se tiče polja, je «varstvc polja® glavni tema (pomnoževanje trav, boj proti zasipanju polja, pesek, neurje, pleveli in njih zatiran e, bolezni žita, škodljivci polja — biologija rastlin in živali), gnojenje (sestava zemlje in nje izčrpan e, česa ji nedostaje? Razumevanje sestave različmh gnojil, kolobarjenje, tri in štiriletno obdelovanje, menjevalno obdelovanje, katera tla so primemeša za ta ali oni način 'obdelovanja in iz katerih razlogov, razločevanje vrst tal po vegetaciji, ki na njih prevladuje, pogoji dobre žetve, izboljšava travnikov, senožeti) in «uporaba trav® (ječmen, ovsena moka, uporaba slame). Metoda 'e — kot povsod — opazovanje in delo,
(Dalje.)
nočem nikake odgovornosti, ker je tudi nimam, Razumeš?
Paragraf (pokaže 'Z glavo navzgor in pokima): Seveda razumem. Morda vam odgovornost niti ne diši. Protestiram pa vzlic temu! Brezposeln sem po vaši! zaslugi. Sem paragraf ta in ta...
Direktor: O, saj te dobro poznam! Hujskač si! Ljudi hujskaš, da mi pošiljajo listke! Ampak sam najbolje veš, Ikako je. Kdor pride s prvih mest tja doli na trideseto ali na tridesetprvo, dragi moj, tak ne šteje več mnogo. In kako naglo si zlezel po klinih navzdol!
Paragraf (se moško postavi): Klini gor, Iklini dol! Moji kolegi so še mnogo bol,j zadaj, pa imajo povscd besedo. Tudi jaz jo hočem imeti!
Direktor '(skomigne z rameni, posmehljivo): Revež, pod nesrečno zvezdo si ro en, 'kaj bi sc tu repenčil! Ali res ne veš, da si le privesek? Kar se pa tvojih kolegov tiče, jih pa sučemo, kakor se nam zdi lepše.
Paragraf: Sučete jih že lahko, toda mene ste tako zasukali, da sem zletel v staro šaro. To pa ne gre, zato protestiram! (Lopne po tleh.)
Direktor: Stoj, sicer ti bo žal! Znaj, da danes niso časi polovičnih ukrepov!
Paragraf (lopne spet); Hočem pravice, nočeim biti v kotu! Vsakemu, kar mu gre! Vrnite mi čast, sicer...
Direktor (se grohoče): Glej ga, glej, spaka! Kdo da bi nam ukazoval! Tega pa še ne! Ha ha ha! Prijatcl ! Poglej se vendar že, kakšen si! Ali ne veš, da nimaš nobene prave podobe? Gol hodiš okoli in
sc kažeš kakor velik gospod. Kdo se ti ne bi sme-:al? Ali se ne spominjaš, kaj so ti bili obljubili, ko so te spravili na svet? Urnik so ti bili obljubili in program, ti si pa* sirota, vse to pozabil!
Paragraf (vmes): Motite se, nisem pozabil jaz, ampak moji očetje. Moje brate so lepo oblekli, mene so pa pustili golega. Dve leti že hodim okrog brez figovega peresa, če se smem tako izraziti. Ampak ni moja krivda!
Direktor (zasmehljivo): Torej vendar priznaš! Pojdi in priloži se pri ministru, če pa sam vidiš, da si gol! Kadar te bo pošteno oblekel z urnikom dodatnih ur in z učnim načrtom, pa se vrni k meni in poprašaj, če je kje še kak zapeček zate. Si razumel?
Paragraf (ponižno):	Za	božo volo, imejte
usmiljenje z mano! Poglejte me dobro, kako- sem mršav in zdelan! Saj visim že v grob! Še ena pot do ministra, pa me ne bo več nazaj. Morda še do njega ne pridem, na cesti poginem od vsega hudega. Zakaj tudi paragrafom je včasi hudo! Imejte usmiljenje!
0 sestavljenih besedah
(Nadaljevanje.!
Napačne spojenkc s samostalnikom:
1.) Vse spojenke s samostalnikom, v katerih je drugi del popolni pridevnik, so< napačne; umobolen, slonokoščen, vodoraven, čaropoln; še posebno pa one, v katerih je samostalnik v rodilniku: milosti-polni, ljubeznipoln, trudapoln, usodepoln, hvalevreden (kot sc piše po vseh spričevalih), častivreden, častilakomen, zemljelačen.
Namesto umobolen se glasi pravilno bolan na umu, kot govorimo bolan na želodcu, bolan na obistih, bolan na pljučih, bolan na jetrih. — Namesto slonokoščen: iz slonove kosti, kot pravimo iz volo-vjega roga, iz smrekovega lesa in ne volorožen in ne smrekolesen. — Namesto vodoraven bi morali govoriti raven kot voda, kot pravimo raven kot sveča, trd kot kameni, mrzel kot kača, težak kot svinec. Besedo vodoraven imamo iz Cigaletove terminologije in je češkega izvora, ki je skovana po besedi vvasserrecht. Za ta pojem je boljši Cigaletov izraz iz pridevnika in nedovršenega glagolskega debla z obrazilom — en: ravnoležen. Ravnoležna ravnina, ravnoležna ploskev, ravnoležna črta; samostalnik ravnoležnost namesto vedoravnost. — Čaropoln se glasi prav: poln čarov; pravilneje: očarljiv, čaroben.
Kdor piše milostipoln, mora pisati tudi kruhasit,
Feljton
Stano Kosovel: LORD BVRON
(Konec).
Še nekaj besed o Byronovem individualizmu. By-ron se je bojeval za načela, katerih drugi niso priznavali. Proglasiti se v tedanjem času na Angleškem za liberalca, je bila usodna stvar. Ljudje iz srednjih in nižjih slojev so bili radi te pripadnosti žigosani za levičarje in prevratnike. Morali so trpeti, ker so jih neprestano preganjali. Liberalce iz aristokratskih krogov pa so Angleži še posebej prezirali in zaničevali. Nazadnjaški tisk jih je napadal ob vsaki priložnosti ter se ni sramoval brskati celo po najintimnejših zadevah njihovega zasebnega in zakonskega življenja, (Primer: lady Byronova in klevetanje pesnikove po poli sestre Avguste).
Kakšen pa je bil v jedru Byronov. liberalizem?
Direktor (oblastno); S kom? S paragrafom? Kaj se pa nam mešate med noge? Nismo mi zaradi paragrafov tukaj, ampak so paragrafi radi nas. Ca-pito? Prosim te, izgubi se vendar!
Paragraf (ogorčen): Pa za nalašč ne!
Direktor (hud): Marš, izgini!
Paragraf (se reži); Kdo je viši? Ali ste vi nad nami, ali smo mi nad vami?
Direktor (srdit): Bomo videli! (Kar sc zgodi, ni nič nevsakdanjega. Direktor se zažene naprej, si zaviha rokave, pograbi paragraf ter ga trešči iz pisarne. Pihajoč od jeze, zaloputne za n im vrata); Tako! Zdaj veš, pri čem si, ti nezakonsko ščene! Ta bi b la lepa, da bi mi ti še ukazoval! Saj si samo polparagraf, ko te še prav oblekli niso! (Sede ter se nekoliko pomiri.) Vrat bi mu bili zavili! Dobro, da so ga vsaj raztrganega pustili! Je vsaj laže delo z njim. Drugače bi mu ne bil vrag do repa!
(Zavesa.)
kruhalačen, ali pa tudi nasprotje miiostiprazen. Sploh je nelepa zveza milosti poln, 1'ubezni poln, kot da bi bila ona bitja z milostjo ali ljubeznijo napolnjena. Če bi nam te zveze že rabile, bi jih morali pisati narazen. Namesto teh prevodov iz nemščine imamo lepše izraze. Naj slede vse poprave: milostipoln {milosti poln, poln milosti), prav: milosten, premilosten, nad vse milosten; milostiv, premilostiv, nad vse milostiv; ne: Češčena Marija, milostipolna, ampak: Češčena Marija, milostna, Gospod je s Teboj! — Ljubeznipoln (ljubezni pobi, poln ljubezni), prav: ljubezniv, preljubezniv; tudi: ljubeč, nad vse ljubeč. — Usodepoln (usode poln, poln usode), prav: usoden, usodonosen. — Trudapoln {truda poln, poln truda), prav: naporen, utrudljiv. — Nadepoln (nade poln, poln nade), prav: nadobuden. — Hvalevreden, častivreden, častilakomen, zemljelačen se pišejo narazen: hvale vreden, vreden hvale, vreden pohvale, kot je plačila vreden, vreden plačila; spomina vreden dogodek, obžalovanja vredno stanje, pomilovanja vreden človek, zavidanja vreden, časti vreden ali vreden časti; častilakomen ali lakomen časti, kot je lakomen denarja, lakomen blaga, lakomen zemlje; zemlje lačen, kot je kruha lačen in podobni izrazi kruha pijan, podpore potreben. — Skrivnosti-poln (skrivnosti poln, poln skrivnosti), prav: skrivnosten. Namesto delozmožen je pravilno dela zmožen, zmožen dela
(Dalje)
Težil je za nedosežnim. Želel si je novega človeštva, resnice brez servilnosti, čistega ponosa — skratka rod ljudi, ki žive novo življenje, višje od vsakdanjosti. Pesnikova deviza se je glasila:
Dragi tovariš, svetuješ mi, naj se pomešam med svet;
reči ne morem, da ne svetuješ mi modro;
toda umik v samega sebe se lepše vjema z zvokom
[mojega duha: jaz nočem med1 svet, katerega preziram.
#	1	‘	• J •
Angleži so še danes nedostopni in nepopustljivi napram Byronu. Ob stoletnici pesnikove smrti leta 1924. je izšel javen apel priznanih avtoritet, ki so zahtevale, naj se vendar enkrat odstopi prostor za Byronov grob v britanskem Pantheonu, ležečem v vvestminsterski opatiji. Poziv so podpisali med drugimi:	Lloyd	George,	lord Balfour, bivši minister
Asqu.ith, Edmun4 Coss. T. Jlar.dyi R,. Kipling. Cer-
k veni dostojanstveniki v Westminsteru pa so odgovorili negativno, Morda so odklonitev zahteve še jasneje poudarili kakor pred sto leti, ko je zavrnil prošnjo za pokop Byrona v Westminsteru dekan Ire-land. Angleška družba je torej v bistvu ostala ista kakor za časa pesnikovega življenja. Za njo je Byron še vedno izobčenec.
# *
Viri, ki so mi služili pri sestavljanju razprave o lordu Bvtronu: Byronova zbrana dela v devetih
Iz organizacije
Goriško učiteljsko društvo ima svoje redno letno zborovan e v Gorici v Trgovskem domu 3. decembra t. 1. ob 10. uri po sledečem dnevnem redu:
1. Predsednikovo poroč lo.
2. Blagajnikovo poročilo, n ih računov.
3. Leopold Paljk: Gospodinjsko nadaljevalna šola, njena važnost in ustroj.
4. Volitev odbora.
5. Razni nasveti.
Pridite vsi, ker je to vaša dolžnost, Odbor,
Učiteljsko društvo za Trst in okolico. »Učit. društvo za Trst in okolico« je imelo svoje jesensko zborovanje z dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsednika.
Razno
Obveznost bivališča. Učiteljstvo je dolžna bivati v onem kraju, kjer poučuje. Sme pa bivati tudi v bližini onega kraja, toda s pooblastilom šols. prove-ditorata, za katero je prositi na kol. papirju 2 L.
Učitel stvo se sme odstraniti iz svojih bivališč one dni, ko ni službeno vezano.
Znižana voznina. Učiteljstvo in njih rodbine smejo potovati po železnici ali s parnikom po znižani ceni (ca 50%). Morajo pa imeti železniško knjižico. Ta se izdaja le učiteljstvu, ki je že v natečajnem imeniku. Zanjo je treba poslati na proveditorat L. 4.05 in lastno fotografijo s podpisom čez prsi (format 6X10 cm) kr,, nadzorniku. Temu je tudi javiti, da se je poslala nakaznica proveditorju.
Število voženj ni omejeno. Če nima knjižica več listov, se lahko zahtevajo takozvane «richieste fer-roviarie», s katerimi se je mogoče voziti po znižani tarifi. Dobi sc pri nadzorniku. Ta izdaa tudi (za silo) izkaznice, ki so enakovel avne s knjižicami. S pomočjo izkaznic se lahko vozijo tudi provizor. učitelji (a ne suplentil), če že drugo leto učijo.
Popravek. V 21. številki -'Učiteljskega lista objavljena vest, da je bil rekurz tov. Sivca že rešen, ni resnična.
Opravičba zavrnitve «Novega Roda» bivšega naročnika — 21. številka Učitelskega lista od l-XI.-25 ugotovlja mojo zavrnitev -Novega Roda., brez moje navedbe njenega vzroka, Mojo zavrnitev pa izvaja po svoji logiki iz razlogov namišljene moje strahopetnosti...
Da ne bo dvoumnosti v tej; stvari, evo moje opra-v:č‘be: Dokler sem bil v stanu rabiti Novi Rod« za sredstvo v dosego kulturnega smotra naše mladine, sem ga rabil ne iz osebne, temveč altruistične koristi. Od začetka Šolskega leta so -Novemu Rodu » postavljene iveprekoračfrve zapreke, .katerih ne
zvezkih s predgovori in komentarji; Merežkovski : Večni opotniki (študija o lordu Byronu); G Brandes: Literarni toki devetnajstega stoleta (četrta knjiga, angleški natural zcm); Uvod v Bottgerjevo izdajo Bvrouovih spisov, napisal dr. W. Welz (Lipsko, Maks Hesse); odlomki iz doktorske disertacije I. M Petroviča v New Yorku (priobčeni v zagrebški Novi Evropi«) itd. Mes.oma so privzeti v besedilo celi odstavki ne da bi bil tako' zraven naveden pi- , satelj.
2. Predavanje.
3. Slučajnosti.
Prisotnih 'e bilo članov in gostov 30.
Predsednik otvori ob do1očeni uri zborovanje. Pozdravi navzoče in bodri člane k vztrajnosti, dasi nam v sedanjih razmerah vse naše prizadevanje in delovanje ne prinese nikakih gmotnih koristi. Nato da besedo g. predavatel u, ki nam je prav lepo predaval o »razlagi elektrišk'h pojavov na podžgi elektronske teorije«.
Predsednik priporoča nato razšir anje našega pre-koristnega mladinskega lista. Imenuje sc zastopnik tega lista za naše okrožje. Dalje se izrazi splošna želja, da se pri prihodnjem delegaci skem zborovanju pove mnenja o novi obliki lista.
Nato se otvori debata o našem stališču, posebno glede provizoričnih, oziroma suplentov. Določi se deputacija, ki sestavi spomenico tozadevno na g. župana in mu jo izroči osebno.
zmore noben »junak« mojega položaja brez da ne bi škodoval skupnosti. Moj prosti čas ljubim vpora-biti za čitamje knjig s študi sko in resno vsebino in si ne dovoljujem vsiljevati čtiva omejenega na gotovo starostno dobo.
Kar se tiče strahopetnosti je ne poznam nikoli in pred nikomur, ker se zavedam mojih dolžnosti in pravic. Moja zavrnitev «Novega Roda« izha'a iz ozirov praktične potrebe. —
F. F. ki služi v T. in je rojen v Š.
Op. ur.: Priobčujemo to »opravičbo zavrnitve« v takem jeziku kol smo jo predli. Če bi to «opravičbo zavrnitve« komentirali, bi samo pokvarili nje vtis. Dostavljamo, da je bil F. F. naročen dve leti na list. Ko je služboval v K,, mu je po nesreči prišlo v roke več izvodov, ki jih je vrnil upravi. Takrat je naročil, naj se mu pošilja en izvod, toda v oddaljeni — ro stni kraj Š, Iz ozirov praktične potrebe pač...
Načrt sindikalnega zakona so listi nedavno objavili.Ni pa še znano, kdaj pride v razpravo in v veljavo. Novost je, da bodo v te državne sindikate vpisali kogarkoli, ne da bi ga vprašali, kaj sam misli in če se želi vpisati. Tudi sindikalni prispevek mu bodo lahko naložili in s:cer do 30 L. letno.
Šolska matica. Opozarjamo poverjenike, da do 10\. decembra pošljejo tov. Germku, Trst, Via Feltre 7, izkaz članov in nabrani denar. Vsak član plača 30 D. (14 L.)
DOLŽNIKOM -NOVEGA RODA«.
Pri nekaterih dolžnikih «N. r,» ne izdajo vsi opomini nič. Na pismene račune se ne odzovejo, za objave so gluhi. Tako ni plačanih več tisoč lir še za lanski in prejšnje letnike. Če bi dolžni plačevali po malih obrokih, bi že davno lahko poravnali dolgove.
Uprava ne mara delati neprijetnosti prizadetim, toda potrebno 'e. da se zavedo svoje dolžnosti in Krede obveznosti do »Nov. rod&».