Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega podsaveza in
Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana
Izhaja vsak torek dopoldne.
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.
Naslov uredništva in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. - Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista“ Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Prve smuške tekme — Dober pričetek zimske sezone
skupščine JNS — Lahka atletika v Nariboru
— Zanimivosti iz i. t. d.
Srečno in veselo novo leto želimo vsem naročnikom, čitateljem, dopisnikom in prijateljem našega Usta!
Uredništvo in uprava „Športnega /ista11.
Kako se nai učimo drsanja?
Takoj, ko nastopi zima, ko zamrznejo vode, vabi drsališče staro in mlado k zdravem drsanju v svežem zraku. Za opremo rabimo le par visokih čevljev in dobro stoječih drsalk. Četudi pozna večina ljudi vrline drsanja, vendar se marsikdo izogne gladki ploskvi, ker se boji, da bi padel. Tukaj pomaga le eno sredstvo: pravilna metoda učenja že od početka.
Najbolje je, da se začetniku skoraj nič ne pomaga. Docela napačno storijo eni, ki pustijo, da se jih začetnik z rokami oklene in ga tako prevažajo po drsališču. S tem onemogočajo začetniku vsako kretanje in mu vzamejo veselje ho samostojnih poizkusov.
Manj napačno, zato pa tembolj nevarno je, ako premika začetnik pred seboj stol ali sani. Tak nebogljeni začetnik pomenja nevarnost za vse druge in se lahko tudi sam izdatno poškoduje, ako mu stol zdrči in pade z obrazom na led ali celo na rob stola. Zato je najbolje, da začetnik odkloni vsako pomoč. Nevarnost padanja se odpravi z nagibom (s predklonom) trupa naprej in z upognjenim predročenjem; to je držanje, katero zavzame vsakdo na ledu samohotno.
V tem držanju — nogi sta v kolenu lahko skrčeni začnemo vaditi
tek naprej,
najprej s kratkimi koraki, nato drsajoče, pri čemer se pomikata nogi tesno druga ob drugi. Prve kratke drsajoče korake je treba polagoma zdaljševati in paziti, da je koleno pri gibu naprej močnejše upognjeno. V hipu, ko začnemo zadnjo nogo dvigovati, se izpremeni dr-čanje v tek. Važno je, da spojimo dvig zadnje noge od tal s kolebom cele noge naprej. Po kolebu se postavi noga na lahko tik ob prvo. Niti postavljanje noge, niti odrivanje ne sme biti izrazito. Hitrost dobimo potom upogiba kolena in potom močnejšega nagiba s trunom; z rokami mahamo nalahko.
Da se zamoremo ustavljati, se moramo naučiti
zaviranja.
Najprej moramo poizkusiti eno, nato Pa obe nogi postaviti v prečno smer
Zobni ateiie
Bevc Joško
Mubljana, Gosposvetska 4|l
■etefon št.32-96 Loco in interurb. Sprejema: 9. —V213.
14. - V218.
p° želji v torek in petek do 1/2 20. Do dogovoru ob nedeljah dopoldne.
(napram gibanju naprej); pri tem držimo tudi roki naprej in sicer zato, da ne pademo nazaj. Čim bolj prečno zavijemo, tem hitreje se ustavimo (primerjaj kristijanijo pri smučanju!).
Tek nazaj
je vaditi prav tako iz osnovne stoje s predročenjem rok. Da si olajšamo drča-nje nazaj pomaknemo najprej desno stran, nato pa levo stran telesa nazaj (gibanje v bokih). Paziti je na to, da ostaneta stopali ves' čas vzporedni.
Pri teku naprej izvajamo zavoje s
DEFINITIVEN PROGRAM MEDNARODNIH TEKEM V BOHINJU.
29.	jan. Sprejem gostov, ob 6. uri zvečer v hotelu Sv. Janez žrebanje za vse tekme.
30.	jan. ob 8. uri. Start za smuški tek in kombinirano tekmo na 18 km, start in cilj pri hotelu Sv. Janez.
31.	jan. Vojaška patrolna tekma armijskih patrol na 30 km s streljanjem. Start ob 8. uri v Boh. Bistrici. Popoldne kratki smuški izleti in izleti s sanmi.
1.	febr. ob 9. dop. Kombinirano tekmovanje v skokih na Hanssenovi skakalnici v Bohinju. — Na Boh. jezeru: mednarodne drsalne tekme dam, gospodov in juniorjev — obvezno drsanje, pop. ob pol 2. uri velika skakalna tekma na isti skakalnici.
2.	febr. ob 8. uri vztrajnostna tekma na 30 km. Start in cilj hotel Sv. Janez. Ob 9. uri mednarodne drsalne tekme dam, gospodov in juniorjev: prosto drsanje. Ob pol 2. uri vojaški smuški tek posameznikov na 18 km. Start in cilj v Boh. Bistrici. Ob 17. uri razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad v hotelu Sv. Janez. Zabavni večeri.
3.	febr. ob 11. uri dop. Mednarodna skakalna tekma Sp. ki. Bled na skakal-
prestopanjem; to pa zato, da ne izgubimo na hitrosti. Poleg tega je prestopanje dobra vaja za loke. Prestopanje vadimo v krogu najprej v desno nato pa v levo. Ko prestopamo z desno, dvignemo isto preko leve (na kateri stojimo) in jo postavimo poleg nje z notranjim robom na led. S tem prenesemo težo telesa na desno nogo in drčimo na isti naprej; levo dvignemo kakor pri navadnem teku in jo postavimo na led z zunanjim robom. Na to se začne vaja znova s prenosom (s prekrižanjem) desne noge. Z enostranskim prestopanjem tekamo v krogu, čim daljši in počasnejši so koraki, tem večji je krog.
Tako se navadimo malih lokov, ki vodijo k najenostavnejši vožnji na eni nogi,
k loku.
Telesna teža se pri tem vedno pri prehodu prenaša. Da dobimo potrebno hitrost, upognemo koleno začetkom lo-
nici na Bledu. Organizirani izleti na Bled, Dovje-Mojstrano, Kranjsko goro. Organizirani smuški izleti v Bohinju na kratke enodnevne ture ter organiziran izlet kot dvodnevna tura v Trigl. pogorje — vsi pod vodstvom voditeljev in s povratkom v Bohinj.
DOPIS IZ MARIBORA.
Smučarji in sankači so temeljito izrabili Božične praznike. Pri vseh kočah na Pohorju so se vršili smuški tečaji; pri Mariborski za začetnike, pri Ruški za izvežbane. na Klopnem vrhu za tekmovalce. Vsi so bili prav dobro obiskani. Kader smučarjev se stalno veča, že danes razpolaga Maribor s ca 1500 smučarji, ki pa žal še niso vsi organizirani v klubih. V toliki množici se bo sigurno našlo talente, ki bodo postali prvovrstni tekmovalci. Letošnje mnogobrojne prireditve bodo dale dovolj priložnosti za izpopolnitev.
Program prireditev v januarju je naslednji:
6. jan. sankaške tekme za prvenstvo Pohorja; priredi ISSK Maribor;
11. jan. klubsko prvenstvo Smučarskega kluba Maribor v smučanju;
ka. Za pravilno izvedbo lokov je potrebno pravilno držanje telesa.
Začetkom desnega' loka pomaknemo desno stran (d. roko, ramo in bok) naprej — ob koncu loka je desna stran zadaj in leva spredaj. Telo se obrne polagoma med izvajanjem loka. Prosta noga (v našem slučaju leva) ostane zadaj in je neprisiljeno, nalahko skrčena; koleno, gleženj in stopalo je obrnjeno na ven; leva noga se prenese naprej šele ob koncu loka.
Ko smo se naučili lokov, začnemo z vožnjo celih krogov na desno, oz. na levo. Ako združimo krog na desno in na levo, dobimo osmico, ki je osnovna oblika za umetno drsanje. Kdor pa nima veselja in zmožnosti za drsanje po »eni nogi«, ta se lahko nauči marsičesa v navadnem dvonožnem drsanju. Izvaja lahko celo vrsto korakov in osnovne oblike plesa, ki vsakogar navdušijo za drsanje.
Zato ven na led!
18. jan. smuško prvenstvo Dravske banovine in Mariborskega zimsko športnega podsaveza.
Razpisa prvih dveh tekem sta bila priobčena v prejšnji številki »Športnega lista«.
Vabilo k nakupu obveznic SK Ilirije za zgradbo smučarskega doma na Slatni v Planici pri Ratečah.
SK Ilirija, kot najstarejši športni klub v Dravski banovini, si je stavil kot glavno nalogo propagando vseh onih športov, ki jih po njih naravi lahko goje širši sloji in ne samo izbrani športniki, in sicer: plavanje, drsanje in smučanje. Kot prvo, v tem pravcu, je SK Ilirija zgradil drsališče, katero je letos znatno povečal. Za plavanje je klub zgradil predlanskim prelepo kopališče, katerega se poslužuje z laskavimi priznanji najširša publika. Da izpolni svoj program, je SK Ilirija na občnem zboru dne 12. decembra 1929 sprejel sklep, da zgradi na primernem kraju svoj smučarski dom, ki pa bo oskrbovan vse leto!
Po vsestranskem razmotrivanju se I je odbor odločil, upoštevajoč športni,
C' ^4*
Moment iz prve drsalne tekme za državno prvenstvo leta 1920 na Bohinjskem jezeru.
	
klimatični, letoviški in tujsko-prometni moment ter lokalne razmere, da zgradi ta dom v dolini Planica ter je v to svr-ho kupil na tako zvani Slatni 400 nr sveta.
Dom bo stal na ugodni izletni točki v nadmorski višini 960 m ob kolovozu ca. 10 min. od postaje Rateče.
Po dosedanjem načrtu naj bi bila zgradba enonadstropna z manzardo v domačem planinskem slogu ter bi imela poleg pritiklin, centralno kurilno napravo, skupne jedilnice, 2 prhi, še 9 sob za letoviščarje in 6 kabin za smučarje-tek-movalce, s skupno 36 ležišči.
V svrho financiranja tega projekta je SK Ilirija izdal 1000 komadov obveznic ä Din 100, ki se bodo amortizirale v nominalni vrednosti z izžrebanjem pod državnim nadzorstvom in sicer vsako leto po 100 obveznic, pričenši leta 1933. Obveznice so plačljive tudi v obrokih, za kar se izdajajo kuponi ä Din 10.
Za obveznice garantira SK Ilirija z vsemi športnimi napravami (kopališčem itd.), ki predstavljajo večmilijonsko vrednost, tako da je vsaka obveznica siguren vrednostni papir.
Kupcem najmanj petih obveznic bo nudil SK Ilirija prost vstop v dom, ugodnost rezerviranja sob ter znižane cene prenočišč.
V svojem idealnem in nesebičnem stremljenju za napredek smučarstva in povzdigo naših krajev, prosi SK Ilirija vse člane in prijatelje kluba, vse športnike, rodoljube in podjetja, da se odzovejo temu vabilu, kakor tudi da propagirajo nakup obveznic med svojimi znanci.
Ker je amortizacija tega dolga za klub odvisna od dohodkov investiranega kapitala, kar zavisi od čimprejšnje dograditve, si dovoljujemo pripomniti, da dvakrat posodi, kdor hitro posodi. Zato pričakuje podpisani Vašega čimprejšnjega sporočila, števila v odkup željenih obveznic.
SK Ilirija.
Smučarski klub Begunje.
Smučarski klub »Begunje« je imel 9. nov, t. I. svoj občni zbor, na katerem je bil za predsednika izvoljen g. Alojzij Stojan. Klub šteje 36 članov in razvija živahno delavnost,, ki se kaže v tem, da si bo letošnjo zimo zgradil skakalnico, predvsem pa je omembe vredno, da bo po klubovem prizadevanju ob Novem letu že uporabljiva zidana smučarska koča »Draga« v višini 682 m. Klubu želimo v Novem letu mnogo uspehov in prijeten smuk.
klubov, proti 8 izmed klubov, ki jih je zastopal Kralj, Hermes ni glasoval. Pri volitvah so glasovali menda vsi naši delegati za listo BŠK; želeli so sicer, da se napravi kompromisna lista BSK-Ju-goslavija, ko pa do tega ni prišlo, so se •odločili za listo BSK.
Naši klubi so zastopani v novi savezni upravi s tremi odborniki. Poleg Miloša Rybara, ki je bil kot predsednik LNP že doslej v savezni upravi, je v upravnem odboru na mestu g. Betetta kapetan Milko Vizjak, dolgoletni zaslužni funkcijonar SK Ilirije, ki nastopi v januarju novo službeno mesto v vojnem ministrstvu v Beogradu. Nadalje je tu g. Josip Golmajer, ki velja za eksponenta beogradskih obenem pa tudi naših delavskih klubov in ki zavzema funkcijo podpredsednika .INS.
*
»Sportista«, glasilo JNS, prinaša v 640. številki oficijelno sklepe glavne skupščine. Naših klubov se tičejo predvsem naslednji sklepi: SK Iliriji je črtana zabrana igranja in globa Din 1000, ki jih je diktiral LNP; SK Reki je črtana isto-tako globa Din 400, Hermesu pa preostanek trimesečne zabrane igranja. — Dohodki prvenstvenih tekem v LNP, ZNP in ONP se imajo v bodoče deliti tako kot n. pr. v BLP, t. j. za vsako tekmo sproti med oba igrajoča kluba.
—	Za celo državo so normirane naslednje sodniške takse: za mednarodne tekme 100 Din (sodniku 70, sekciji 20, zboru 10), za medmestne in prvorazredne tekme 80 Din (sodniku 50, sekciji 20, zboru 10), za vse ostale tekme 40 Din (sodniu 30, sekciji in zboru po 5). Na teritoriju LNP pomeni to, kot smo že pisali, majhno povečanje dosedanjih taks, ki so bile določene sporazumno med Sekcijo in LNP. — Spremembe pravil in pravilnikov so preobsežne, da bi jih mogli navajati v našem listu. Kazenski pravilnik je popolnoma nov. .INS je dal pravila in pravilnike itak v tisk; podsavezi so bili pozvani, da javijo, koliko izvodov potrebujejo. — Vsi v »Sportisti« objavljeni sklepi in spremembe pravil so stopili v veljavo dne 25. decembra.
*
Na predkonferenci, ki se je vršila v soboto pred skupščino, je bil iznesen predlog SSK Maribora, da se Simonovičev projekt za reorganizacijo drž. prvenstva spremeni tako, da bi prvo leto prišla v ligo dva prvoplasirana kluba pod saveza, namesto dveh prvo-plasiranih klubov Ljubljane. Ta sprememba bi imela za posledico kvalifikacijsko tekmo Primorje:Maribor, ki bi dala drugoplasirani klub LNP, katerega po sedanjem tekmovalnem sistemu nimamo. Predlog na konferenci ni prodrl, čeprav je iz športnega stališča absolutno upravičen. Pač pa je bilo pri tej priliki določno konstatirano, da imajo igrati kvalifikacijske tekme za prihodnje leto prvaki podsavezov in ne prvaki podsa-veznih središč. S tem, da je bil Simonovičev predlog na skupščini že v načelu odklonjen, je postala zadeva za enkrat brezpredmetna.
O kaki ustanovitvi podsaveza v Mariboru ali o prenosu sedeža LNP v Maribor, ni bilo govora niti na predkonfe-rencah niti na skupščini. Kar poroča o tem »Jutro« z dne 24. t. m. s šifro M. D. (inž. M. Debelak) je popolnoma izmišljeno. Kar se tiče klubov Maribor, Rapid, Ptuj in Mura, moremo izjaviti, da niso niti predložili niti pripravljali za skupščino takega predloga. Pripomnimo pa lahko, da bi skupščina najbrž gladko odobrila ustanovitev podsaveza v Mariboru, v isti sapi in prav tako nepremišljeno kot je odobrila niški in cetinjski podsavez, ako bi kdo tak predlog iznesel. Seveda je zopet res, da bi skupščina ne odobrila nobenega teh podsavezov, ako ne bi bila takrat, po glasovanju o ligah, prišla za četrt ure čisto iz tira.
—	Mimogrede rečeno bi ljubljanski klubi lahko zavidali Mariborčanom, ako bi se na tako cen način rešili današnje nesposobne uprave LNP!
*
Na skupščini so prišli zelo ostro do izraza neprijateljski odnošaji med v JNS-u merodajnim BSK in Jugoslavijo. Slednjo so pri glasovanjih podprli glasovi delegatov ZNP, ki so hoteli s tem izraziti svoje načelno opozicijonalno stališče do saveza v Beogradu. Brez teh glasov bi skupina Jugoslavije zelo zaostajala za skupino BSK. Mnogo je do-
segla Jugoslavija tudi s tem. da je — čeprav na demagoški način — izrabila projekt lig za agitacijo proti BSK in bivši savezni upravi. Pričetek skupščine je bil tako napet in hrupen, da so navzoči dvomili, da se bo skupščina razvijala v redu. Zaslugo na tem, da je skupščina vendarle ostala delazmožna in da je rešila celotni dnevni red, gre eni sami osebi: podpredsedniku JNS-a dr. Kosti Hadžiju. Čim je v popoldanskih urah v splošni zmedi prevzel predsedništvo skupščine, je s svojim energičnim nastopom ter s še bolj energičnim in krepkim glasom kmalu vzpostavil relativen red in disciplino. Vztrajal je nato na predsedniškem mestu nepretrgoma do pol 6. ure zjutraj, torej polnih 15 ur!, kar priča o redki sposobnosti in energiji tega moža.
*
Delegat Jugoslavije je predložil skupščini, naj se »amerikanski denar« porabi za gradnjo športnega doma sv Beogradu. Predlog ni prišel v resno diskusijo in je propadel še spreden je bil prav izgovorjen. Tak predlog bi zlasti pri izvenbeogradskih delegatih ne našel odobravanja, kajti naši športni domovi so športni prostori, so igrišča! Za igrišča je treba investirati denar, te je treba izpopolniti in graditi nove! Ako bo postopala uprava JNS v duhu razprave in sklepov skupščine v kar ne dvomimo — bo večji del »amerikanskega denarja« tudi dejansko porabljen za podpore za izgradnjo igrišč. V LNP-u pride za to v poštev novo Hermesovo igrišče v Ljubljani. Mislimo pa, da bi se mogli potezati za podporo tudi nekateri klubi po deželi, ki imajo zelo skromna igrišča. V poštev pride n. pr. projektirani novi prostor v Trbovljah. Tudi Jadranov prostor v Koleziji, ki je zdaj čisto neuporabljiv, je potreben ureditve. Ali Elanov prostor v Novem mestu itd.
*
V predzadnji številki nismo omenili, da je skupščina izvolila za častna člana JNS dr. Frana Šukljeta, bivšega dolgoletnega predsednika ZNP ter bivšega predsednika JNS in BLP arh. Janka Ša-farika.
Za saveznega kapetana je bil na prvi seji nove savezne uprave ponovno izvoljen arh. Boško Simonovič.
Skupščina se je bavila med ostalim tudi s protestom SK Sokola proti verifikaciji pokalnega semifinala Soko:Sand v Subotici, v katerem je bil tekom odmora izključen golman Sokola Jakšič radi spopada z nekim nasprotnim igralcem. Skupščina je odbila Sokolov protest, s čemer je postala pravomočna veriT.a-cija z rezultatom 3:2 za Sand. Finale bosta igrala torej Sand in SAŠK iz Sarajeva.
Nitoi)
KOLINSKI) Cm
I ßH
KOLI N1K A	^
TVORNKA (IKORIJE ffl LJUBLJANA	\\
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikovi — Izborna kuhinja! — Izbrar.a vina! Zmerne cene!
Nogomet
ŠE O SKUPŠČINI NOGOMETNEGA SAVEZA.
Mnenja nekaterih prominentnih osebnosti v Jugoslovanskem sportu. — Skupščina ni bila dostojna največje športne organizacije v državi.
Prošla glavna skupščina JNS v Beogradu je zapustila zelo mučen vtis. Športna vprašanja so ostala v ozadju -morala so se umakniti mamonu. Glavno vprašanje je bil denar. Okoli njega se je vrtelo vse, na dnevnem redu so bili razni kompromisi: ti boš glasoval za to, jaz pa bom podpiral tebe.
Znani športni delavec dr. Riboli pravi, da se je vršila skupščina v znamenju borbe med BSK in Jugoslavijo. Iz tega boja je izšel BSK kot zmagovalec, pre-magavši Jugoslavijo z rezultatom 2:1. Okoli treh točk se je sukal boj: vprašanje ameriškega denarja, vprašanje lig in volitev novega odbora. Jugoslavija je zmagala edino v vprašanju lig in še to na prav čuden način.
Občeznani zagrebški športnik M. G. konstatira, da je bilo vprašanje polnomočij že od nekdaj rak rane vsake skupščine. Pojavilo se je nekaj »veleposestnikov«, ki so s svojimi glasovi odločevali. V njih moči je bilo, da bi lahko iz vsake skupščine naredili farso. Zastonj vsi lepi govori, bazirajoči na športnih principih — veleposestnik polnomočij je enostavno sabotiral skupščino. Mnogo najvažnejših vprašanj se je odločilo na ta način. Gospod M. G. meni, da mnogi, mogoče velika večina klubov, ki so dali polnomočja enemu delegatu, niso bili sporazumni s poslovanjem delegata. Za primer navaja zadnji dve skupščini v Zagrebu, zaključujoč, da je tako izdajanje polnomočij prineslo našemu sportu ogromno škodo. Zaradi tega navaja predlog, v katerem naj bi razmišljali vsi, ki jim je na srcu dobrobit našega sporta.
M. G. vpraša, da li je potrebno da je na vsaki skupščini zastopanih po 300 ali več klubov in da se operira z visokimi števili. Ni potrebno, da ima ena oseba kakih 30 glasov. Bolje bi bilo, da bi prišlo na skupščino samo 100 delegatov, ki bi trezno in premišljeno razpravljali o vprašanjih našega sporta. Pravilno bi bilo, da bi imel vsak delegat samo glas svojega kluba, dočim drugih ne bi mogel zastopati. Na ta način bi se dobil pravi izraz moči in mišljenja glavnih skupščin. Bolje je manj glasov, a ti naj bodo realni. Ako je klubu količkaj ležeče na našem nogometu, bo pač zmogel potreben denar in poslal delegata. S tem bi bile preprečene razne neprilike in nesoglasja, gotovim skupinam bi bila odvzeta možnost, da delajo na skupščini kar hočejo.
Dr. Riboli se bavi z vprašanjem lig, češ, da so protivniki lig v mnogih slučajih prekoračili meje, dovoljene na skupščini.
Velike klube se je žalilo na prav neverjeten način. Razen o profesionalizmu, ki je bil vsakih 20 sekund na jeziku, se je govorilo o »debelih goskah, katerih
ni potrebno dalje šopati«, dalje o »žonglerjih. ki jih mi ne potrebujemo«, o reprezentanci naše države v inozemstvu, kar da ni važno itd.
Bile so to besede, ki mečejo' zelo slabo luč na športno pojmovanje onih, ki so te teze zastopali. Proti ligam se je agitiralo na tako neokusen način, da o njem ni mogoče pisati.
Na dan pred skupščino se je vršil sestanek vseh delegatov, ki so bili za novi sistem na lige. Prešteli so vse glasove in konstatirali, da bo dobil Simonovičev predlog
sigurno večino desetih glasov,
sigurno radi tega, ker se ni računalo z imaginarnimi številkami, temveč s polnomočji, ki so bila na tem sestanku v rokah prisotnih.
Kaj se je zgodilo?
Pri verifikaciji polnomočij so delegati ZNP zahtevali, da se verificira 14 spornih polnomočij klubov ZNP, katerih savez ni sprejel v članstvo. Splitski delegat je izjavil, da bi po svojem prepričanju rad glasoval za sprejem teh klubov, vendar se boji, da bodo baš ta polnomočja pokvarila večino za lige. Isto je izjavil sarajevski delegat. Dr. Riboli se je radi tega obrnil na delegata dr. Stip-čiča, ki je izjavil, da se bodo ti 14 klubi pri glasovanju lig vzdržali. Dr. Stip-čič je dal svojo besedo, nakar je smatral dr. Riboli zadevo za rešeno in je o tem obvestil interesirane osebe.
Ko je na skupščini prišlo do glasovanja, je omenjeni delegat ZNP glasoval s 3 glasovi za lige, z 8 proti.
Dr. Riboli konstatira na koncu, da ZNR v Beogradu ni bil zastopan tako, kakor bi to po dosedanjem delu in tradiciji moralo biti.
sr-
O zadržanju delegatov slovenskih klubov povodom skupščine JNS smo pisali nekoliko že v predzadnji številki. Oficijelni delegat LNP-a na skupščini je bil podsavezni odbornik in član ljubljanske Svobode Ivan Kralj, ki je imel glasovalno pravico za 19 klubov, ki so prepustili pooblastila LNP-u. Njegov namestnik brez glasovalne pravice je bil podpredsednik LNP in član Primorja inž. M. Debelak. »Jutro« z dne 24. t. m. piše v poročilu o skupščini netočno, da je bil pooblaščeni delegat inž. Debelak, dočim faktičnega delegata Kralja, ki je pri vseh glasovanjih izvajal glasovalno pravico za teh 19 klubov, sploh ne omenja. Nadalje je imel 9 glasov E. Betetto ter Iv. Lukežič glas Hermesa. Zastopanih je bilo na skupščini tedaj vseh 29 tč. v savezu včlanjenih klubov LNP-a. Postopanje delegatov je bilo složno, v kolikor jih niso vezala posebna navodila klubov. Pri glasovanju o dodelitvi 150.00J Din »amerikanskega denarja« BSK-u po dogovoru, ki ga je sklenil JNS s klubom, je bilo oddanih 28 naših glasov za izročitev denarja in 1 glas (Elan) proti. Za reorganizacijo drž. prvenstva po predlogu arh. Simonoviča je glasovalo 20
300 TEKEM ZA BELO-ZELENE BARVE
Člani ki delajo dolgo vrsto let pozitivno, nesebično in požrtvovalno za stvar, ki so nastopili v neštetih tekmah za barve svojega kluba, so zares temelj, na katerem gradi klub svojo stavbo, svojo eksistenco. To velja v polni meri za popularnega kapetana I. nogometnega moštva SK Ilirije, OtonaOmana, ki je v pretekli jesenski sezoni odigral tristoto tekmo za svoj klub in ki ga je SK Ilirija v priznanje za njegovo desetletno vzorno udejstvovanje v klubu odlikovala s tem, da mu je izročila lepo darilo ter mu podelila čast ustanovnega članstva.
Oman je bil sprejet leta 1919 v naraščaj Ilirije. Prvič je igral v I. moštvu 12. okt. 1919 kot desno krilo proti Varaždinskemu ŠK. Prihodnje leto je nastopal že tudi v najtežjih tekmah ter igral prvi dve reprezentančni tekmi za LNP (Ljubljana:Maribor 3:1 in Ljub-na:Zagreb 0:1). Stoto tekmo je odigral 1. jul. 1923 v Beogradu proti BSK, dvestoto 30. aprila 1926 proti Rapidu (prv.
finale LNP). Njegova tristota tekma je bila prvenstvena tekma s SK Grafiko 19. okt. t. 1. Povprečno je odigral Oman torej pribl. 30 tekem vsako leto. Razume se, da je med prvimi strelci Ilirije: ob 100. tekmi je imel 131 doseženih golov, ob 200. tekmi 257, danes beleži po 303 tekmah 348 golov.
Točnih podatkov o njegovih nastopih v reprezentančnih tekmah LNP nismo mogli zbrati. Igral je kot vodja napada skoro v vseh važnejših dosedanjih tekmah LNP ter ima zagotovo med našimi igralci tudi največ reprezentančnih nastopov. Tudi v klubskih tekmah je igral Oman stalno v napadalni vrsti, večinoma v levi ali desni zvezi ter kot srednji napadalec.
Jubilej 300. tekme pomeni za Omana nad 10 let intenzivnega športnega udejstvovanja. Ne samo intenzivnega, tudi pravilnega in smotrenega športnega udejstvovanja, združenega s premnogimi
napori in samozatajevanjem, z mnogimi lepimi uspehi Ilirije, pa tudi neuspehi. Omanovih tristo tekem priča zato o vzgledni zvestobi do kluba, o redki športni zavednosti in o visokem pojmovanju športne ideje. Kot igralec je bil Oman vedno fair, absolutno discipliniran in gentlemanski nogometaš in lastna mu je bila skromnost in priljudnost. Delal in trudil se je vedno zaradi stvari. Nikoli ga niso motile »kritike« klubskih in izvenklubskih ljudi. Opravljal je od časa do čnsa tudi funkcijo trenerja nogometne sekcije. Vztrajal je pri delu tudi v slabih časih, ki so pri nogometu bolj pogosti kot v ostalih športnih panogah. Često, ko so klonili drugi, drugače tudi zreli igralci, ki jim je zmanjkalo energije in zavednosti, je vztrajal na svojem mestu ter pomngal moštvu zopet v boljše čase. Niti enkrat se ni zgodilo, da bi odklonil sodelovanje, ako ga je klub rabil in pozval na zeleno polje ali na kako drugo delo.
Današnja mlajša generacija naših nogometašev si mora vzeti Omana za
zgled v marljivosti in vztrajnosti, klubski in športni zavednosti, fairnesi in discipliniranosti, zlasti pa — knr mlajši generaciji prepogosto manjka — v skromnosti.
Ob vsej svoji marljivosti v športnem udejstvovanju je bil Oman vedno marljiv in vesten tudi v svojem poklicu, kot učitelj. Služboval je na raznih ljudskih in meščanskih šolah, letos je z uspehom absolviral višjo pedngoško šolo v Zagrebu. Sedaj je nameščen na meščanski šoli v Tržiču na Gorenjskem. Pri njem se je nazorno pokazalo, da je vzoren športnik, vzoren tudi v svojem poklicu.
Še eno je treba zabeležiti, ko govorimo o g. Omanu. 23. t. m. je dal slovo »ta ledig stanu« ter se je poročil z gdč. Vero Grudnovo, uradnico Poštne hranilnice v Ljubljani. Našim čestitkam za tristoto tekmo naj torej priključimo še prisrčno — Bilo srečno!
PRVENSTVO ZNP-a.
U posljednje vrijeme često se čita, kako opada interes za nogometne igre, i navadjaju se razni razlozi, a kao najčešći se javlja, da zbog slabe igre momčadi pada interes. U tome potonjemu imade mnogo istine, koja se najjasnije ispoljila tokom jesenjeg prvenstva u Zagrebu.
Unatoč toga što su Hašk i Gradjan-ski uzeli trenere za svoje momčadi nije se primjetilo nikakovo poboljšanje. Hašk ie poznat sa svojim sistemom igre, te se nije ni za korak pomakao od njega, a Gradjanski, koji je svojevremeno nosio pobjede uglavnom zbog požrtvovalnosti, nema danas ni tehnike ni požrtvovalnosti. Postignute pobjede nisu rezultati neke naročite klase.
Drugi klubovi, a naročito sadanji državni prvak Concordija ne zaostaje za (>vorn dvojicom. Dostaje, ako spomenemo, da mora odgadjati utakmice sa slabijim protivnikom zbog toga, što joj nekoji igrači nisu prošle nedjelje mogli nastupiti. Viktorija, Željezničar, Sokol, ^Parta već su poznati i pitanje njihovog mjesta na tabeli ne igra neku naročitu važnost. Novopridošli »Grafičar« u svom Početku dao je lijepe rezultate, no kako J°š nema onako stabilizovane momčadi
kao gornji klubovi, to je u kasnijim natjecanjima malo u svojim pobjedama pao. Medjutim taj klub ozbiljno prikuplja snage za proljeće, da osvojenim bodovima jesenjeg natjecanja (4) u proljeće pridoda još nekoliko i tako se ustali u I. razredu. — Kod nastupa »Grafičara« u I. razredu mogla se kon-statovati jaka neobjektivnost zagrebačkih sportskih izvjestitelja. Zna se, sa kakovim se poteškoćama imade pojedini klub boriti da postigne uspjehe, medjutim su izvjestitelji tražili u svojim izvještajima od »Grafičara« više, nego li od gornje trojice, i postavili se na stanovište da svaki novi klub koji dodje u I. razred imade nositi sve pobjede, inače ne vrijedi.
Kako rekosmo ni jesenje prvenstvo nije zadovoljavajuće, naročito ne u posjećivanju utakmica. Mnogo krivnje imade i na rasporedbi termina. Dok se u ljetu i ranu jesen načinilo nepotrebne »dopuste«, to se mora sada u zimi, po kiši i blatu da odigrava ono, što se moglo učiniti za vremena po lijepom. Da od toga trpe svi fondovi, koji crpe koristi od utakmica ne treba naročito spominjati, a da se ni publici neda stajati na mokrom terenu i na kiši, više je nego jasno. Prema tome hoće li se ojačati posjet, tre-
ba sve utakmice rasporediti tako, da se one odigravaju u proljeće i jesen, a loše vremenske termine prepustiti za razne druge utakmice. Na taj način vje-rovatno je, da će više posjetilaca biti.
Klubovi, koji žele da dignu nogomet morati će u buduće da se malo reorga-nizuju na taj način, da više pažnje posvete odgoju mladeži, a ne kao do sada, da su većim dijelom svoj opstanak za-snjvali na igračima, koji su se »doselili«. Pokazalo se, da »doseljenici« nisu nikada ono, što vlastiti igrači i to je najjasniji dokaz padanju nekada krasnih pobjeda i igara naših renomiranih klubova.
Kako samo jesensko prvenstvo još nije završeno, to se ni pravi redosljed ne može predvidjeti, pa ćemo to donijeti nakon završetka.
Da bude malo življe u sportskim krugovima, sazvana je za 11. jan. izvanredna skupština ZNP-a, na kojoj će prema svima znacima doći do znatnog izražaja podjela na ligaše i antiligaše, naročito, nakon raznih novinskih polemika koje još uvijek traju izmedju glavnih protagonista ovih dvaju gledišta. Nastojat ćemo, da donesemo iscrpiv prikaz sa te skupštine koja će biti nada sve zanimiva i zbog toga, što se uvadja novi sistem diobe ulaznine, koja će pogoditi znatno nekoliko prvorazrednih, koji skoro osim igrača i odbora nemaju veći broj pristaša.
Jaka.
Tekme Ferencvaros:Ilinja ne bo. —
Za 4. januarja nameravano gostovanje nogometnega moštva Ferencvaros FC iz Budimpešte, večkratnega madjarske-ga prvaka in finalista za Mitropacup ter evropskega prvaka za 1929, se ne bo vršilo, ker odbor Ilirije ob sedanjem letnem času ni mogel sprejeti visokih pogojev Ferencvarosa in ker bi bile tudi prevelike težkoče z ureditvijo zasneženega igrišča. Da bo publika informirana, koliko stanejo mednarodne tekme s prvovrstnimi profesijonalnimi klubi, naj povemo, da je zahteval Ferencvaros celo ob sedanjem letnem času za gostovanje v Ljubljani vsoto 16.000 Din. V spomladih sezoni, ko imajo taki klubi na ponudbo vsa mogoča gostovanja, so pogoji seveda še vse večji.
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T- D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 11. NADSTROPJE
Hazena
ŠE NEKAJ O SKUPŠČINI JUGOSLOV.
HAZENA SAVEZA.
Tendencijozna poročila o poteku glavne skupščine JHS-a v zagrebških listih, katera so ponatisnili celo nekateri ljubljanski dnevniki, bi utegnili zavesti v zmoto odnosno krivo informirati naše klube i rtnašo športno javnost o dogodkih, ki so se odigrali na tej skupščini žalostnega spomina. Da preprečimo to namero gotovega kroga ljudi, ki si lasti povsem neupravičeno vse zasluge za razvoj naše hazene in ki se v škodo bazene oklepa z vsemi silami savezne uprave, smo se odločili priobčiti še nekatere važne podatke o tej skupščini, katere nam je podal delegat slovenskih klubov.
V	trdni veri, da ima sklicana skupščina urediti definitivno in koristno nevzdržne razmere, v katere je zašla po krivdi savezne uprave zadnje leto naša hazena, sta odpotovala na skupščino delegat slovenskih in delegat velike večine srbskih »aktivnih« klubov. Dogodki na skupščini sami pa so takoj v početku pokazali, da gg. v savezni upravi nimajo take želje. Nasprotno, storili so vse mogoče, da preprečijo želje in načrte naših zaslužnih bazenskih delavcev, od katerih je odvisen miren in uspešen razvoj hazene. Savezna uprava, katero je podpiral delegat onih srbskih klubov, ki so že pred dvemi in tremi leti opustili ha-zeno, je imela na skupščini samo en namen, odstraniti za vsako ceno kontrolo nad svojim delom, v kolikor se poslovanje savezne uprave sploh more nazvati s tem imenom. Gg. savezni funkci-jonarji so se dobro zavedali, da bosta tirjala oba opozicijonalna delegata račune o njihovem delu, zato je bilo tudi v interesu teh gospodov, odstraniti oba delegata takoj v početku skupščine. Ta namera se je gospodom posrečila. Ker pa je potrebna na skupščinah za take stvari trdna večina, so poskrbeli tudi za to, čeprav na čuden in do sedaj med poštenimi športniki vendar nekoliko neobičajen način. Stvorih so si umetno večino s tem, da so podelili davno preminulim klubom glasovalno pravico (zastopal je te klube I. podpredsednik JHS-a, g. M. Nikolič), odvzeli pa so enako pravico klubom, katere je zastopal opozici-jonalni delegat g. Bugarski. Odločilno pa je vplival na ta sklep savezne uprave savezni blagajnik g. Vidmayer, ki je izjavil pred verifikacijskim odborom, da so vsi klubi, ki so pozneje glasovali, zadostili svojim denarnim obveznostim in napram savezu. Pred skupščino samo pa je moral na zahtevo delegata slov. klubov isti gospod na podlagi blagajniških knjig konstatirati, da njegove navedbe pred verifikacijskim odborom niso bile točne, ker večina klubov, zastopanih po g. Nikoliču ni zadostila denarnim obveznostim, za kar bi po obstoječih pravilih ne mogli glasovati in odločati na skupščini.
V	koliko se strinja postopanje g. Wid-mayerja s športno moralo, naj presodijo cenj. čitatelji sami.
Umetno ustvarjena večina pa si s to konstaticijo ni delala prevelikih skrbi, temveč je mirno priznala glasovalno pravico vsem tem klubom. Da pa svojo objektivnost še močneje podčrta, večina ni priznala glasovalne pravice Jedinstvu in Ibarju, čeprav je bil to popolnoma
PDZOH, LlBITEUl ZIMSKEGil SP0RT9!
Pred nakupom zimsko-sportnih predmetov oglejte si veliko zalogo smučk navadnih kakor HICKORY, vseh vrst vezav in palic, maže ter vseh za zimski sport potrebnih predmetov pri tvrdki:
]. GODEC * DUEDHDMMER "
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 30.
kjer se Vam nudi velika izbira po najnizjih cenah.
Smučarski klubi in Sokolska društva imajo
poseben popust.
jednak slučaj, samo s to razliko, da je zastopal ta dva kluba opozicijonalni delegat. Zahteve delegata slov. klubov, da se ta konstatacija vnese v zapisnik, je predsedujoči odbil.
Nastopanje predsedujočega napram opozicijonaln. delegatoma je bilo skrajno teroristično in izzivalno. Neprestano je predbacival obema sabotažo skupščine in jima grozil celo s policijsko odstranitvijo. Želeč napraviti konec izzivanjem g. predsednika, je podal delegat slov. klubov izjavo, da je prišel na'skupščino z namenom sodelovati pri ureditvi neznosnih razmer, ne pa z namenom sabotirati delo skupščine, ki mora v interesu bazene za vsako ceno dobiti sredstva za sanacijo nevzdržnega stanja. Delegat je prosil, da vzame skupščina to izjavo na znanje, in da se vnese v skupščinski zapisnik. Istočasno je prosil skupščino, da ga zavaruje pred nadaljnimi izzivanji g. predsednika. Predsednik g. dr. Prebeg pa je prepovedal zapisnikarju zabeležiti to izjavo, delegatu pa je vzel za to za cel čas skupščine besedo.
V teh okoliščinah delegatoma klubov, ki so zahtevali definitivno ureditev razmer v savezu, ni bilo mogoče več vztrajati na skupščini, zato sta odšla ter prepustila vso odgovornost za nadaljni razvoj dogodkov savezni upravi.
Cela skupščina je postala tako gola farsa, ki je dosegla popolnoma drug namen, kakor je bila želja onih naših zaslužnih bazenskih delavcev, ki delajo že 10 let neumorno in nesebično za procvit in napredek te lepe ženske športne panoge. Že sedaj nevzdržno stanje, se je s tem še poslabšalo. Po naših informacijah slovenski in aktivni srbski klubi ne bodo več iskali stikov s sedanjo savezno upravo, ki se je na zadnji skupščini popolnoma diskreditirala, temveč bodo šli svojo pot. da rešijo v zadnjem trenutku propadajočo hazeno in jo ponovno ožive. O dogodkih po skupščini, ki se razvijajo silno naglo, kakor tudi o poedinih sklepih zadnje skupščine, bomo poročali v prihodnji številki.
Službene objave
RAZPIS DRŽ. PRVENSTVA V UMETNEM DRSANJU.
Pooblaščen po JZSS razpisuje SK Ilirija za soboto in nedeljo 7. in 8. febr. 1931 tekme v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije za 1931:
Tekma seniorjev za prvenstvo Jugoslavije za 1931 je dostopna vsem pri JZSS verificiranim drsalcem, ki so jugoslovanski državljani. Zmagovalcu priliče naziv »Prvak Jugoslavije v umetnem drsanju za leto 1930«, častno darilo in diploma. Nadaljne nagrade se podelijo po § 6 tekmov. pravilnika. Prvak za leto 1929: g. inž. Stanko Bloudek (SK Ilirija). Prijavnina: Din 25.—. Dosegljivo število točk: za obvezne vaje 96, za prosto drsanje 72 (faktor 6) skupaj 168. — Obvezni liki: osmica na eni nogi št. 24 in 25 nz v n, okret št. 31 in 32 np v, zanka-vijuga-zanka št. 83 in 84 np v, protitrojka-vijuga-protitrojka št. 87 in 88 np v. — Prosto drsanje 4 minute.
Tekma dam za prvenstvo Jugoslavije za 1930 je otvorjena za verificirane članice vseh saveznih klubov. Zmagovalki pritiče naziv »Prvakinja Jugoslavije v umetnem drsanju za leto 1930«, častno darilo in diploma. Nadaljne nagrade se podelijo po § 6 tekm. pravilnika. Prvakinja za leto 1929: ga. Giza Kadrnka-Reichmann (Hašk, Zagreb). Prijavnina: Din 25. Dosegljivo število točk: za obvezne vaje 84, za prosto drsanje 60 (faktor 5), skupaj 144. — Obvezne vaje: osmica na eni nogi št. 22 in 23 np v n, trojka št. 12 in 13 np n, zanka št. 14 np v, vijuga-dvojna trojka št. 55 in 56 np v n. — Prosto drsanje 3 minute.
Sporedno s tekmami za drž. prvenstvo izvede SK Ilirija ista dneva.
Tekmo v umetnem drsanju za seniorje skupine II, ki je otvorjena za vse verificirane drsalce saveznih klubov, ki letos ne startajo za drž. prvenstvo. Nagrade se podelijo po § 6 tekm. pravilnika. Prijavnina: Din 20. Dosegljive točke: za obvezne vaje 72, za prosto drsanje 48 (faktor 4) skupaj 120. — Obvezne vaje: spirala št. 7 nz v, zanka št. 15 np n, protiokret št. 37 in 38 np n, dvojna trojka-vijuga-dvojna trojka št. 79 in 80 np v. — Prosto drsanje 3 minute.
Tekmuje se po pravilniku JZSS. Tekme se vrše na športnem drsališču SK Ilirije v Ljubljani (40X60 m, umetni led na prostem), in sicer obvezne vaje v soboto 7. febr. ob 14. uri popoldne, prosto drsanje pa v nedeljo 8. febr. ob 10. dopoldne. V primeru neugodnega vremena si pridržuje SK Ilirija spremembo v časovnem programu in terminu. Prijavni rok je do 5. februarja ob 20. uri na: SK Ilirija, Ljubljana, Kersnikova ul. 3-11 z rekomandiranim pismom, kateremu je treba priložiti prijavnino. Za stanje drsališča in za event. nezgode sodelujočih ne prevzame nikakega jamstva niti klub-prireditelj niti funk-cijonarji (§ 27 tekm. pravilnika).
SK Ilirija.
Razdelitev tekmovalcev v razrede.
Z ozirom na objavo v prejšnjem »Športnem listu« prinašamo imena tekmovalcev L in II. razreda.
I.	razred: Janša Joško, ing. Janša Janko, Godec Tomaž, Režek Boris, dr. Kmet Stane, Bervar Stane, Klofutar Peter, Banovec Tone, Klavora Miha, Fre-dojevič Borislav, Jenko Boris, Sporn Stane, Ojtze Hubert, Knap Leo, Tinta Lado, Dolinšek Mirko, Rabič Maks, Švigelj Zdenko, Zinaja Dušan.
II.	razred:	Maksimovič Miroslav,
Popovič Konstantin, Ogorelec Vilko, Neumann Bogomir, Valentin Aleksander, Jakopič Albin, Gašperin Janko, Arh Lovro.
Morebitne ugovore naj naslove klubi na Savez do 2. jan t. 1. Savez bo te ugovore pregledal in upošteval, ako bodo zadostno utemeljeni. Na poznjše ugovore se ne bo oziralo ter ostane ta razdelitev definitivna, in veljajo v letošnji sezoni pogoji, ki so bili objavljeui za razdelitev tekmovalcev v razrede.
Savez je odobril tečaj za tekmovalce Gorenjski sok. župi na Jesenicah, ki ga bo vodil g. ing. Janša, v času od 4.—12. januarja, pod pogojem, da je SK Bled sporazumen, da se preloži tečaj na Bledu za teden dni.
Svoj vstop v Savez so javili: Sokol I. Tabor Ljubljana, Ljubljanski Sokol, Smučarski klub Celje, Društvo planinar v Bosni in Hercegovini, Planin, društvo »Kozmos« in Sarajevski amaterski šp. klub (Sašk) v Sarajevu, zadnji trije v okviru Sarajevskega podsaveza.
Vsem zimskim športnikom želi srečno in veselo novo leto ter dober smuk Jugosl. Zimskošportni Savez.
SLUŽBENE OBJAVE SK ILIRIJE.
Po sklepu klubovega upravnega odbora z dne 23. dec. poziva predsedstvo gg. načelnike športnih sekcij, da skličejo do 15. januarja 1931 članske sestanke v svrho izvolitve novih sekcijskih načelstev po določilih pravilnika o organizaciji športnih sekcij. Glede glasovalne pravice sekcijskega članstva opozarja predsedstvo na §§ 5 in 6 klubskih pravil.
V smislu § 16 klubovih pravil je delegiral upravni odbor v športne sekcije naslednje svoje člane: g. inž. Hinka Petriča v nogometno, g. dr. M. Kuhlja_ v lahkoatletsko, g. I. Baltesarja v bazensko, g. inž. St. Bloudka v plavalno in tableteniško, g. podpolk. M. Ožegoviča v smučarsko, g. podpolk. D. Jorgoviča v sabljaško, g. Miloša Sevnika v lawn-teniško in g.. E. Betetta v drsalno.
Nadalje naproša predsedstvo gg. načelnike sekcij in načelstva sekcij, da sestavijo takoj, ko se bodo na novo konstituirala program in proračun za leto 1931 ter predlože oboje pismeno dne 27. januarja 1931 na seji poslovnega odbora.
Tajnik: Miloš Sevnik 1. r.
Smuški klub Bohinj priredi glasom dogovorjenega razporeda tekem smuško tekmo na 30 km dne 6. januarja 1931. Start ob 7.30 v Boh. Bistrici, cilj isto-tam. Prijavnino 10 Din sprejema klub. Prvo plasirani dobi praktično darilo, naslednja dva pa priznanice. Žrebanje startnih številk in popis proge se vrši v občinskem domu v Boh. Bistrici ob 7. uri zjutraj. Tekmujejo samo verificirani člani JZSS.
Smuški klub Bohinj razpisuje tečaj za začetnike, kateri se bo vršil od 3. do 11. januarja 1931 pod vodstvom g. Godec Tomaža in g. ing. Sodja v Boh. Bistrici. Prijavnino Din 50 sprejema klub. Stanovanje in hrana od 50 do 70 Din dnevno zasigurano.
Smuški klub Bohinj.
RAZGLAS.
Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše priredi v nedeljo, dne 11. januarja 1931 tekmo za klubsko prvenstvo s startom in ciljem na Klopnem vrhu.
Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v sledečih kategorijah:
a)	Seniorji-tekmovalci, ki so že tekmovali pri tekmah, prirejenih po društvih, včlanjenih v JZSS in so se plasirali;
b)	juniorji-tekmovalci, ki doslej še niso tekmovali;
c)	dame,
č) izven konkurence.
Tekme se lahko udeležijo člani odseka v konkurenci, vsi ostali izven konkurence. Tekmovalci morajo biti verificirani.
Dolžina proge: za seniorje 15 km, za juniorje 10 km, za dame pa 5 km. Razglasitev in objava proge dne 11. januarja ob pol 9. uri zjutraj, start ob 9. uri.
Prijave se sprejemajo do 10. januarja do 16. ure v trgovini g. Bureša v Vetrinjski ulici. Prijavnina Din 10, za dijake Din 5.
Vodstvo tekme: predsednik g. dr. Davorin Senjor;
tehnični vodja: prof. Joško Šilc;
Starter: Franjo Majer;
časomerilca na startu in cilju: Bureš Medo, Vahtar Danilo;
zapisnikarja: Cingerli Ljubica in Drofenik Herbert;
sodnik in zdravnik: dr. Sekula Jože;
nadzornik proge: inž. Rungaldier E.
Prvaki v vseh kategorijah prejmejo srebrne pokale, drugoplasirani srebrne plakete, tretjeplasirani pa srebrne klubove znake. Prvak izven konkurence dobi srebrno plaketo.
Istočasno se bo na podlagi doseženih rezultatov določilo prvenstvo dijaškega odseka ter dobijo trije najboljši tekmovalci praktična darila. Darila so razstavljena v športni trgovini g. Divjaka na Glavnem trgu.
Razdelitev nagrad in objava doseženih rezultatov bo v Mariboru.
Tekmovalni pravilnik in pravila JZSS
se dobe pri saveznem blagajniku g. I. Komarju v oglasnem oddelku »Jutra«, Šelenburgova ulica, po Din 25. Knjižica vsebuje poleg statutov JZSS-a tekmovalna določila za smučarske in drsalne tekme, ocenjevalne tabele za skoke ter tabelo obveznih likov umetnega drsanja. Knjižico neobhodno potrebuje vsak smučar in drsalec- tekmovalec. Pravtako je potrebna sodnikom, vodstvom klubov ter saveznim in klubskim funkcijonar-jem.
Smučarski tečaj za začetnike. SK
Ilirija priredi začetniški tečaj od 4. do 11. januarja 1931 v Ljubljani pod vodstvom dobrega nastavnika, katerega ime javimo kasneje. Prijave sprejema g. Mahkovec v kavarni Evropa.
Zimska številka »Domačega prijatelja«. Uredništvo »D. P.« je izdalo te dni posebno številko, ki je posvečena zim-
skemu sportu. Revija ima več zanimivih strokovnih člankov o zimskem sportu ter mnogoštevilne krasne pokrajinske slike. Uredništvo »D. P.« je s to uspelo revijo napravilo lepo uslugo našemu zimskošportnemu pokretu ter zasluži, da se mu izreče polno priznanje. — Revija se naroča pri upravništvu »Domačega prijatelja« v Ljubljani.
Smučarji!
Zahtevajte povsod
DUNZINGER voski in masti za čevlje slove celo že v daljni Japonski! Poizkusite jih tudi Vi!
samo te kvalitetne znamke!
K1I$[|E
vse/i vrs£ -por ■folog rafij ah— ali rishah.
ix\rr£ uje
n aj s Orlici n ej£e
ki §£ a rna
ST'DEU
L1UBL1ANA
DAIMATIN0VA13
HKH	ŠPORTNIKI
kupujte pri
I EK/TIL BAZARJU
na
KREKOVEM TRGU
Plačila
tudi na obroke!
Srečno novo leto želi vsem športnikom
tvrdka ALPINA _
specijalna športna trgovina Ljubljana, MasaHkOVa C. 12
orečno in veselo novo leto želi vsem športnikom in prijateljem športnega pokreta
Ljubljana, Mestni trg
krasna novoletna darila za dame, gospode in otroke dobite v novi moderno urejeni galanterijski trgovini
IVAN SAMEC — LJUBLJANA
Mestni trg štev. 21
Velika zaloga vsakovrstne aluminijaste posode in nahrbtnikov za smučarje in turiste, turistovskih palic itd. — Solidne cene in točna prijazna postrežba. — Vsem športnikom in športnim društvom srečno novo leto!