Zasavski
Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuje taednlSM odbor • Odgovorni urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva in uprave; »Zasavski tednik« Trbovlje 1, Trg revolucije 28 • Telefon štev. BI • Račun pri Komunalni oankl, Trbovlje 62-KB-10-148 • List Uhaja veako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečne 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani m Cena Uvodu 10'din —■ Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo.
Štev. 5
TRBOVLJE, 1. FEBRUARJA 1958
Leto XI
7
dni
ffo svetu
Ko takole od tedna do tedna prisluškujemo političnemu dogajanju po svetu, se nam da n za dnem vriva vprašanje, kaj bo prineslo jutrišnji dan? Ali nadaljevanje vojnohuiska-ške gonje ali pomirjenje in začetek upanja na nekoliko trajnejšo mirno življenje. Vsak najmanjši žarček, ki posueki skozi oblake nezaupanja med velesilami, nam je dobrodošel In iskreno se ga razveselimo. In prav zato moramo razveseliti v tej atomski, ali bolje rečeno: raketni psihozi nedavno sklenjen ega
kulturnega sporazuma
MED ZDA IN SZ Do govor med obema državama določa sicer za zdaj savno ukrepe za boljše medsebojno spoznavanje, se pravi: izmenjavo radijskih in televizijskih oddaj, filmov In obiskov znanstvenikov, kulturnih delavcev in turistov, je pa silo pomemben, če pomislimo, da o takem sporazumu šp pred tedni niti pomisliti ni bilo mogoče. Čeprav ima ta sporazum predvsem kulturni pomen, po vendar lahko zapišemo, da so se razdalje med tema državama precej zmanjšate in zatorej lahko upravičeno Upamo, da bo morda še letos Prišlo do obojestranskih razgovorov še po drugi strani Prav tako važen dogodek, ki 0a moramo omeniti, je tudi
ZDRUŽITEV SIRIJE IN EGIPTA
čeprav so mnogi radovedneži prerokovali, da zveza med tema dvema arabskima državama za zdaj še ni mogoča, ker morata popre) vsfcladiti mnogo stvari, se je pokazalo, da sta obe državi v pičlem Cafu našli skupen jezik in torej nf več daleč čas, ko bodo Uradno razglasili unijo. Ni nobenega dvoma, da je združitev teh dežel odločen korak k širši zvezi arabskih narodov in ta združena država bo — to se vidi že zdaj — uživala Simrmtiie In naklonjenost vseh arabskih dežel Zato pa drugod ne gre gladko. Prav v tem lasu zaseda v Ankari Raodad-»ka zveza. Organizacija, ki ni bila nikdar povsem enotna, tudi na tem zasedanju kaže svoje razvoke. Zdaj so morali Ugrizniti tudi v jabolko s pora Blede
PALESTINSKEGA
VPRAŠANJA
Iraški predstavnik je načel Vprašanje izraelskih meja in Postavil zahtevo, naj se Izrael Umakne za meje, določene z resolucijo OZN iz leta 1947 Ameriški zunanji minister pa Je kajpak nasprotoval tej zahtevi, ker meni. da mora to Vprašanje reševati OZN. In kaj določa resolucija OZN? L etn 1947 je bila določena razdeli-tev Palestine med Žide in Arabce po preteku angleškega mandata nad tem ozemljem. Po razglasitvi Izraelske republike leta 1948 je prišlo do spopada med Izraelom In arabskimi državami, in s tisto resolucijo določeno ozemlje Izraela se je povečalo kar za 40 odstotkov. do ustanovitve arabske države pa ni prišlo. Predvčerajšnjim pa nas je Presenetila še ena vest, češ da Je
KONEC DRUGEGA 8PUTNIKA.
Tuje agencije so namreč •Poročile, da so na področju •lutlandije na Danskem opa-*Hi na nebu veliko, svetlo In šarečo kroglo, ki je bila večja kot mesec in se je po nekaj sekundni svetlobi razpršila Nekateri observatoriji sicer menijo, da gre za meteor, v bohemskem observatoriju pa sodijo, da ie Ml to konec drn-Pega sovietskega »putnika. Komo videli/
V uvodu svojih Izvajanj je tovariš Miha Marinko kritično ocenil delo vodstva nekaterih organizacij ZK In posameznih komunistov tega območja z ugotovitvijo, da so bile metode in načini dela slabi ln niso ustrezali potrebam ln nalogam, s kakršnimi se morajo danes pečati or-
S KONFERENCE KOMUNISTOV RUDNIKA TRBOVLJE
DELO KOMUNISTOV JE
MED MNOŽICAMI
Letni konferenci komunistov rudnika Trbovlje je prisostvoval tudi tovariš Miha Marinko — Preko 250 komunistov in gostov Iz Elektrarne, Strojne tovarne, Cementarne iz Zagorja ln Hrastnika — Po podanih poročilih se je razvila živahna razprava, v katero je posegel tudi sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko, ki je dal komunistom dragocene napotke za nadaljnje delo.
MIHA MARINKO GOVORI ZBRANIM KOMUNISTOM
VRtMb
Nekako do 2. februarja suho jasno in mrzlo vreme, v Jas-hih nočeh hud mraz. Zatem prehodne padavine in topleje, vendar še ni znano, 6*> u- »-»»Molla •djuga ali ne.
ganizacije ZK. Okamenelost, birokratizem in komodnost so slabosti, ki nujno povzročajo, da organizacije, ki imajo te slabosti, zgubljajo stik z množico ln zaupanje množice, je dejal tovariš Miha Marinko. Pri bodočem delu, je nadaljeval, bo bolj kakor doslej potrebno upoštevati dobre in slabe izkušnje. Potrebna bo aktivizacija kar najširšega kroga ljudi v našem političnem in družbenem življenju, predvsem v delavskem in družbenem upravljanju. Ni prav, da si po-čejo vse sami napraviti in le sami nekaj veljati. Potrebna je čimbolj množična udeležba, zlasti pa čimvečja Informiranost državljanov o vseh problemih ter čimširša pritegnitev v politiko podjetij, delavskih svetov, občin in raznih svetov družbenega upravljanja na širokem torišču. Dati jim moramo tudi kar največjo možnost, da povedo svoje mnenje. Komunisti sc bomo morali v bodoče še marsikdaj bosti z najrazličnejšimi stališči, ki s socializmom nimajo nič skupnega, bosti se bomo morali z zahtevami In željami, ki jih imamo vsi neskončno veliko, vendar bomo množici morali jasno povedali: to in to lahko dosežemo, to sc da napraviti • skupnimi močmi In organiza-sameznikl prizadevajo, da bi sl nabrali čimveč funkcij ter ho-cijo, s pravilno razdelitvijo sredstev, ki jih imamo, teh In teh stvari pa zdaj ne moremo napraviti. Kaj je v določenem obdobju In razmerah nemogoče napraviti. Je treba torej množici jasno povedati. Le v tem Je naj-solidnejša Izobrazba In dviganje zavesti; nikar pa vsakemu godrnjaču vsega odobravati. Upoštevati Je namreč treba naš celotni jugoslovanski gospodarski potencial pri pretehtavanju, kaj zmoremo in česa ne zmoremo.
Ne smemo pa seveda preprosto zanikati vseh želja In potreb posameznikov. Ml vsi, zlasti pa delavski razred, imamo veliko željo in potrebo po hitrejšem izboljševanju življenjske ravni. To je razumljivo, saj je tudi poglavitna težnja celotne naše politike, doseči izboljšanje življenj skega standarda v čimvečjem odstotku.
Res je leto 1957, ki Je bilo eno izmed najuspešnejših (pri tem Je tovariš Miha Marinko kratko analiziral gospodarske uspehe preteklega leta), rodilo vrsto pojavov, ki so Izzvali nezadovoljstvo. Toda ml smo lo predvidevali. Večji gospodarski polet,' večja sprostitev gospodarske iniciative ■ spreminjanjem
plačnega sistema in drugimi zakoni in uredbami, ki so bili sprejeti v letu 1957, so žc pokazali rezultate v celotni naši ekonomski politiki; bolj smo pospeševali izvoz, dopuščali smo uvoz, industrija je bila preskrbljena s surovinami. Imeli smo tudi drnge objektivne okolnosti: lepo vreme, visoke vode, hidroenergije je bilo dovolj, proizvodnja je tekla nemoteno, medtem ko je v letu 1956 primanjkovalo električne energije zaradi nizkega vodnega stanja rek in je zato proizvodnja v prvih mesecih zaostajala. Te stvari so v celoti sadovi naše politike; pokazali so se v letu 1957 in so izredno pozitivni. Zavedali pa smo se, da bo taka sprostitev privedla do določenih pojavov, ne toliko nenormalnih, ampak do pojavov, ki bodo malo boleči, namreč do položaja, da bo eno podjetje v težavnejšem položaju, drugo pa v ugodnejšem.
Pri tem torej nastane vprašanje, ali bi bilo pravilno reševati položaj, ki nastane zaradi razlike v gospodarskem položaju med posameznimi podjetji, z vrba navzdol, z zakoni in uredbami In se tako vračati na metode administrativnega sistema. Mislim, da ne. — Po mojem mnenju Je treba napraviti prav nasprotno. Borimo se vendar za to, da bi premagali administrativni sistem v našem gospodarstvu, zato smo uvedli in utrdili delavsko ln'družbeno upravljanje, torej ne gre, da bi se sklicevali na stare čase, ampak je nujno potrebno čimbolj razmahniti ustvarjalno iniciativo delovnih ljudi. Zato moramo take probleme reševati na terenu v okviru občine in okraja. Brez dvoma imamo večje možnosti, da bolje in pravilneje urejamo te probleme, če se opremo na lokalne činitelje. na subjektivne zavestne sile — na komuniste. Socialistično zvezo, sindikat in druge družbene organizacije — in p» njih dosežemo, da bodo naši upravni organi, naše občine. postavljali določene zahteve in omejitve, na primer, da neko podjetje ne more deliti tako visokih plač. ampak mora dati toliko In toliko prispevka za proračun, za urejanje problemov komunalne graditve, za reševanje problemov naše trgovine, da bomo kulturneje oskrbovani, za zidavo skladišč, za nabavo kamionov itd., vse to z namenom, da bodo naši potrošniki bolje oskrbovgni — kar je problem v vseh naših industrijskih središčih. Po mojem mnenju bomo te nepravilnosti mnogo laže In bolje reševali s komunalno politiko, kot pa če bi se sklicevali na neposredne admini-
strativne uredbe in administrativne posege, ker bi s tem opravičevali iu razmahnili državni birokratizem, proti kateremu se je — kot veste — treba bojevati na vsej črti.
Birokratizem še Imamo na vseh stopnjah od spodaj do vrha. Z njim se je torej treba boriti z vso silo, v prvi vrsti se je treba proti njemu boriti pred lastnim pragom. Cim bolj se bomo spodaj borili proti birokratizmu, s tem večjo upravičenostjo bomo nastopali proti birokratom na višjih instancah. Ne samo v trboveljskem okraju, v celoti imamo pojave razraščanja birokratizma, o katerem smo govorili že na decembrskem plenumu CK ZK Slovenije; tudi smo že izvedli vrsto akcij, zlasti smo usmerjali sindikate na torišče komune in jih s tem angažirali tudi za osnovno problematiko komune. Tako hočemo doseči ačinkovltcjšo udeležbo množice pri reševanju komunalnih problemov. Dobršen del problemov, ki danes tiščijo našega delovnega človeka, je torej rešljiv edino v okviru občine ln okraja. Zaradi 'ega je važno angažirati sindikate, da bo po njih delavski razred neposredno vplival na občinsko politiko. Glede tega Imamo še veliko težav. V decembru smo imeli plenum CK, na katerem se je razpravljalo o sindikatih, toda nikakor ne prodremo. Na vse mogoče načine pojasnjujemo ta problem, a nekaterim ne gre v glavo, da Je nujno potrebno, da se morajo delavci bolj angažirati na terenu. Organizacije SZDL In sindikati morajo izkoristiti te kadre In jih angažirati za to problematiko, da se bodo zanimali, kakšno politiko vodijo občinski in okrajni ljudski odbori. Ce Je ta politika nepravilna, če ima
birokratske tendence, se mora pod pritiskom javnosti spremeniti.
To so daljnosežni problemi, za katere se moramo zavzeti zelo resno. Komunisti moramo biti tisti, ki bomo znali dati našim sindikatom duha in cilj. Njihovo dejavnost bomo usmerjali ne (Nadaljevanje na 2. strani)
MtK*T iARINKO PONOVNO KANDIDAT TRBOVELJ
Zbor volivcev - rudarjev obrata Trbovlje — Zelja rudarjev, da ostane Miha Marinko še naprej kandidat Trbovelj — Izkazano zaupanje Mihi Marinku.
Na zboru volivcev obrata Trbovlje rudnika Trbovlje-Hrastnik v ponedeljek, 27. januarja, so volivci razpravljali o bližnjih volitvah v zvezno in republiško skupščino. Enoglasno so vsi navzoči izrazili željo v imenu vseh trboveljskih rudarjev, da tovariš MIHA MARINKO, predsednik Ljudske skupščine LRS, še v nadalje ostane kandidat v Trbovljah. Z uspelega zborovanja so poslali tovarišu predsedniku Ljudske skupščine LRS,
MIHI MARINKU, LJUBLJANA
brzojavko, ki se glasi:
»Rudarji obrata Trbovlje, rudnika Trbovlje-Hrastnik, zbrani dne 27. januarja na zboru volivcev, Vas vljudno prosimo, da še nadalje sprejmete kandidaturo za poslanca v Ljudsko skupščino LRS.
Zagotavljamo Vam, da je to naša iskrena želja in da imamo v Vas popolno in enomajno zaupanje.
Ponovno Vam zagotavljamo, da je naše zaupanje v socializem in njega vodstvo močnejše kot kdaj koli.
S tovariškim srečno!
Rudarji obrata Trbovlje, rudnika Trbovlje-Hrastnik«
Zbori volivcev so bili nadalje v Trbovljah v Elektrarni, koloniji Novi dom, naselbini Kešetovo in Lokah, v Cementarni in Strojni tovarni. Na vseh teh zborih so volivci izrekli soglasno željo, da tovariš Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine LRS, še v nadalje ostane kandidat mesta Trbovlje.
J
S'KONFERENCE KOMUNISTOV ZAGORSKEGA RUDNIKA
Kolektivna odgovornost
do dela prvi in najvažnejši pogoj za uresničitev vseh tekočih in bodočih nalog
Ne gre zanikati, da so bile določene slabosti v dosedanjem delu komunistov zagorskega rudnika dejansko posledica pomanjkanja zavesti in kolektivne odgovornosti Velik del aktiva ni čutil, da je soodgovoren za kopico velikih in drobnih vprašanj ter problemov, ki se nujne porajajo v tako velikem podjetju, kot je zagorski rudnik. Ždi se, da je ta del 'aktiva pozabil, da so komunisti Igovorni xl delavskim razredom in da morajo biti nosilci celokupnega napredka. Namesto, da bi komunisti sprejemali konkretne naloge in zadolžitve, so jih zanemarjali in nujno je moralo priti do tega, da so se ločili od vsakdanjega življenja.
Mnogi so menili, da so storili svojo dolžnost, ko so plačali članarino, m m ,-da tu pa tam prihajali še na sestanke. Osnovne organizacije niso bile kos vsakda-nf nalog-cm, čeprav je bila disciplina mnogokrat predmet njihovih razprav. Pravzaprav je bila največja slabost dosedanjega dela komunistov v tem c 'ietju ta. da niso čutili po-
tre.jfe, pojasnjevati ljudem naše velike in zares otipljive uspehe v zadnjem razdobju. Nasprotno so mnogi raje pritrjevali določenim slabost* , ki so prihajale do izraza v našem družbenem življenju.
Konstruktivno naglašanje teh in pod . jut slabosti v dosedanjem delu komunistov zagorskega rudnika na konferenci, ki je bila minulo sredo, pa jasno in določno pove, da j. celoten aktiv trdno odločen odstraniti podobne pojave ln strnjeno oziroma kolektivno odločen iti po novi poti, po poti dejani in razcveta svojega pod-
jetja. S kolektivno odgovornostjo, odkritostjo, delom med ljudmi, zlasti pa nadaljnjo krepitvijo organov samoupravljanja, komunisti ne bodo imeli več občutka, da so na tej poti obstali.
V razpravi sta sodelovala tudi tovarišin Lidija Sentjurc in tov Franc Kimovec-2iga, iu sta nakazala vrsto problemov s katerimi se bodo morali spoprijeti zagorski komunisti.
Konferenca je po izvolitvi novega rudniškega p komiteja sprejela vrsto važnih sklepov.
(v)
Seja OLO Trbovlje
Trbovlje, 30. januarja. — Danes je bila tu 2. redna seja okrajnega Ljudskega odbora. Na akupnl seji so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi prepotrebnega tajništva za občo upravo. V organizaciji upravnih organov se je doslej občutila vrzel, da ni organa, ki bi op -av-ljal splošne zadeve. — Potrdili so pravila Okrajnega vodnega
Delegati se zbirajo
Predlogi prvih kandidacijskih konferenc v trboveljskem okraju
V TRBOVLJAH KJER BOSTA IZVOLJENA DVA POSLANCA ZA REPUBLIŠKI SVET LJUDSKE SKUPŠČINE. SO ENODUSNO OSVOJILI PREDLOG, NAJ KANDIDIRATA TOVARIŠA MIHA MARINKO IN FRANC KRALJ-CINK, V ZAGORJU PA TOV ARI ’ J02E KLADIVAR—
LEON
V sredo so se v trboveljskem okraju začele predvolilne kan-dl acijske konference. Zbirajo se torej delegati, ki so bili pred kratkim izvoljeni, da bi predložili svojim volivcem kandidate za poslance.
Po teh konferencah pa bodo ponovno sešli zbori vo. livcev in se bodo še enkrat po-
menili, ali predlagani kandidati ustrezajo liku ljudskih poslancev, ali so sposobni povezovati težnjo svojih volilnih okrajev s koristmi vse naše skupnosti. Oboje je zelo važno. Današnji čas ne zahteva od ljudskega poslanca zgolj moralnopolitičnih kvalifikacij, marveč tud’ razgledanosti, do-
V veliki dvorani Delavskega dema je bila v torek konferenca /.K trboveljskega rudnika.
ločenega znanja, skratka biti mora človek ki ima pred seboj jasen cilj: neomajno odkrito in pošteno služiti razvoju naše socialistične skupnosti.
Skoro odveč bi bilo posebej poudarjati, kako pomembna Je vlooa Ljudske skupščine za naš socialistični razvoj, in prav zato naj zbori volivcev spregovorijo tudi o tem. Trenutno je naše največje delo izpolnitev petletnega perspektivnega načrta, kajti le s tem bomo še bclj utrdi temelje socialistične rasti. In čc bomo hoteli ta načrt, kolikor bo v naših močeh, najbolj' realizirati, je potrebno da imamo tak organ, tako predstavniško telo, ki bo pogumno in pravilno us- erjaio naše delo.
Danes, jutri, pa pojutrišnjem bodo še drugod kandidacijske konference. Prav danes so se sešli tudi delegati kandidacijskih konferenc, ki bodo predlagali kandidate za poslance v Zvezni zbor in zvezni zbor proizvajalcev. Temeljito se bodo Domenili o kandidatih in po takem temeljitem izboru ne bo težko priti med volivce In jim povedati, koga so izbrali.
(v)
Mladinska organizacija je zelo aktivna. Številni sestanki, zborovanja mladih volivcev in druge oblike dejavnosti nam kažejo, da Je novo vodstvo organizacije resno prijelo za delo, saj se Je v kratkem mesecu vključilo v mladinsko organizacijo 30 novih članov lz bližnjih vasi. Zidanmoška mladina pa Je delavna tudi na drugih področjih, zlasti še v pripravah na volitve, prt delu v društvih tn drugih organizacijah.
sklada ln dovolili Komunalni banki, da v celoti obdrži prispevek v družbeni investicijski »klad to proračunski prispevek za leto 1957. Poslovne enote Komunalne banke niso prevzele od odpravljenih podružnic Narodne banke v celoti osnovnih sredstev, zaradi česar Je njihova oprava slaba. Komunalna banka je prisiljena, da si nakupi potrebni inventar in da si skupaj z Zavodom za socialno zavarovanje zgladi lastne prostore.
Na seji so obravnavali tudi poroštvene izjave in jih dali podjetju »Grosist« v Vidmu-Kr-škem za nakup tovornega avtomobila, rudniku premoga v Zagorju ob Savi za plačilo uvoznega koeficienta in podjetju »Prevoz« v Brežicah za nakup uvožene oprave. Nadalje so dovolili Kmetijski proizvajalni zvezi v Brežicah potrebna sredstva za zgraditev rastlinjaka in dovolili pripojitev gospodarske organizacije »Vinarska zadruga Brežina« h Kmetijski proizvajalni zvezi v Brežicah.
Iz vsebine
POMANJKLJIVOSTI
V	BREŽICAH (stran 2)
SESTANEK OB SKLEDI FIŽOLA ! BEOGRAD SREDI TRBOVELJ ŠTIRINAJSTA DIVIZIJA NA SENOVEM (stran 3)
ALI JE ŽIVINA
V	ZAGORJU BREZ DROBOVJA
Z ZOBOM NA SVET SUROVO RAVNANJE S STARČKOM (stran 4)
FILM? FILM? FILM? SMUK NA PARTIZANSKEM VRHU (stran 5)
POSEBNI INTERVJU ZA ZASAVSKI TEDNIK (stran 6)
Stran 3
TOVARIŠ TITO JUGOSLOVANSKI MLADINI
1019 delegatov mladinskih organizacij iz vse Jugoslavije je določilo nadaljnje smernice za delo v mladinskih aktivih In navdušeno sprejelo obvezo za izgradnjo avtomobilske ceste Ljubljana—Djevdjetija
Pričakovali smo, da bo VI. kongres Ljudske mladine Jugoslavije ne samo bežen pregled nad doslej opravljenim delom, marveč pomemben mejnik in izhodišče za nadaljnje delo v naših mladinskih vrstah. Toda kongres, ki je pravkar končal z delom, je presegel marsikatera pričakovanja, saj je bil vsebinsko tako bogat, da bomo morali o njegovih napotilih še dolgo kar najbolj potanko razmišljati, da bomo znali vse zamisli uresničiti.
Posebno navdušeno je kongres in z njim vred vsa jugoslovanska mladina prisluhnila tehtnim besedam tovariša Tita, ki je v svojem bogatem govoru dal odgovore na celo vrsto važnih in življenjskih vprašanj nas vseh.
Naj omenimo le nekatere misli tovariša Tita. V prvem delu svojega govora je tov. Tito dejal, da mladina ni mogla takoj po VI. kongresu Zveze komunistov najti pravilne poti za delo in razvoj, za to pa ni bila sama kriva, marveč tisti, ki so napačno razlagali vsebino VI. kongresa. Ko je tov. Tito govoril o vlogi naše partije, je poudaril, da je !e-ta odigrala ogromno vlogo v predrevo-lucionarni dobi, v pripravljanju ljudske revolucije in' v sami oboroženi vstaji in ljudski revoluciji, kakor tud; v prvih letih zatem, v času, ko so naši delovni ljudje prevzeli oblast in skrb za svoje življenje in svojo državo, namreč v času, ko je bila diktatura proletariata oziroma sila nekaj neogibno potrebnega, da bi na nov in boljši način organizirali in vodili* državo. To je bil čas, v katerem je morala imeti naša Partija ne samo vzgojno, temveč tudi komandno vlogo. Toda zatem je prišel čas, ko smo morali usmeriti delo naše Partije v drugo, vzgojno smer.
»Pri tem.« je poudaril tov. Tito, »rtfsmo mistfli, da bi s tem razorožili našo Partijo ali jo napravili samo nemo opazovalko in pojasnjevalko posameznih zadev, temveč smo mislili, da naj bo še nadalje vodilni činitelj v naši državi.«
Zatem je tov. Tito govoril o potrebi Izobraževanja mladine in se toplo zavzel za to, da bi odgovorni organi že končno našli skupen jezik za začetek izvajanja šolske reforme in da je potrebno dati naši mladini v šoli vse tisto, kar ji je kot mladini socialistične države potrebno.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Tito govoril še o potrebi večjega zbliževanja intelektualne in delavske ter kmečke mljdine* o nevarnostih raznih lokalističnih teženj, zunanji politiki in končno pozval mladino, da v prihodnjih letjh zgradi avtomobilsko cesto Ljubljana—Djev-djetija.. Mladina je z nepopisnim navdušenjem sprejela to nalogo in obljubila, da jo bo izpolnila.
VI. kongres pomeni v življenju jugoslovanske mladine velik dogodek. Kot vsa ostala, tako se bo tudi naša zasavska mladina prizadevala kar najvestneje izpolnjevati vsa napotila tega kongresa.
Delo komunistov je med množicami
»»♦»»»♦♦♦♦♦»♦♦»»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦»•♦•♦♦»♦»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦»»e«
(Nadaljevanje s 1. strani)
samo na torišče proizvodnje ln nominalne plače, ampak tudi na torišče potrošnje, ker ja vsak delavec — proizvajalec hkrati tudi potrošnik. Ce sl nekateri proizvajalci na eni strani prizadevajo za povišanje cen lastnih proizvodov in za povečanje plač, morajo vedeti, da mora temu slediti tudi dviganje, cen drugih proizvodov, skratka, da bomo oškodovani kot potrošniki. To so problemi, ki zadevajo neposredno množice naših potrošnikov, zato morajo pri njihovem reševanju na terenu neposredno sodelovati tudi sindikati.
Tovariši in tovarišice, dovolite mi še nekaj besed o vlogi in odgovornosti komunistov. Pred vojno smo pri našem delu med množicami odločno zavračali de-magoška sredstva. Takrat se takih In podobnih metod nismo posluževali, temveč smo uporabljali le prepričevalne metode, da so ljudje vedeli, gakaj gredo v borbo. Nismo se posluževali demagogov, ki bi zavajali naše množice. Takrat smo se korenito zavedali, da z demagoškimi gesit ne moremo pridobiti popularnosti pri delavcih. — To velja tudi danes. To načelo mora biti resen kriterij za delo komunista: treba je učiji, razlagati, kakšna je problematika, kako je mogoče urejati posamezna vprašanja. Ljudem je treba tudi povedati, da vsega še ne moremo narediti, brž ko bomo pa zmogli, bomo tudi to napravili. Dragocena naj nam bo izkušnja, da je v partiji široka demokracija, dokler razpravljamo; ko pa sprejmemo sklep, ga moramo dosledno izvajati. In še dalje. Bolj kot kdaj prej se moramo jasno zavedati, da smo razpredli mehanizem družbenega upravljanja ln spro-
stili vse te oblike zato, da bi najširše množice lahko iniciativno sodelovale. Zavedati se moramo, da smo vse to storili z namenom, da se množice, ki imajo progresivne socialistične težnje, usmerijo najprej v socializem, nikakor pa niso te oblike za to, da bi jih reakcionarni, anarhični, lumpenproietarski elementi izkoriščali v svoje destruktivne namene. Glede tega moramo biti komnnisti dosledni. Vsem, ki skušajo hromiti naše pridobitve
ln jih izkoriščati v svoje namene, moramo to temeljito preprečiti. Dolžnost nas vseh je, da na samo komuniste, ampak vsakega posameznega poštenega proletarca dvignemo do take zavesti, da bo varoval naše pridobitve, da se bo zavzemal za to, da bo naša demokracija cvetela ln da bo naša socialistična drnžba s pospešenim poletom delavskega razreda in najširših delovnih množic napredovala na poti socialistične graditve.
Spominska razstava ob 40-letnici mornarske vstaje v Boki Kotorski
1. februarja t. 1. bo preteklo 40 let, odkar so napravili upor mornarji avstro-ogrske mornarice v Boki Kotorski, llporni mornarji so zahtevali, da se takoj sklene mir in da se brezpogojno priznajo pravice samoodločbe narodov na podlagi demokratskih predlogov Rusije. Takratni admiral avstro-ogrske mornarice Hort? pa je krvavo zadušil to vstajo in odredil ustrelitev vodij upornikov.
Ob 40. obletnici te vstaje bodo v muzeju najnovejše zgodovine priredili razstavo. Na poziv muzeja so še danes živeči madžarski mornarji, ki so se udeležili tega upora, poslali obilen material za to razstavo. Eden izmed teh mornarjev je štirideset let hranil tri fotonegative, ki jih je posnel med to vstajo. Med dragocenimi dokumenti sta dva posnetka mornarjev, pripravljenih za borbo, a tretji o nekem političnem sestanka mornarjev. Našli so nadalje fotografijo Lasia Futnja. On je ob zadušitvi tega upora snel rdečo zastavo z glavnega jambora vojne ladje, skočil v morje in odplaval do obale. Za časa Madžarske republike (leta 1919) se Je Laslo Futo boril v njeni Rdeči armadi. Ko so zadušili prvo proletarsko diktaturo na Madžarskem, so ga Hortyjevi krvniki ubili.
Pomanjkljivosti v Brežicah
Veliko mladinsko predvolilno zborovanje v Zagorju
Zagorska mladina je napovedala tekmovanje mladini vse
Slovenije
V torek zvečer je bilo v domu »Proletarca« v Zagorju veliko predvolilno' zborovanje zagorske mladine, ki se je spremenilo v spontano manifestacijo mladega zagorskega rodu. Nabito polna dvorana mladih jie lepo ogledalo prizadevanj zagorske mladine. Na zborovanju so mladi enoglasno sklenili, da bodo prosili tovariša Jožeta Kladivarja — Leona — zagorskega rojaka, da sprejme kan-
didaturo za poslanca v Republiški zbor Republiške ljudske skupščine za volilni okraj Zagorje ob Savi-
Da bi v prihodnje še bolj p»živili dejavnost zagorske in vse slovenske, mladine in da bi mladina našla mesto in vlogo, ki ji pripada v naši družbi in da bi mladina dokazala, da je zavesten graditelj socializma in novih odnosov pri na«, so zagorski mladinci, zbran;, na predvolilnem zborovanju napovedali tekmovanje vsem občinskim komitejem Ljudske mladi-
ne Slovenije, to je vsej slovenski mladini. Tekmovanje traja od 28- I- do 25. V. v čast 15. obletnici ustanovitve mladinske organizacije, volitvam v Zvezno in republiško ljudsko skupščino, VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in praznovanju dneva mladosti in bo zaključeno v Zagorju z veliko parado mladosti.
ZIDANI MOST
Občni zbor TVD» Partizana«. — Pretekli teden je bil v Zidanem mostu izredno uspel redni letni otbčni zbor tamkajšnjega telovadnega društva. Po poročilu predstavnikov društva se Je razvila zelo živahna razprava, v kateri je prevladovala nova smer v naših telovadnih društvih. Zlasti je pohvalno, da se Je občnega zbora udeležilo veliko število mladine, ki je izrazila svojo pripravljenost za aktivno delo v društvu, če bo v njem mogoče razvijati najrazličnejše oblike telesne kulture.
Po občnem zboru sodeč ima društvo vse pogoje, da v prihodnosti dosega v svojem delu uspehe, če bo močna povezava s člani in če se bodo pričele razvijati v društvu nove, pisane oblike dela.
Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavniki okrajnega cdbora »Partizana«, ki so obljubili vsestransko pomoč.
Svet za zdravstvo občine Brežice je imel pred dnevi dokaj burno sejo. V prvi vrsti Je ugotovil, da se sanitarna slušba predvsem zaradi pomanjkanja kadra ne opravlja sistematsko in primerno njenim nalogam. Ogledov delavnic in obratov razen nekaterih izjem sploh ni bilo- Tudi rednih pregledov delavcev ni bilo. Le protituber-kulozni dispanzer je pregledal vse delavce in ugotovil zastarele profesionalne bolezni le pri redkih starejših delavcih, ki s° si jih nekoč nakopali po rudnikih v tujini.
Najbolj pereč pa je problem komunalne higiene. Center Brežice nima primerne kanalizacije, kar se zelo neugodno kaže v topli letni dobi in ob večjih nalivih. Brežice tudi nimajo javnega stranišča, zaradi česar trpi čistoča mesta samega in stranišč po javnih lokalih, zlasti gostinskih. Slce,r bogato založena in tudi obiskana tržnica je v vsakem pogledu neprimerna; način prodaje je zelo primitiven in so nepokriti živilski predmeti izpostavljena mrčesu in prahu.
Nadaljnji problem so pokopališča z mrtvašnicami. Precej mrtvašnic je v razpadajočem stanju, da večina od njih sploh ni uporabna ali pa le v skrajni sili- Slaba slika za mesto Brežice je prav tako obširna jama za odpadke v bližini mesta. V njeni .neposredni okolicj so sta-
novanjski bloki, katerih stanovalci so v poletnih mesecih od gostov te jame mučno ogroženi. Ko pa zapihlja z njene strani veter, pride to najbolj prav tistemu, ki ima nahod. Komunala bo morala do pomladi to jamo pokriti z zemljo ali lešom, saj je obojega v bližini dovolj. Svet za zdravstvo upa, da bo to vprašanje rešeno prej, pre-
odpadkj hranijo po drvarnicah in kleteh.
Svet za zdravstvo je sklenil med drugim opozoriti Komunalo na potrebo čiščenja odtočnih oevi in obcestnih jarkov ter na čiščenje prostora za parkiranje vozov pred bolnišnico, ki si ga je Komunala izgovorila, a ga ne čisti. Dalje je svet ugotovil, da je povsem nezadovoljivo
Zen« pri dela
de n bo na to opomnila kakšna morebitna epidemija, Prav tako bo morala Komunala čim-prej poskrbeti za posode za odpadke, kajti brez teh ge širi po stanovanjskih blokih nesnaga in grozi nevarnost izbruha kakšnega požara, ker se goreči
IZVAJAJMO DOLOČILA ZAKONA 0 DELOVNIH RAZMERJIH
KAJ NAJ ZAJEMAJO PRAVILNIKI O DELOVNIH RAZMERJIH?
Vsaka gospodarska organizacija uredi v mejah določb Zakona o delovnih razmerjih ln na podlagi izdanih predpisov v smislu tega zakona s svojim pravilnikom o delovnih razmerjih pravice in dolžnosti oz. obveznosti, ki jih imajo delavci in uslužbenci ter gospodarske organizacije. Spored no ureja ta pravilnik tudi delovna razmerja in način, kako se uveljavljajo.
Pravilnik o delovnih razmerjih mora obsegati zlasti te-le določbe: 1. o sklenitvi delovnega razmerja; 2. o razporejanju delavcev na delovna mesta oz. dela; 3. o delovnem času; 4. o odmorih, počitkih in dopustih; 5. o materialni odgovornosti delavcev; 6. o delovni disciplini, o disciplinski odgovornosti, disciplinskih kaznih in disciplinskem postopku; 7. o varstvu pri delu, če gospodarska organizacija ni dolžna predpisati posebnega pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu; 8. o posebnem varstvu žena, mladine in invalidov v delovnem razmerju; 9. o prenehanju delovnega razmerja; 10. o pravicah ugovora in pritožb; 11. o pooblastilih za izdajanje odločb o delovnih razmerjih.
, KDO PREDPISE PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH?
Pravilnik o delovnih razmerjih predpiše delavski svet v soglasju s komisijo, ki jo določi zbor proizvajalcev in v soglasju z občinskim sindikalnim svetom.
Pravilnik oziroma njegov predlog mora upravni odbor gospodarske organizacjie razglasiti vsaj 30 dni prej, preden ga predloži delavskemu svetu, in sicer na tak način, da se lahko seznanijo z njim in dajo svoje pripombe vsi delavci.
t. k.
stanje v klavnici- Tudi prevoz mesa v mesnice ne ustreza higienskim zahtevam, saj se meso prevaža kar na odprtem vozičku na dve kolesi, pokritem največkrat z umazanim prtom, ob njegovih straneh pa štrlijo na dan gola stegna zaklanih govedi. Nečistoč« in pomanjkljivih sanitarij pa predvsem ne manjka po pekarnah, čeprav moramo na drugi strani upošte-
vati tudi to, da so ti prostori v starih. hišah, katerih adaptacija bi terjala velike stroške.
Na kraju je svet ugotovil, da bo z odpravo neštetih pomanjkljivosti treba še mnogo volje in dela, posebno pa stalnega sanitarnega tehnika, saj zdravnik, ki je stalno zaposlen v zdravstvenem domu, vsega, kot sanitarni inšpektor ne zmore. Svet pa je ugotovil tudi to, da je bilo lani mnogo storjenega v pogledu malih asanacij. Popravljeno in na novo zajeto je bilo več studencev in vodnjakov, in gre v prvi vrsti zahvala iniciativi prebivalstva. Komunali in občinskemu ljudskemu odboru. Pohvale vredno je nadalje delo na področju šolske higiene, saj si zdravnik—pediater, dr. Marija Jež, za to mnogo prizadeva. Svet za zdravstvo se je prav tako veselil rezultata in brezhibnega poteka cepljenja proti otroški paralizi. Cepljeno je bilo 90 odstotkov otrok, odklonjeno na samem cepljenju zaradi bolezni za 4 odstotke otrok. Pohvalil je učiteljstvo, ki j« vsestransko pomagalo.
Svet Je tudi načelno ugotovil potrebo, da se v perspektivi z grade novi prostori zdravstvenega doma v Brežicah v okviru Zdravstvenega centra. Toda nujnost sili, da se še prej napravijo garaže in deloma razširijo prostori otroškega dispanzerja. Zdravstveni dom na Bizeljskem im« načrte ž« pripravljene in bo dom zgrajen v doh; dveh let.
Uspehi hrastniških šol
Zadnji zbori volivcev so med ostalim obravnavali tudi probleme šol v občini in ugotovili, da so učni uspehi v prvem šolskem polletju prav zadovoljivi. Prav gotovo so k temu pripomogla posvetovanja učiteljev s siarii in roditeljski sestanki.
V materialnem pogledu
Sl,12 odstotkov; osnovna šola na Kalu je imela med 19 učenci 1 odličnjaka, med katerimi so razen dveh vsi izdelali prvo polletje; nižja gimnazija v Hrastniku je imela pri 377 učencih 15 odličnjakov, a prvo polletje je z uspehom končalo 62,6 odstotkov; nižja gimnazija na Dolu je imela pri 134
šolam precej pomagali delovni učencih 15 prav dobrih in 47
I-	-.1	__ ____/____ -	________1
kolektivi, tako na primer hrastniška steklarna in kemična tovarna.
Učni uspehi v prvem polletju so bili na Holah v hrastni-ški občini, sledeči: osnovna šola v Turju je imela pri 50 učencih 10 odličnjakov, pouk pa je izdelalo 93 odstotkov učencev; osnovna šola Rudnik je imela pri 423 učencih 83 odličnjakov, a pouk je izdelalo 79,9 odstotkov; osnovna šola Hrastnik-Center je imela pri 271 učencih 56 odličnjakov, pouk pa je izdelalo 80,5 odstotkov; osnotma šola na Dolu je imela 170 učencev in 19 odličnjakov, a pouk je izdelalo
Z Izlak
Gasilci hočejo dograditi dom
Lepo Število članov gasilskega društva na Izlakah se Je prejšnjo nedeljo udeležilo rednega letnega občnega ■'zbora. Prisostvoval Je kot delegat okrajne gasilske zveze tov. Klun.
Poročila na občnem zboru so bila sicer kratka, vendar pisana, med letom so v društvu mnogo delali, kajti lzlaškl gasilci so sl pred leti zadali težaveno nalogo, da si bodo zgradili nov gasilski dom. ker je stari poetal pretesen. Preteklo leto so stavbo pokrili, letos pa žele z gradnjo nadaljevati. seveda če bodo za to na razpolago finančna sredstva. Zato hočejo organizirati razne prireditve. da bi z dobičkom od njih pripomogli h graditvi. Pričakujejo, da bodo tudd višji forumi razumeli njihove težave ter ilh podprli s kakšnimi dinarji.
Omeniti Je še treba, da so gasilci pri gradnji gasilskega doma napravili nekaj sto prostovoljnih delovnih ur.
Ko so delali načrt za prihodnje leto, so sklenili, da bodo v Tovarni keramičnih Izdelkov na Izlakah s posredovanjem gasilskega društva ustanovili prostovoljno gasilsko desetino, ki Je v podjetju nujno potrebna Sklenili so nadalje, da bodo •Gasilski vestnik« razširili med članstvom v podjetjih ln ustanovah. Prav tsko so sklenili, da bodo nadaljevali z deli na novem gasilskem domu. Končno so se odločili, da bodo poslali enega Izmed svojih članov T počttniško gasilsko šolo v Medvodah.
Ce bodo vse štiri sklepe Izvršili, bodo izlaški gasilci napravili spet korak naprej.
NAS KOMENTAR
m
Združena Arabska država
Vie kaže, da Ideja o združitvi arabskega naroda, ki živi na ozemlju od Atlantskega oceana do Perzije, postaja stvarnost. Sirija in Egipt sta sklenila, da bosta združila svojo usodo in skupno delila vse dobro in hudo. Nova država bo Imela kakih 30 milijonov prebivalcev, Imenovala pa se bo Združena arabska država. Njen predsednik bo dosedanji predsednik republike Egipta Gama! Abdel Naser. Egipt In Sirija sta se is sporazumela o enotni politiki na področju gospodarstva, prosvete in oboroženih sil. V naslednjih dneh bosta združila zunanji ministrstvi. Oba parlamenta bosta spremenila tudi nstavl, da bi omogočila sprejem federalnega statuta In enotnega predsedniškega režima.
Ideja o združitvi vsega arabskega naroda ni nova. Ze v prvi svetovni vojni so Arabci podprli zaveznike v boju proti Turkom, ker so jim Angleži obljubljali enotnost In svobodo. Toda ostalo Je v glavnem le pri obljubah. Po prvi svetovni vojni je Velika Britanija zasedla Egipt, Transjordanijo in Palestino, Franclja pa Libanon in Sirijo. Od tedaj je minilo 40 let. V tem času so sk«ro vse arabske dežele Izbojevale pravico do svobode in neodvisnosti, vendar ne do enotnosti. Številni tuji vplivi ln domači Izkoriščevalski režimi so predstavljali In |e vedno predstavljajo resno zapreko arabski solidarnosti in enotnosti vsega arabskega sveta.
Na Srednjem vzhodu so se ostro spopadli interesi Imperialističnih sil. Za te sile je navažnejše, da so arabske dežele
se skupno ne upro vmešavanju tujcev v notranje zadeve deiel Srednjega vzhoda. Od tod atalna prizadevanja, da bi povečali spore in nesporazume med arabskimi deželami. Toda Ideja enotnosti Arabcev je vsak dan bol) živa, dobiva v arabskem svetu vedno več pristašev In te kali v boju proti tujemu vmešavanju in intrigam.
Pot od ideje (ki se je pojavila v najnaprednejših arabskih krogih že med prvo svetovno vojno In po njej) do prakse, ni bila kratka. Res je Arabska liga, ki ao Jo ustanovili kmalu po prvi svetovni vojni, velikokrat razpravljala o arabski enotnosti In izdelala celo nekaj konkretnih načrtov, toda vse je ostalo pri lepih besedah. Sele sedaj je Ideja enotnosti postala praksa.
Razumljivo je, da sta prav Egipt In Sirija, torej dve najnaprednejši arab-
čimholj neenotne, da se ne združijo in skl deželi sklenili, da se bosta združili.
To sta politično, kulturno In gospodarsko najbolj razviti In najvplivnejši deželi Srednjega vzhoda. Razen tega sta povsem neodvisni ln ne sodelujeta v vojaških In političnih blokih ter se odločno borita proti kolonializmu. Imperializmu In blokovski politiki. Egipt In Sirija stojita na čelu vsega arabskega naroda ln se trudita — prepričana v pravičnost arabske stvari in tesno povezana z Idejami krvnega bratstva — ris bi združila vse arabske dežele v boju proti tujemu vpllvn, združila v federacijo, ki bi bila sposobna braniti Interese arabskega sveta kot celote.
Prav zato sta Egipt In Sirija trn v peti Imperialističnega sveta, ki skuša z intrigami ter vojaškim, gospodarskim in političnim pritiskom preprečiti njun vpliv na ostale arabske dežele ln njuno zamisel o združitvi Arabcev.
Zdrnžena arabska država, ki jo bodo verjetno proglasili že v soboto, 1. februarja, se bo lahko uspešneje upirala pritisku Imperialističnih dežel, lahko bo hitreje napredovala na vseh področjih, čeprav ne bo Imela skupnih meja.
Potreba po združitvi se Je spočetka najbolj uveljavila v Siriji, ki je manjša in šibkejša od Egipta. Njeno ozemlje je petkrat manjše od egiptovskega,
prebivalcev pa Ima sedemkrat manj kot Egipt. Ze pred dobrima dvema letoma je predsednik Sirije fiukrl Kuatli predlagal v parlamentu, naj bi se Sirija In Egipt združili. Predsednik Egipta Gamal Abdel Naser je takoj sprejel njegov predlog In mu nudil vsestransko podporo. Od tedaj pa do danes so številni strokovnjaki, poslane! In ministri teh dveh dežel razpravljali o ustanovitvi federacije. Izdelali so načrt, ki doslej še ni objavljen, vendar so načela, na katerih temelji, znana po vaem avetu. Gre predvsem za vojaško ln diplomatsko enotnost, za koordinacijo notranje politične ln ekonomske strukture.
V Kairu in Damasku so trdno prepričani, da bo proglasitev Združene arabske države močno vplivala na okrepitev pozitivnih in naprednih te ženj v arabskem svetu, da bo ta država veliko prispevala k ureditvi razmer na Srednjem vzhodu. Zato prebivalci teh dveh arabskih dežel upravičeno pri-čaknjejo, da bo njihov ukrep pozdravilo vse napredno človeštvo In da ge bodo v teh dneh z njimi vred veselili vsi prijatelji svetovnega miru.
Združitev Sirije In Egipta Je resda šele prvi korak k enotnosti vseh Arabcev, toda korak, ki veliko obeta.
dobrih redovanj, a prvo polletje je izdelalo 59,2 odstotka.
Obisk šolskega pouka je bil reden, na nizek odstotek uspešnih ocen na dolski gimnaziji pa so največ vplivali slabi redi v matematiki.
R V.
PEHOVCAN1 IMAJO 8VOJ VODOVOD
Na malem gričku nad Izlakami se razprostira majhna, prijazna vasica Prhovec. V tej vasi živi Sest kmetov, kt so neutrudni ln dobri gospodarji. Zadovoljni so ln z veseljem obdelujejo svojo zemljo, samo nekaj Jim manjka, kar Je za življenje razen zraka ln sonca nujno potrebno — vode. Že predniki sedanjih prhovškth kmetov so se ukvarjali z mislijo, kako bi napeljali vodovod v svoj« domove in hleve. Z njim bi prihranili mnogo časa. Tudi trpljenja bi bilo manj, ker jim ne bi bilo treba prinašati vse vode za živino in ljudi od oddaljenih studencev. Ta velika želja se Jim vendar ni uresničila. To misel pa so gojili tudi sedanji gospodarji. Ti so imeli več sreče. Lansko le-to, v decembru, sa Jim Je želja Izpolnila.
Na pobudo kmeta Butlja Je njegov načrt podprl še kmet Drolc in tako so s skupnimi močmi in dobro voljo posestnikov Iz Prhov-ca v preteklem maju začeli pripravljati vse potrebno za vodovod. Napravili so obilo prostovoljnih ur pri kopsnju Jarkov, pripravljanju gramoza in prevozu in še mnogo drugih del. Sam material Jih je stal l milijon 700 tlao« dinarjev. Kljub temu, da imajo Prhovčanl sedaj vodovod, pa dolg na materialu ni poravnan. Bazumillvo je, da sami kmetje tolikšne vsote ne bodo zmogli sami Okrajni ljudski odbor Jim je količino cementa, občinski lJudakl odbor v Zagorju pa Jim Je nakazal znesek 50.000 dinarjev, za kar se kmetje Prhov-čani toplo zahvaljujejo in se priporočajo za nadaljnjo pomoč.
V četah so zborovali
Pred dnevi popoldpe so se v Čečah zbrali člani krajevne organizacije ZB trj položili obračun dela za leto 1857. Dele organizacij« je bilo kaj plodno, saj so v la nekem letu odkrili spominsko ploščo padlim borcem, obnovili vse šolske prostore kakor tudi nabavili opretne za učilnice. Precejšnjo pomoč za opravljeno delo Je nudil občinski ljudski odbor Trbovlje, kakor tudi kmetje s podarjenim lesom in precejšnim prostovoljnim delom.
BEOGRAD
SREDI
TRBOVELJ
V SOBOTO IN NEDELJO JE GOSTOVAL V TRBOVLJAH ANSAMBEL NARODNIH PESMI IN PLESOV — »BRANKO KRSMANOVIC« IZ BEOGRADA. V OKVIRU DRUGEGA •
Študentskega festivala
JE NASTOPIL V GLEDALIŠKI DVORANI DELAVSKEGA DOMA S SKRBNO PRIPRAVLJENIM IN PISANIM PROGRAMOM JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PLESOV IN PESMI.
V	petek zvečer sta reporterja na postaji zapisala v svojo beležnico prve vtise: Beograjčani navdušeni nad zimo — med Trboveljčani precejšnje zanimanje za nastop.
V	soboto so se gostje povzpeli Pod Partizanski vrh, kjer je v poznih jutranjih urah steklo republiško smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah.
Reporterja: Vam ugaja tekmovanje?
Beograjčani:	Izvrstno. To Je
naše prvo srečanje s smučarskimi nastopi, če izvzamemo tista iz filmov. Seveda se pri nas tudi smučamo, toda ne po tolikšni strmini.
»Kaj menite o Sloveniji?«
»Krasna je!«
Študentje, zlasti pa študentke, so venomer iskale pripravne kotičke za slikanje v belem, njihov fotografski aparat in kamera našega fotoreporterja sta pogosto škrtnila.
Reporterja: Vaše najlepše gostovanje doslej?
Beograjčani:	Po tolikih lepih
doživetjih iz dvoran številnih evropskih držav in ^aljnje Kitajske, se je za to res težko odločiti.
»Ali vas delo pri društvu mnogo ovira pri študiju?«
»Ne.«
»Je ekipa standardna?«
»Ni. Član »Branka Kr^manoviča« si lahko le, dokler si študent. Da pa je kvaliteta nastopajočih vedno na dostojni ravni, skrbi bogata Izbira članov, ki so razdeljeni v društvu v dve skupini.«
Umetnikom se je zahotelo trboveljskih razglednic. Obiskali so knjigarno, pa žal izbira ni bila najboljša. Razumljivo, najbolj so si želeli fotografije novega Delavskega doma, ki pa je v našem mestu menda ne premoremo!
Zvečer v Delavskem domu.
Reporterja: Vaše mnenje o nastopu beograjskega atisambla? ■'
Gledalec: Navdušen sem ln Se več podobnih prireditev si telim.
Gledalka: Niti najmanj mi ni tal, da sem šla docoj zdoma. Prav Je bilo, da nisem poslušala tistih, ki so govorili, da bo stvar zanič. Mislila sem sl, če so obl--skali že toliko držav, zlasti pa Kitajsko in povsod dosegli zavidljiva priznanja, fantje ln dekleta te niso od muh. Se zdaj me bole roke od ploskanja.
Da, tudi nastopajoči so bili videti zadovoljni, zlasti veseli so bili skromnega darila — rudarske svetilke, ki jih bo še dolgo spominjala na gostovanje pri trboveljskih rudarjih.
Vendar sva Jih poiskala In Se Uradno zaprosila za mnenje o trboveljskih gledalcih.
»Čudoviti so,« so povedali, »naj-lepšc Jih še enkrat pozdravite v. našem Imenu!«	Bop-Jak
SLIKAJTE NAS V SNEGU! SO VZKLIKNILI BEOGRAJSKI UMETNIKI NAŠEMU FOTOREPORTERJU
DELAVSKI SVET STROJNEGA MIZARSTVA
Delavski svet je na zadnji seji razpravljal o poročilu upravnega odbora' podjetja, ki je imel v razdobju med dvema zasedanj ima delavskega sveta. lo je v 2 mesecih, le tri seje, na katerih je obravnaval tekoča vprašanja podjetja, predvsem glede organizacije dela. kadrovske zasedbe, proizvodnih nalog, prodaje izdelkov in nakupa les-a.
Deljv&ki syet je še posebej obravnaval problem sušilnic? lesa, ki je za potrebe podjetja še vedno premajhna in je zato nujno, da se podjetje še nadalje poslužuje sosedne privatne sušilnice.
Svet je na zasedanju nadalje sklenil, da se izdela analiza lesnih odpadkov in se nato določi njihov natančen odstotek. Poudarjena je bila tudi potreba izboljšanja kvalitete izdelkov in o nujnem večjem prizadevanju kolektiva na tem področju.
Clanj delavskega sveta so izrekli mnenje, da je treba pričeti z izdelavo pravil tarifnega pravilnika in premijskega pravilnika v skladu z novimi predpisi.
Glede higiensko-tehnične zaščite je delavski svet sklenil, da delavci, ki po potrebi delajo v nitro-lakimici več kot 4 ure.
Delo organov
samoupravljanja v Trbovljah
<4?e gaidei med Cevce
Tisti večer, ko le Krško prvič v letošnjem letu pobelil sneg, sva z Bizjakovim Jankom sedla ob toplo peč in zajadrala v svet lovske romantike in na-, petih jagrskih zgodb več desetih let nazaj.
Našel sem takšnega, kot sem sl ga predstavljal. Oblečenega v lovske hlače, v toplo iodo in rdečega obraza. Zunaj, pred vrati sta kot kažipot viseli dve ubiti lisici, pod stolom »je nemirno obračala glavo psica Lada.
Potem, ko sva pobrskala po njegovi osebni izkaznici, ki pravi, da je privekal na svet 1913. leta v hiši 55 na Raki. da se je v njegovih žilah že kmalu začela pretakati lovska kri, in sploh, da je že od mladih nog občudovalec življenja v gošči, sva ga z beležnico pustila, da je sam spregovoril.
*»Ne oče.m ne mati in drugi pri naši družini niso bili lovci. Sam ne vem. kje in zakaj se je v meni oglasila'lovska strast, pomnim le to, da se poslej od jagranja nisem mogel nikoli ločiti. Začel sem sedemletni fante kot gonjač, star 17 let pa sem že meril na svoj pihalnik. Ni lepšega šoorta kot j® lovi
Greste z mano nad zajca? V ranem jutru sopiham med drevjem, ko dosežem lovišče, raz-prem stol, ga zasadim v zemljo in hop, Lida ... Čakam nekaj minut, uživam blišč narave, in če se Fortuna smeji, že slišim znan gla3. Namerim. Pok!
Poznate jerebice? V avgustu, septembru in oktobru jih zalezujemo. Zjutraj je treba res zgodaj vstati, pa nič zato. Greš na znan prostor, prižgeš cigareto in počakaš, da se svet spet umiri. Iz piščalke izvabiš ci- ci-ciri- ci- ci- cu). kmalu nato slišiš resničen glas in vidiš pisanega ptiča.
NOVINARJI V ZAGORJU KDAJ, ZAKAJ?
GLEJTE DRUGO ŠTEVILKO »ZASAVSKEGA TEDNIKA«
Zvečer čakamo na kljunača. Ko se začne temniti, ura je okoli pol sedmih, ga čuješ, kako se vzdigne in oglaša — hor — hor — hor.
Snega je nametalo za nekaj centimetrov. Vreme se je zjasnilo in porajala se ie čudovita mesečna noč. Okoli desetih zvečer sem se utaboril v nekem hribovskem vinogradu, usedel na svoj lovski stgl. prislonil puško na kolena, toplo povil noge, kdaj pa kdaj srknil močan čaj in čakal.
Ckoli enajstih se je oglasilo znano pasje sopihanje. Prav mimo mene le pritekel zajec, za njim pa psa. ki sem ju vzel na muho. Previdno sem stopil proti kolovozu, od koder 1e bilo slišati človeške korake. Temna senca je bežala proti vasi, jaz pa za njo. Mož, ki sem ga zasledoval. se je skril v poznan senik. Kmalu ie tja pritekel z druge strani *•> ^ekdo. Potrkal
naij vendarle hodim pred vsakim lovom k maši, če hočem, da ne bom po smrti vsako noč na jagranju kot mnogi drugi brezverniki, ki jih zagotovo sliši zvečer okoli enajstih, povedal resnico o polnočnih lovcih. Čudila se je in čudila.
• STREL ZA ZAJCA IN GOVEDO
To so bila moja prva lovska leta. Starejši, izkušeni možje so me vedno učili — nikoli ne streljaj v smeri ceste! Jaz pa (Nadaljevanje na 5. strani)
dobe pol litra mleka vsakokrat, ko delajo s tem materialom.
Delavski svet je prav tako mnenja, da se razen članov upravnega odbora volijo tudi v bodoče njihovi namestniki, in to zaradi tega, ker morajo posamezni člani delati na nujnih delih prj montažah, a to ogroža sklepčnost sej upravnega odbora.
UPRAVNI ODBdR STROJNE TOVARNE
Upravni odbor STT je na svoji zadnji seji sprejel individualni plan proizvodnje za I. četrtletje 1958 a pripombo, da nakupovalni oddelek tovarne čim-pretj razčisti materialno vprašanje za dosego predloženega proizvodnega načrta, namreč da pravočasno zagotovi potrebni material.
Odbor je nadalje sprejel predlog o prenosu pristojnosti iz STT na Industrijsko kovinarsko šolo podjetja, ki deluje kot samostojni finančni zavod. Spo-redno * tem ie bilo tudi določeno razmerje med šolo in tovarno v tem smislu, da ima tovarna do šole vse dolžnosti ustanovitelja. Upravni svet je nadalje določil normative za določena dela, ki jih bo šola opravljala za tovarno, kakor tudi glede tehničnih priprav in kontrole izdelkov.
Upravni odbor se le ob tej prilik- seznanil s sklepi kongresa LMS glede organizacije posvetovanj mladih delavcev po določenih industrijskih področjih.
UPRAVNI ODBOR PODJETJA »ZLATARSTVO«
Upravni odbor je predvsem obravnaval stanje v podjetju in njegove naloge v letu 1958, ki so v tem, da čimprei usposobi optike, zaradi česar bo
podjetje poslalo delavca na praktično delo v drugo optiko. V zvezi s tem bo moralo podjetje še urediti vse potrebno z Zavodom za spcialno zavarovanje okraja Trbovlje, na čigar račun bo optična delavnica izdelovala predvsem potrebne na-
- "- -	• -	-»r»to*"
Za leto 1957 je upravni ■‘Rdbor ugotovil, da se je gospodarjenje v »Zlatarstvu« utrdilo, kar bo služilo kot osnova za nadaljnji razvoj kapacitet te delavnice. K temu je mnogo prispevala solidpejša prodaja, izboljšana dobava izdelkov in kvalitetnejše proizvodnja.
Mala Janja: — Ne, ptičkov, ki nam vedno tako lepo pojo, pozimi res ne smemo pozabiti! (Foto Jak)
IZ POSAVSKE ZIMSKE NOČI
Sestanek ob skledi fižola
Janko Bizjak: »Pol življenja sem posvetil lovstvu«
sem na gospodarjeva vrata — ki je 'bil lovec — jn vprašal po sinovih. Doma sta. spita, je dejal, potem pa se ie šel prepričat — in videl prazni postelji. Fanta sta ponoči naskrivaj jemala očetovo orožje in iagrala.
Zjutraj sem stari ženici, ki mi ie prej dan za dnem govorila.
Nekoč je v kotu brlela leščerba, zdaj sveti elektrika. Oče Jernej se je postaral in sin Ivan je odšel po kruh v revirske jame. Drugače je še vse po starem. Velika kmečka peč, kopica otrok in mati Ana. Se vedno zna tako čudovito kuhati in sploh dobrega srca je.
Jernač me je zadnjikrat po vsej sili zvabil na ta svoj dom. Zvečer, ko je mesec priplaval nad vas in je Sava leno pretakala valove, pri sosedu pa kdaj pa kdaj razdraženo bevsknil pes, smo sedli za dolgo, javorjevo mizo. Mati Ana je postavila pred nas veliko skledo dišečega fižola in polmesec rumenega kruha, Jernač pa polič domačega vina.
»Najprej to,« je dejal, »dober je, in prileže se ob takšnile večerji.«
Sestero žlic je seglo v skledo na mizi, šestero rok se je dvignilo k ustom, ki so cmokajoče vlekle vase.
Zrak se je pomešal z vonjem vina in čebule!
»Prav tako je bilo tisti večer pred šestnajstimi leti. Dobro se še spominjam. Da, na mizi je bil fižol in tu sem sedel jaz, tam Ana, okoli pa otroci Tone, Jože, Silva in Ivan. Šlo je proti 9. zvečer, ko smo začuli prvo kričanje. Postajalo je vse glasnejše in zaslišalo se je trkanje na naših vratih. Potem so nas strpali v avtomobile in odpeljali... Daleč na tujem smo sanjali o tejle izbi, o večni pesmi Save, o svobodi, ki je bila skrita nekje za taboriščnimi zidovi.«
Zamišljen se je Jernač ozrl v električno svetilko sredi sobe.
»Mnogo se je spremenilo od takrat,« je zamrmral. »Otroci iz tistega časa so postali zreli ljudje. Tone, Jože in Silva, glej. vsi so že poročeni, le ti vnuki,« pokazal je na Bojana, Jožico in Marjana, »me še spominjajo nanje. Tudi Ivan v Trbovljah je že pravi korenjak.
Zdaj imamo v vasi vodovod in šolo, pa električne žice. Vse stvari so pomembne, kajne? Občutimo to. Radi pa .še godemo. To in to je treba, to in to ni prav, toda samo z najboljšimi željami, nič drugače.
Zadnjič je bil zbor Volivcev. Ko smo se že o vsem izgovorili, sem vstal in vsem na srce položil ustanovitev gostilne. Ne misli, da sem pijanec, ne. Toda glej: včasih smo imeli v naši fari troje krčem, danes pa niti ene. In včasih so ljudje ob nedeljah in praznikih radi obiskovali našo vas. Gre za turizem!
Davki? No, ja. V mojem primeru, misleč na realno stanje, bi rekel — previsoki so, v primeri s katastrom pa... Zato je že res skrajni čas, da se ti temeljito urede!«
Bojan, Jožica im Marjan so zlezli na toplo peč Zaspano gledajo proti dedku, pa ga še vendarle prosijo:
»Atej, dajte, pravite nam tisto lovsko!« i Jernej se' nekaj časa otepa, potem pa le privoli
»Katero, o gamsu, ki smo ga gonili po Zasavju, ali o jari kači?«
»Prvo je prav, drugo je laž!«
»Bilo je pred mnogimi leti. Med lovci daleč naokrog je šla od ust do ust novica, da je v zasavske hribe zakolovratil pravi, pravcati gams. Da, tudi do naših ušes je prispela. Pa smo se odločil in šli na pomoč mnogim zelenim kolkom. Jagrali smo ves dan. Ubogo žival smo zasledovali, ji nastavljali zanke a nič. Vedno nas je potegnila za nos. Prignali smo jo nad radeške pečine. Skoraj smo se že veselili bogatega plena, ko je krasotec med puško in globačo izbral drugo. Pognal se je proti savski tesni, ki pa jo ni dosegel...
Otroci so zadremali, Ana pa je od zunaj prinesla kepo snega ln zašepetala: »Sneži.«	-Jak
K OBČINSKEMU PRAZNIKU OBČINE SENOVO
v
ir ~
Res, bil* je šele začetek februarja 1944 in v koledarju pomlad še ni bila zaznamovana. V resnici pa je bila če tu. Vse jo Je oznanjalo: brsteče leske in mačice, topli sončni čarki in kmet, ki je s plugom silil na njive, in prelepe mehke noči, ki bi se mogle kosati z vsako aprilsko. Ze davno je bil izginil sneg, kakor bi tudi njega stalilo nenavadno gorko, kipeče razpoloženje, ki je bilo v ljudeh. Saj to bi imela biti zadnja pomlad petletne morije in konec vseh muk in trpljenja, ki je stiskalo ljudstvo. Nejevolja je zrasla do takšne meje, da so ljudje pozabili na previdnost in so očitno kazali zobe, češ: le še kak mesec in »zelene« bo odpihnil vrag ln jih potlačil huje kakor kdaj koli v zgodovini. Ta vrag pa je zamujal■ zdaj j. odločil invazijo, drugič je odgodil zadnH napad, češ da še ni dozorel. Toda naj bo kakor koli, ljudstvu je pomlad devetnajst sto štiriinštiridesetega pomenila zanesljivi konec vsega hudega.
Tako je bilo tudi v srcih naših ljudi nod Bohorjem. Se več premoga, še še! Tako so pritiskali nemški oblastniki na rudarje. Toda kdo bi jih mogel prisiliti, da podpro prav ti sto, čemur goreče čele konec. Zaupljivo so se ozirali v Bohor. Tam so naši! — je vzkipcvalo v njih. Zgodilo se bo neka j, mora se zgoditi! Čutili so, kako jim v tem zaupanju raste moč, na katero $o gradili vse.
V eni tistih noči — bilo je od šestega na sedmi februar — je štirinajsta divizija med Sedlarjevim ln Sv. Katarino prekoračila Sotlo. Na mah se je podvizala dalje in preko Buč, Klak in Dreni ka krenila proti Prevar ju. Tam se je razdelila; Sercerjeva brigada jo je mahnila proti Zusmu, Bračičeva je ostala v okolici Prevorja, medtem ko so Tom-šlčevci napredovali proti Podvinam.
Kakor bi dregnil v sršenovo gnezdo, pri priči so bUi Nemci na nogah in Še istega dne so pričeli z vseh strani na-
padati oddelke Štirinajste. Ti so se srdito otepali, hkrati pa so se v teh bojih pomikali proti jugozahodu. Med 7 in 8. februarjem sta se Bračičeva in Tomšičeva brigada povzpeli na Bohor; prva se je pomaknila proti Plešivcu, Tomšičeva pa je zasedla položaje pri Feder-mausu. Sercerjeva je vtem krenila proti "Glažuti in navkreber proti Ravnem logu.
Rudarji, ki so prihajali na delo v se-novski rudnik, so prinašali novice o velikem številu do zob oboroženih partizanov, ki so se razlezli po hribih od Dobrove do Plešivca, pa tja do Vertni-ka. Skrivnostne so bile te govorice, toda potrjevala so jih tudi dejstva. Mar-sikak rudar je zmanjkal na delu, se-novski mesar Šerbec, ki je ravno tedaj v hribih nakupoval živino, je moral prenočiti na Ravnem logu, in ljudje so govorili, da kolje partizanski vojski vole. Vse pa je očitno kazalo na to, da se bo nad senovsko dolino zgrnilo nekaj, česar Nemci najmanj pričakujejo.
Več pa so vedeli o tem senovski aktivisti. Ze v začetku februarja so bili po prejšnjem ukazu pripravili in po kurirski zvezi odposlali vse načrte najvažnejših rudniških naprav, elektrarne v Brestanici, podatke o proizvodnji rudnika ter o moči obrambe, o cestah, ki jih bo treba zapreti, da bo izključen vsak prihod pomoči v dolino. Nihče pa I
ni ničesar vedel, da gre za prihod Štirinajste divizije. Sele neposredno pred prehodom čez Sotlo je prihitel kurir z nalogo, naj se na prihod divizije previdno pripravijo naši ljudje.
Čeprav je bila o stvari obveščena najširša okolica, ni Nemcem tega nihče nesel na uho. Zato so Švabi vedeli le o bojih onstran Bohorja in so venomer grozili, da tistih banditov ne bodo imeli niti za malo južino, da jih bodo iztrebili točno po planu do poslednjega Da bo val pljusknil preko Bohorja, ni nihče verjel, dokler jih 9. februarja ob pol desetih zvečer ri pretreslo srdito streljanje v hribih.
Začelo se je v Zakovu, najbolj odročnem obratu senovskega rudnika. Borci Štirinajste so se mu približali neopazno in' kljub močni posadki »Werk-schutza« ter minskim poljem in žičnim oviram istočasne napadli stolp zakov-skega jaška, ki je opravljal ves izvoz premoga iz tega obrata, ter moderno zapihovalno napravo, ki so jo Nemci šel,, maloprej spravili v pogon.
Napad je bil izredno zagrizen. Minomet, ki so ga bili približali stolpu na neposredni udar, je butal v železobeton mino za mino. Zadeval je presenetljivo dobro. Toda strojniško gnezdo, nameščeno na vrhu stolpa in silno zavarovano, je zagrizeno kljubovalo. Branilci so se zavedal i, da izbire pravzaprav ni. Vzdržati, ali pa se predati. Toda o pre-
daji ni bilo govora, kajti po prvem presenečenju so se znašli in upali na pomoč. V tem upanju so sipali s prevladujoče višine rafal za rafalom. Toda z grozo so začeli spoznavati, kako se stolp trese od silnih zadetkov, in kako se eksplozije, ki so bile pričele ijekje niže, postopoma, toda s pošastno gotovostjo bližajo vedno više. Še trenutek — in udarilo bo v polno. In res! Treščilo je skozi lino, razkadilo mitraljez, branilci pa so, ne da bi iskali stopinj, drseli nekam navzdol. Nekaterim, je uspelo -rešiti se v jamo.
Tedaj so borci navalili proti stolpu med srditim streljanjem iz drugih mi-traljeskih gnezd, zavarovanih za bodečimi žicami. V nekaj skokih so bili v stolpu. Zdaj je bilo treba hiteti. Prerezana debela jeklena vrv izvoznega stroja je treščila dve sto petdeset metrov globoko na dno jaška. S silnim plamenom je zagorel z oljem oblit izvozni stroj. Ves izvoz je ohromel in se ni opomogel tja do konca okupacije.
Vtem se je druga skupina borcev po srditem ognju prebila do strojnice moderne zapihovalne naprave. Le nekaj trenutkov je minilo in s strahovito eksplozijo se je razletel kompresor »Wit-koivitz«, hkrati pa je bil do kraja onesposobljen še drug 'kompresor »Borsig«. ki so ga bili Nemci malo prej monti-, rali. Eksplozija je bila tako silna, da je streho strojnice odneslo proč v gozd za
. '
objektom. S tem je bil zadan drug uničujoč udarec temu obratu.
Ko je bilo to opravljeno, so borci	;
osredotočili svoj napad na posadko	j
»Werkschutza«, ki je branila dve odlični obrambni točki za gostimi mrežami bodeče žice.
»Vdajte se, tepciI« je kliknil nekdo z glasom, ki je jeknil po sedlu med dvema hriboma, kakor bi se razposajeno zasmejal in zažugal obenem.
Novi živčni rafali so zažvižgali proti napadalcem.
»Zbijmo hudiče! Juriš!*
Nekaj hlastnih rafalov se je z živčno togoto zagrizlo v mitraljeska gnezda onkraj prekletih žic. Partizanske svinčenke so pikale s tako silo in tako go-, sto, da onim ni dalo do sape. Takrat se je nekaj plazečega začelo približevati žicam. Tovariši so spreumeli. Mitraljezi so zaregljali še huje in brez prediha, ročne bombe so začele frčati preko žice in se razletavati okrog obeh bunkerjev tam preko. Toda tudi oni niso utihnili. Se so se oglašali, v presledkih sicer, toda zagrizeno in nevarno. Takrat je pri žičnih ovirah začela rasti gomila. Iz česa, vrag vedi! Tedaj bi skoro zavriskali. Videli so — noč je b'la svetla — kako se je oni pognal preko žice. Mitraljezi so se zahohotal:	;
z zmagovito odločnostjo in na mah spet utihnili. Od tal so se dvigali borci in drug za drugim Šinili proti prehodu.
»Juriš! Juriš .,.//«
Krik je utonil v množici eksplozij ročnih bomb, ki so obsipale oba bunkerja. Posadka je bila ovladana, pnsti-h je orožje in deloma pobegnila v jamo, trije možje pa so prišli v roke borcem Štirinajste.
Druga skupina je medtem vdrla po vpadniku na koti 495 v jamo. V mlini- , cijskem skladišču se je obilno založila z razstrelivom, ki ga rabijo rudarji, ter množico tempirnih vžigalnikov.
(Dalje prihodnjič)
J
Halo, 91!
Koliko stopinj pod ničlo Je bilo te dni, in ali bo prihodnje dni živo srebro še bolj nizko zdrknilo?
T. V. Brežice 29 stopinj, verjetno ne!
Ali še niste v prejšnji številki, pri datumu na prvi strani zmotili kar za 400 let? Kaj praviš na to?
B. K. Senovo
... da st natančen bralec In da imaš zelo dobre oči!
Tov. Tito Je v nagovoru mladini Jugoslavije, na VI. kongresu povedal, da bomo letos spet imeli mladinske akcije in deial, da bomo letos zaceli graditi mladinsko cesto Ljubljana—DJevdJeliJa. Močno me zanima, koliko daleč je od Ljubljane do Djevdjelije?
R. C. Radeče
Po železnici okrog 1200 km. Zadnjič sem našega mesarja prepričevala, da mi Je dal pri kilogramu govedine preveč kosti. Koliko pravzaprav sme biti kilogramu govedine priloženih kosti?
S.	O. Trbovlje
Niste dovolj natančni. Odvisno je od mesa. Tako so ponekod inšpekcije predpisale, da sme biti pri kilogramu govedine za zrezek največ do 30% kosti.
Kdaj bo most čez Savo v Trbovljah prenovljen?
R. S. Trbovlje
Do pomladi!
Zakal nisi omenil, da so v Zagorju že pred več kot mesecem začeli z zemeljskimi deli pri gradnji nove rudarsko-in-dustrijske šole. To se mi zdi zelo pomembna gradnja, o kateri bi morali pisati, ali ne/ E. A. Zagorje
Ce bi pazljivo prebiral vsako številko, bi lahko oktobra prebral na tretji strani precej dolg sestavek o tem, in kdaj bo šola z Internatom dograjena.
Ali bo v bodočem delavskem domu v Zagorju tudi kinematograf?
T.	A. Zagorle
Bo!
Ali imamo pri nas morda tudi šolo, kjer vzgajajo bodoče časnikarje?
R. V. Celje
Na to vprašanje sem odgovoril že decembra lani.
Pomen gostovanj poklicnih ansamblov na amaterskih odrih
CELJSKO GLEDALIŠČE ŽE DRUGIČ V VIDMU-KRŠKEM
ROD ČRNEGA DIAMANTA V TRBOVLJAH JE ZROROVAL
Pred dnevi »o se k letnemu obračunu dela sešli člani trboveljske taborniške organizacije »Rod črnega diamanta«.
Lansko delo organizacije Je poteklo v utrjevanju taborniških družin in vodov ter v materialni oskrbi, ki je nadvse potrebna za nemoteno delo. Razen primernih prostorov, ki Jih je rod dobil, so taborniki poskrbeli za povečanje šotorskega fonda In drugih pripomočkov za taborjenje. Sodelovali so nadalje na taborniškem zletu v Palah pri Sarajevu in uredili lastni tabor v Ankaranu, ki Je služil tudi taborjenju vajencev, katerega je organizirala Zveza prijateljev mladine.
Celjsko gledališče je po velikem uspehu z »Dnevnikom Ane Frank« 17. januarja ponovno gostovalo v Vidmu - Krškem, in sicer z dramo »Drevesa umirajo stoje«. V oceno, kako so poklicni igralci zaigrali svoje vloge, se ne bomo spuščali, kajti to bi bilo za igralce in poznavalce amaterskih prireditev precej tvegano. Seveda pa to tudi ni naš namen. Saj se že stalnih, rekli hi celo — »poklicnih« kritikov najde dovolj, no — včasih celo preveč.
Nas prav gotovo bolj zanima, kakšne vtise zapušča poklicno gledališče med publiko v podeželskem središču po uprizoritvi določenega dramskega dela. Ti vtisi so glede na to, da je tako gledališče s svojimi umetniki sposobno nuditi ljudem izrez iz resničnega življenja, prav gotovo ugodni. Ali je res, da ljudje hrepene samo po ljudskih igrah? Ali jih sodobnost utruja in se zato radi vračajo v idilično preteklost? — Včasih si morda res zažele kake »starinske igre«, toda taka igra kmalu splahni, ko spoznajo kvalitetno sodobnejše delo, četudi Je le-to včasih morda psihološko precej globoko in tako za marsikoga teže umljivo. Kot lep zgled za to nam služi že omejena predstava, s katero so Celjani ponovno želi velik uspeh. Dvorana je bila spet nabito polna in gledalci so bili v njej pozorni na vsako kretnjo, na vsako besedo, celo na vsako spremembo mimike nastopajočih.
Mnogo tega, kar so gledalci videli In čuli, je bilo za pretežni del občinstva novost. Cesar niso igralci dosegli s svojo umetnostjo, je doseglo samo delo, ki ga vsebinsko ne moremo primerjati z nobeno na videmskih deskah doslej uprizorjeno dramo. Seveda je bila tudi precej učinkovita, lahko bi rekli, dvojna igra; pretežni del igralcev je moral namreč pred publiko menjati vloge. Odnos med igro in resničnostjo, ki je večen
problem prav gotovo tudi med nami — amaterji, je v tem delu tako lepo zasnovan, da smo postali nanj pozorni, z rešitvijo celotnega zapleti in problema pa zadovoljni. Svoje zadovoljstvo je publika tudi izrazila z burnim in dolgotrajnim ploskanjem. Marsikatero odrsko delo se kmalu pozabi, to pa bo gotovo ostalo ljudem v trajnejšem spominu. To nam pač potrjujejo kramljanja in žive debate, ki sem jih slišal na poti domov.
Ljudje v manjših podeželskib krajih se prav gotovo zavedajo pomembnosti gostovanj poklicnih ansamblov. Pri nas vsaj si je Celjsko gledališče pridobilo vnele abonente. S tem v zvezi se pa pojavlja precej kočljiv problem, namreč — ali bo publika zdaj pričela zanemarjati predstave doma-
čih igralcev? Jasno je, da se ne bo več zadovoljilo z vsako uprizoritvijo. Sprijazniti pa se moramo tudi s tem, da se hoče ljudem kvalitetnega igranja že tudi kvalitetnih del. Svet pač iz dneva v dan napreduje in tudi način življenja se spreminja — zboljšuje in prilagaja novi dobi. Civilizacija posega tudi v človekov čutni svet, s tem pa vpliva na njegov odnos do stvarnosti in življenja sploh. Tako torej kultura ne more ostati zadaj. Na vse moramo gledati iz današnje družbene stvarnosti in s sodobnimi očmi. Ce morda še gojimo tudi stare kulturne pridobitve, pomeni to, da poudarjamo njih zgodovinsko vrednost in Jih obvarujemo pozabe. Na to moramo misliti amaterski igralci, in tam, kjer je publika morda v tem smislu še
konservativna, sami vzgajat) obiskovalce svojih priredlitev. Ne trdim pa, da bi morali opustiti vse stare ljudske igre. Nasprotno, mnogo iger z zgodovinsko tematiko ima tako vrednost, da bodo še leta in leta spremljevalke raznih sodobnih, med katerimi se bodo nekatere uveljavile, druge pa pozabile.
Kvalitetno igranje in kvalitetno odrsko delo bo torej še vedno privabilo dovolj ljudi k predstavam, ki jih bodo uprizorili domači igralci. Poklicnih gledališč je pač premalo — celo vedno manj jih je, kot nam potrjuje usoda treh opuščenih, da bi mogla prevzeti funkcijo tradicionalnih amaterskih odrov.
Gostovanje poklicnega gledališča Je za sleherni podeželski kraj pomemben kulturni dogodek. Ko s svojimi deli — vrednimi današnje dobe — ugodno vpliva na publiko, pripravlja pač napredni miselnosti amaterskega ansambla ugodno in reformirano okolje. Tako prihaja poklicno gledališče amaterskemu le v pomoč. Zato se bomo gotovo vsi strinjali s tistimi obiskovalci, ki so v svojih navdušenih sodbah hoteli izraziti nekaj podobnega kot: »Gostovanj čim-več! Dobrodošli, poklicni igralci!
MV
NAMESTO PEPČETli
Surovo ravnat? e s starčkom
Prejeli smo pismo sledeče vsebine:
»V soboto, 25. januarja, sem se pripeljal z vlakom ob 11.45 službeno v Sevnico. Odšel sem v kolodvorsko restavracijo na kosilo. Prt točilnici sem opazil starčka — kot sem pozneje zvedel: oskrbovanca iz Doma onemoglih v Impolci. V restavracijo je prišel tudi upravnik omenjenega doma to je starčka, ki Je pri točilnici mirno stal — da se tako Izrazim — po »pasje« nagnal domov. Ker starček ni takoj sledil njegovemu ukazu to si mu celo upal reči, naj malo [»očaka, da spije — ga Je upravnik zgrabil in ga suvaje vlekel skozi prostore restavracije ter ga. vrgel ven Starček se je poskusi) braniti, a starost preko 70 let bila kos mlademu upravniku Vmes je seveda prišlo tudi do prerekanja. Vsi gostje so se nad početjem upravnika Doma onemoglih upravičeno zgražali — iz poznejših razgovorov Sevničanov pa sem povzel,, da to ni bilo golo naključje, temveč da se upravnik večkrat fizično loti svojih oskrbovancev.
Ne mislim se spuščati v eventualni hišni red Doma onemoglih v Impolci — mislim pa, da je nespodobno in neprimerno ter v naši socialistični državi tudi prepovedano fizično obračunavati s komerkoli, posebno škandalozno pa Je, da nekdo ha Javnem prostoru pretepa starčka iz Doma onemoglih, ln da to dela ceio upravnik doma!
Vsi navzoči obsojamo takšno ravnanje in smo mišljenja, da bi bilo dobro, če bi »Pepče« upravnika v vašem tedniku pograjal in opozoril, da take surovosti ne moremo trpeti med nami.«
Objavljamo dopis ..pi,o oir.. smo ga prejeli.
UREDNIŠTVO
Ali je živina v Zagorju brez drobovja ?
r

210'
'H' V EC NE POJO — SNEG JE PODRL TELEFONSKI
DROG V ZG. TRBOVLJAH
To in ono iz Brežic
Ce se ne spoštujejo prometni predpisi. — Zadnjo nedeljo se je pripetila pred brežiško kavarno manjša prometna nezgoda, ko je osebna avto S-1662 zadel v drug osebni avto (H-14902). Do trčenja je prišlo po krivdi voznika drugega avtomobila na
IZ POPOTNE TORBE
L zobom na svet
Tri meoeee star Jožko je tretji otrok 29-letne Ljudmile Pogačar s Libne. Vsi pri hiši ga imajo radi, vzbudil pa je tudi našo pozornost, saj nam je prišlo na ušesa, da se je rodil z zobom. Malo smo verjeli v resničnost teh pripovedi.
Pred nekaj dnevi smo se oglasili na Libni, v hiši št. 9, kjer stanujejo Pogačarjevi. Doma smo našli mater in vse tri otroke. Najstarejša Mihaela se je preplašena skrila pred objektivom našega fotoreporterja, triletni Milan in najmlajši Jože pa sta se dobro izkazala. Mali Jožko se je sicer sprva jokal in mama je potožila, da ga »po želodcu šč4plje«> ko pa je prišel iz košare v naročje, se je potolažil in na vso moč mahal z rokami. Ce bi znal govoriti. bi morda povedal, da je bil rojen 28. oktobra 1957 v
POGAČARJEVA Z MILANOM IN MIHAELO IZ PRVEGA ZAKONA
brežiški porodnišnici.
Odprli so mu usteča In na spodnji čeljusti smo uzrli svetlikajoč se, že skoraj povsem dorasel zobek!
»Ravno prav, da ima zob, bo vsaj lahko kruh jedel,« so govorili ljudje, pravi Pogačarjeva, »ko so videli, da nimam niti kapljice mleka.«
Tudi drugače je Jožko že pravi korenjak. Ko se je rodil, je tehtal '3 kilograme in 35 dkg, zdaj pa bi se najraje pestoval že kar pokonci.
»In priden, priden je tale naš fant,« še pravi mati, »Zdaj smo kupili kozo, da bo Imel vedno dovolj mleka.«
Ljudmila Pogačar se je lani maja drugič poročila. Prvi mož ji je umrl 1954. leta in iz tega zakona ima Mihaele in Milana.
Sedanji mož Avgust dela v Celulozi na Vidmu In prav tisti čas so ga pričakovali. Na štedilniku se je kuhalo dišeče kosilo.	—jak
ta način, da je začel pred kavarno naglo obračati vozilo na levo, a prej tega rij nakazal s smernim kazalcem, kot je to določeno. Od zadaj je privozil avto S-1662 dn laže zadel avto H->14902. — Ob trčenju sta oba avtomoibla dobila manjše okvare v vrednosti nekaj tisočakov.
Zbor volivcev- — Prvi letošnji zbor volivcev v mestu Brežice je bil prav dobro obiskan. Pretrganje električnega toka, do katerega je prišlo zaradi novozapadlega snega, je zmedlo mnoge volivce, da so ostal; doma. — Zbor je dobro potekel in so na njem izvolili delegate v zvezno in republiško skupščino.
•
Mladina na Čatežu ob Savi je
aktivna. — Kakor vsako zimo tako je tudi letos vodstvo mladinske organizacije na Čatežu organiziralo celo vrsto predavanj za mladino. Predavanja drže razen tovarišev s terena tudi tovariši iz JLA, ki jih
mladinci zelo radi poslušajo-Odločili so se tudi, da bodo obiskali nekatere mladinske organizacije v okolici in se tako spoznali z- njihovim delom.
Mladinska organizacija je v nedeljo, 26. januarja, za pionirje in mlajše mladince priredila tekmovanje v sankanju, kjer so bili prvi trije najboljši sankači nagrajeni. Smučarsko tekmovanje za starejše mladince je odpadlo, ker proga ni bila najboljša.
Ce bodo snežne razmere ugodne, bodo mladinci tekmovali prihodnjo nedeljo.
Šahovska simultanka. — V domu JLA v Brežicah je šahovski mojstrski kandidat Dimc v simultanki na 32 deskah dobjl 19 partij, izgubil, 10 iger, s 3 nasprotniki pa je remiziral.
Za prireditev je vladalo veliko zanimanje, saj rtašj ljubitelji šaha redkokdaj gledajo ali igrajo simultanke doma.
Ce bi bili vraževerni, bi MISLILI, DA SE V ZAGORJU
dogajajo Čudeži, kakor Je NAMREČ- videti, so v KRAJU KRAVE BREZ DROBOVJA, OZIROMA NATANČNEJE POVEDANO: BREZ JETER IN LEDVIC. — REDKO
ČUDO ZNANOSTI, ALI NE?
ZAGORJE, konec januarja. — To, kar varni hočem napisati, ni kaka izmišljena povest. Je sila resnična zgodba, samo s tem razločko-m, da le malo Zagorjanov ve, kaj se pravzaprav v njihovem kraju godi.
Zadnjič mi je prijatelj potožil, da ne more na noben način do-bitj v zagorskih mesarskih poslovalnicah jetrc in ledvic. Sprva sem sicer menil, da se znanec šali. Pa sem se 'pozneje sam prepričal, da je vse to bridka resnica.
Vsi vemo, da živine brez drobovja ni. Ce pa v zagorskih mesnicah zahtevaš jetrca ali ledvice, ti odgovore, da jih nimajo! Torej si ne moreš misliti ničesar drugega, kakor da živina, ki jo koljejo v zagorski klavnici, pitna drobovja. Čudež — bi rekel najbrž kdo, če bi še živeli v dob »čudežev«. Tako se
Pa vsakdo vpraša, zakaj ravno v Zagorju čudeži?
Pa pustimo čudeže ob strani. Vzrok je iskati nekje drugje. Kje drugje? Verjetno pri tistih, ki Bmajo opraviti z živino. Ali so tj tisti »svetniki«, ki delajo čudeže (beri: ki jemljejo jetrca in ledvice)? Ali pa jih delijo le po obrazih in on znanstvu? In to izven prodajaln, ki so za prodajo mesa in drugih izdel-
kov — če se ne motim — menda za , to dolbčene.
Morda t»o kdo rekel: pusti to zgodbo z ulice! Tudi če bi sicer bila zgodba z ulice, je vredna .objave. Predvsem in zaradi tega, da se poučijo prizadeti — v tem primeru »zagorski svetniki« — da se tako ne ravna. Časi »čudežev« so namreč že minili. • Pa tudi prodajanje »po c-brazih«, ali bolje rečeno: t.iko med brati za sedanji čas ni najbolj priporočljivo!
Potrošnik
Skrb ZSZ za oslabele mlade
V naših gospodarskih in industrijskih podjetjih je zaposleni mnogo mladine, ki Da nima povsod zadovoljivih življenskih pogojev in zaradi tega često telesno oslabi. Tako telesno oslab, Ijene ljudi pa ogrožajo različne bolezni, zlasti pa jetika. Za' preprečavanje tega pa imajo okrajni zavodi za socialno zavarovanje sklade za preventivo. Na račun tega sklada je bilo že lansko leto iz našoga okraja poslano okrog 40 mladih delavcev in delavk na okrevanje v Dom »Toneta Čufarja« v Dvorski vasi pri Begunjah. Tudi letos je tukaj na okrevanju 17 m'a din k in 18 rn‘adir*no., .. r)r._
S. M.
IZ HRASTNIKA
j
Mladi proizvajalci v Ilrast-niški steklarni so imeli prejšnjo ’ nedeljo svoj prvi sestanek, na katerem so v glavnem razpravljali o gospodarskih vprašanjih. Na sestanku je predaval tov. Štromajer iz kemične tovarne o gospodarstvu in knjigovodstvu. Mladi proizvajalci so predavanje poslušali z velikim zanimanjem.
Posnemanja vredno! — Godbeniki v hrastniški steklarni potrebujejo nekaj novih godal, Imajo pa še druge denarne obveznosti. Zato so sklenili, da bodo ob nedeljah delali za svoje društvo. V kratkem bodo zaslužili toliko, da bodo lahko poravnali vse svoje izdatke, razen tega pa jim bo ostalo še toliko denarja, da bodo z njim napravili leto* prav lepo letovanje. — V časih, ko težimo za tem. da bi se naša društva finančno sama vzdrževala, ie korak teh godbenikov vreden vse pohvale in je želeti, da bi našel še druge posnemalce.
Križi z novo cesto. — Nova hrasto iška cesta pri steklarni je prav v obupnem stanju. Tudi na zborih volivcev so se nad njo pritožili. Dokler le deževalo, pešci niso bili varni pred obrlzganjem raznih avtomobilov. Nekateri šoferji, zlasti vozniki rednih avtobusov, so s pešci prav nekulturno ravnali, z izjemo tovarniških šoferjev, kj so tu zmanjšali hitrost vozil. Sedaj pa, ko le pritisnil mraz. Je na cesti nastal drug problem.
Obvestilo
Vse članstvo in ostalo javnost obveščamo, da ima Planinsko društvo Trbovlje v sredo, 5. februarja ob pol 7. uri zvečer v predavalnici Delavskega doma svoj rednj letni občni zbor. — Ude!* f.ie se ja v oinivecjem številu.
Planinsko društvo Trbovlje.
namreč led na hodnikih, tako da nisi več varen hoditi po njih. ograje kraj ceste pa ni nobene, tako da se pešec lahko vsak trenutek znajde v potoku Bobnu. — Vsekakor bo treba napraviti tu ograjo, še preden kdo zdrkne v hladno vodo. — Pričakujemo, da bodo pristojni či-niteljl spomladi poskrbeli za dokončno ureditev nove ceste.
R. V.
MLADI DELAVCI IZ TRBOVELJSKEGA OKRAJA NA OKREVANJU V DVORSKI VASI PRI BEGUNJAH
lavcev od 5. januarja do 4. februarja.
Dom »Toneta Čufarja« je na podnožju gore Dobrče, obronka Begunjščice. s prekrasnim pogledom na Julijce, na Jelovico in druge naše gorske velikane.
Krasna okolica, višinski 'zrak. obilna in krepka hrana hitro obnavljajo telesne sile. Dom nudi okrevancem mnogo razvedrila z raznimi družabnima igrami, na razpolago so jim tudi športni rekviziti za zimski in poletni čaš ln leposlovna knjižnica. Razveseljivo je. da gostje doma precej posegajo po knjigah. Ob večerih pa se tudi veselo zavrte. Dodeljena sta jim dva voditelja, ki skrbita, da se rekonvalescenti tudi kulturno izživljajo, da spoznajo bližnjo okolico okrevališča, industrijska podjetja, da se spoznajo s tukajšnjo delavsko mladino na družabnih večerih, ki jih prire. :ajo v domu, in zgodovinskimi spomeniki iz NOV. Pred odhodom domov hod0 priredili družabni večer s sporedom, ki so ta med tem časom naštudirali. Nastopila \>o dramska skupina n ženski zbor.
Mesec dni. k jih bodo preživeli v tem okrevališču, jih ne oo samo telesno okrepil, ampak tudi kulturno in duševno obogatil. — Za to porabljen denar je dobro naložen.	H. P.
Novi gasilski strojniki v Trbovljah
Operativni štab Občinske gasilske zveze v Trbovljah je ugotovil, da je med gasilci pre-
V CERKLJAH NI NEKAJ V REDU ...
*
Lep je ta predel ob Krki, kjer se prelivajo rodo-vitnaJ polja in kličejo po novi pomoči. Onkraj Krke so Gorjanci in misliš, da ni tu živega človeka. O pač — tudi tu je življenje in životarjenje mladine, ki se je nihče ne spomni, ki ji nihče ne pomaga. Ali bomo pustili to?
N.ehote se vprašujem, kje so pobudniki, kje so organizatorji te zapuščene mladine.
Misleč, da se bom znašel v urejenem, organiziranem družbenem življenju, sem opazil, da tako življenje spl tukaj zimsko spanje. Nehote me je zaneslo v sobico, ki naj bi bila Mladinski kotiček. Znašel sem se v družbi mladih fantov, ki so bili v zelo glasnem pogovoru. Začudeno so me pogledali, ko sem stopil med nje, in nadaljevali s prerekanjem zaradi deklet. Takoj mi je bilo ja :no, da so že prej našli »razvedrilo« pri kozarčku vina in potem priromali v ta kotiček.
Vprašal sem nekega fanta, čemu služi ta kotiček. Nasmejal se mi je in odgovoril, da imajo tu sestanke. ''Kakšne,* sem ga vprašal, »ali morda mladinske?« Ko sem ga spet vprašal, kdo je predsednik mladine, kako se piše, mi je odgovoril: »Tega po ne vem — mislim, da je neka učiteljica/«
Obupan in razočaran sem stal tukaj in mislil na voditelje tega krožka, na to bomo sobico, ki je tako zanemarjena in zapuščena ...
Vedel • em, da je fant bister, zato sem ga še vprašal, kje ima svoje prostore aktiv mladih zadružnikov. Fant me začudeno pogleda in vpraša: »Kaj pa je to? Tega še nisem nikoli slišal/«
Beseda mi je zastala v grlu in končal sem pogovor. Ne zamerimo mladini, če je do sedaj iskala zabavo in razvedrilo samo po gostilnicah. Vprašajmo se raje, kje so pobudniki, kje so organizatorji mladine, da jo zbirajo v primernih kotičkih, se z njo porazgovore o tem in onem, o njenem delu, o izobraževanju in tako dalje, da ne bo tavala sama tebi prepuščena in . e lovila, ne vedoč ne kod ne kam tp^nite. zganite se, organizatorji mladine!
V- F.
malo strojnikov, zaradi česar je organiziral zanje tečaj. Ta je bil v popoldanskih urah dvakrat tedensko po dve url. Trajal Je osem tednov. Zaradi potrebe je vodstvo tečaja odredilo dodatno še nekaj ur za praktičen pouk.
Tečaj je bil teoretičen ln praktičen. Teoretični tečaj je obsegal poglavje o bencinskih motorjih. V tem je bilo zajeto vse, kar mora gasilski strojnik vedeti o delovanju teh strojev. Dodatno so pa tečajniki delali z ročnimi gasilskimi aparati. Obravnavali- so nadalje centrifugalne sesalke. Teoretični tečaj j«'bil nazoren, saj se Je glavni predavatelj tov. Vahtar posluževal potrebnih učnih pripomočkov. Pri praktičnem pouku je predavatelj tečajnikom pojasnjeval, kako »e pravilno upravlja motorka. kako se ne-
gujeio stroji, da pravilno delujejo, kako jih vzdržujemo, kakšne okvare lahko nastanejo na njih in kako te preprečimo, da so stroji uporabni pozimi in poleti.
Po končanem tečaju so slušatelji opravljali strokovni izpit pred komisijo. Znanje, k, so ga tečajniki ob tej priliki pokazali, je bilo zadovoljivo, sai je od 17 tečajnikov Izdelalo izpit 10 z odličnim in prav dobrim uspehom, sedem pa z dobrim, kar je zahvaliti dobri organizaciji tečaja.
PoveljAik občinske gasilske zveze je ob zaključku izpitov poudaril, na) novi strojniki s pridobljenim znanjem pomagajo svojemu gasilskemu društvu, da bo le-to ob potrebi moglo uporabljati svojo motorno brizgalno in brez zaprek lahko reševalo ljudsko premoženje.
Če ni peska na cesti
V ponedeljek zjutraj je bila voinJa z motornim) vozili po gladkih zasavskih cestah nevarna. Se posebno tam, kjer ceste niso posuli s peskom. Okoli osme ure je privozil ml Sušnika proti Trbovljam zagorski avtobus na redni progi Za gorje—Trbovlje. Z nasprotne strani pa je privozil novi avtobus Avtoprevozništva Trbovlje. S-4493. Za njim Je vozil Mercedes S-4484. Šofer avtobusa S-4493 je vozilo ustavil, a tudi voznik vozila S-4484 je začel zavirati, pa ni nič pomagalo. Ledena — neposuta cesta je terjala svoje. Kaj se je zgodilo, lahko vidite iz slike.
mi;kci:i)1'.s v novi avtobus
5,4,3,2,1... smuk
ali vrvež smučarjev na Partizanskem vrhu
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILMI
V soboto in nedeljo je bilo na Partizanskem vrhu nad Trbovljami prvenstvo Slovenije v alpskih disciplinah za člane tretjega, četrtega in petega razrtda. — V tekmovanju v slalomu v nedeljo so nastopili 'tud,; nekateri najti vrhunski tekmovalci v tej disciplini, tako Matevž LU-KANC, Stanko KLINAR in Peter LAKOTA. — Dvakratni zmagovalec je Anton LUKEŽNIK (Branik, Maribor). — Najuspešnejši tekmovalec iz Zaaavja —• Egidij ROZMAN (SD Trbovlje) je obakrat šesti na razpredelnici. — Matevž LU-KANC ni imefl sreče. — Za nimive borbe in ‘ odlična organizacija.
(POSEBNO POROČILO ZA ZASAVSKI TEDNIK)
Čeprav smo letos že skoro vsi Obupavali, tla ne bo snega. Je zima prve dni prejšnjega tedna za naše r^gmere »obilno« obdarovala naravo s snegom. Tako se torej zadnji čas smučarji ne morejo pritoževati ln tarnati svoj stalnj »ko Ji bil sneg«. Povsod ga je dovolj, se posebej pa v višjih predelih, kjer je smuka te dni pravi užitek. Tako tudi na Partizanskem vrhu. Na njegovih smučiščih so se preteklo soboto in nedeljo kar gnetli tekmovalci iz vse Slovenije. Tako se je Partizanski vrh kar čez noč spremenil v pomemben center alpskih disciplin. Tako športnega duha ni manjkalo hikjer.
SONCE V SOBOTO ZJUTRAJ
Seveda so Imeli z organizacijo Prvenstva Slovenije v smučanju v alpskih disciplinah za člane tretjega, četrtega in petega razreda največ preglavic in skrbi prireditelji — Smučarsko društvo. Po skrbnih pripravah zadnjih dni so vsi čakali, kakšno bo vreme v soboto zjutraj, ko Je bila na vrsti Prva disciplina — smuk. Zvečer je bilo o vremenu, o tekmovanju, o rezultatih in o marsičem drugem se precej ugibanj. Dosti enakih, še več različnih. Vsaka po svoje pravilna in razumljiva. Vsak je še pred žrebom na tihem upal na kar najboljše. Tako še tudi zjutraj pred startom. Po končanem tekmovanju pa je bilo seveda drugače. Rezultati so tu, ne da se Jih spreminjati. Kar je, je.
Za tekmovanje v smuku so prireditelji pripravili novo, 2.900 m dolgo progo s Partizanskega vrha do Cestnika, ki ima višinsko razliko 686 metrov. Tekmovalec‘pa je moral voziti skozi 8 vratec. Proga 3e na sobotnem tekmovanju od-
lično prestala preizkušnjo jn jo lahko po pravici uvrščajo med najboljša tovrstna smučišča v naši državi. Na startu je bilo pripravljenih vsega skupaj so tekmovalcev, in to 44 tekmovalcev, članov Branika in Železničarja iz Maribora. Triglava Iz Kranja, ASD Olimpije in Enotnosti Iz Ljubljane, Rudarja lz Idrije, Fu-žlnarja z Raven, z Jezerskega in Planice v konkurenci ln šest tekmovalcev Izven konkurence.
Lepo zimsko vreme je privabilo na start pri Cestniku kar precej radovednih Trboveljčanov — navdušenih pristašev ln ljubiteljev smučanja. Niso prišli zaman. Borbe med tekmovalci so bile zanimive. T|sti, ki je imel več poguma, je bil boljši. Proga, ki je bila sicer odlično speljana, je zahtevala od tekmovalcev poleg znanja tudi drznosti.
REZULTATI PRVEGA DNE
Okoli ene ure popoldne je bilo tekmovanje v smuku končano. Pri tekmovalni komisij,i, ki je hitro opravila svoje delo, smo dobili naslednje rezultate: 1. LUNEŽNIK Anton (Branik) 3:16,8; 2. Jerman Andrej (Triglav) 3:21,8; 3. Jeclf Miloš (Triglav) 3:29,2;	4.
Serec Janez (Olimpija) 3:30,6; 5. Lebe Jože (Branik) 3:34,1; c. Rozman Egidij (Trbovlje) 3:34,2; 7. Verbek Jože (Olimpija) 3:36,2; 8. Stipetlč Ivan (Železničar) 3:37,6;
9.	Bevc Cveto (Trbovlje) 3:37,8;
10.	Rotar Jože (Olimpija) 3:43,8. Ostali zastopniki Zasavja pa so se uvrstili takele: 20. Lanišnjk Silvo, 21. Berger Ivče, 22. Spllar Oto, 24. Janežič Jože, 25. Cvar Ljubo, 27. Poličnik Ivan, 28. Sore Jože, 38. Kuhar Milan.
Seveda je bilo po končanem tekmovanju preeej komentarjev k rezultatom ln k plasmaju. Mnogi
so dolžili slabša mesta z »nesrečnim žrebom«, drugi so iskali vzrokov v padcih. Skoro vsi pa so imeli pripombe s »če ne bi«. Nihče namreč ni hotel priznati, da je slabši od drugega. Posredi je imel ie golo naključje, da Je tako, in nič več.
PRIŠLI SO
prireditelji so za nedeljsko tekmovanje v slalomu napovedali udeležbo nekaterih naših najboljših alpskih smučarjev, med njimi tudi Slavice Zupančičeve. Tako smo v soboto zvečer v sindikalnem Počitniškem domu trboveljskih rudarjev na Partizanskem vrhu nestrpno pričakovali »ase«.
OBVESTILO
Seja glavnega odbora Prešernove družbe bo v torek, 11. februarja, ob 10. uri dopoldne * naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo tajništva,
2.	slučajnosti.
Seja bo v klubu ljudskih poslancev v Ljubljani, Puharjeva 1.
Člane, poverjenike In odbore vabimo, da pošljejo svoja brnenja o delu Prešernove družbe In konkretne predloge vsaj do 1. februarja na naslov: Prešernova družba, Ljubljana, Erjavčeva cesta 14 a.
TAJNIiTVO
VABILO
V nedeljo, 2. februarja, ob 14. uri, bo v Delavskem domu v Trbovljah javna oddaja
POKAŽI, KAJ ZNAŠ!
Sodelujejo priglašene! i* našega okraja.
K zanimivi produkciji vabijo vse
RADIO LJUBLJANA in ostali prireditelji.
Tekmovalec s startno številko 1 se pogumno poganja po strmini. Ali mu bo uspelo, da bo osvojil tudi najboljše mesto?
Malo pred polnočjo so res prišli, toda ne vsi. Pozdravili smo lahko le Matevža LIJKANCA, Stanka KLINARJA in Petra LAKOTO. Tako je postalo tekmovanje v slalomu privlačnejšem zanimivejše. Obetale so se torej lepe borbe, še posebej zato, ker je kazalo, da bo vreme naklonjeno.
NAJBOLJ VNETI IZ DOLINE SO PRIŠLI
Razumljivo je, da je bilo tako v Trbovljah kakor tudi v sosednjem Zagorju zanimanje za nedeljsko tekmovanje v slalomu precejšnje, še povsem zaradi udeležbe »asov«. Zgodaj zjutraj je na partizanskem vrhu sicer posijalo sonce, malo pred pričetkom tekmovanja pa se že skrilo za meglo. To pa ni motilo precejšnjega števila navdušenih gledalcev, ki so bili ob progi za slalom, ki je držala od Javorja v dolino. Kljub mrazu so do konca vztrajal na svojih mestih in kdaj pa kdaj bodrili tekmovalce, zlasti še, če le kateri Izmed njih lepo krmaril od vratec do vratec.
53 TEKMOVALCEV V BORBI
Za tekmovanje v slalomu na 480 metrov dolgi progi s 130 metri višinske razlike in v prvem teku s 54, v drugem teku pa s 53 vratci, je nastopilo 53 tekmovalcev, med njimi tudi Lukane, Klinar in Lakota. Ze prvi tekmovalci so lepo vozili, med njimi je bil zlasti dober tudi Rozman, a tudi Bevc ni mnogo zaostajal. Gledalci pa so nestrpno čakali Matevža. Med čakanjem je navdušil gledalce tudi Dušan Šober od Branika, ki je varno ln drzno krmaril med vratci ln je zato zasluženo žel priznanje navzočih.
MATEVŽ LUKANC NI IMEL SREČE.. .
, Končno se je na startu pojavil tudi Matevž. Med gledalci je završalo. Pet, štiri, tri, dva ena ... in ... START. Matevž se Je elegantno pognal po strmini. Med
GOSPODINJSKI
PISMO GOSPODINJE IZ ZAGORJA
Tovarišica V. pravi v svojem pismu sledeče; zago-rske žene smo danes pravzaprav brez svoje organizacije. Kolikor vem, imamo nekakšen Center za pospeševanje gospodinjstva, ta pa žal doslej še ni kdo ve kaj storil. Včasih smo se žene v svoji organizaciji pomenile o tem, onem, razčistile marsikatero resno vprašanje, zdaj pa se mi zdi, da sploh ničesar več ne vemo o raznih dogodkih doma in po »vetu. Vidiš, tov. urednik, to pa je po mojem mnenju edini vzrok, da nergamo, tarnamo, In včasih povsem neupravičeno, oziroma zato, ker nas nihče ne pouči. Ce pa bi imele organizacijo, sem prepričana, da bi se lahko marsikdaj to ali ono pomenile, pokritizirale, kadar je potrebno, ln se razšle v zavesti, da smo odvrgle breme, ki nas je tiščalo.
Lepe poadrave
Ne moremo reči nič drugega kot to, da tovarišica iz Zagorja ni osamljena v tej svoji sodbi. Na mnogih sestankih, zlasti zdaj na zborih volivcev, so žene izražale podobne želje ln zato sodimo, da je zdaj najboljša prilika, da
K
0 T
1
Č
E
K
ženska društva povsod po naših občinah oživimo.
OKNO V SVET
SAMO V 11 DRŽAVAH NA SVETU ŽENE SE NIMAJO VOLILNE PRAVICE
V letnem poročilu generalnega sekretarja OZN o političnih dosežkih žena je rečeno, da je zdaj na svetu le še enajst držav, kjer ženske ne smejo voliti. Te države so: Afganistan, Iran, Irak, Jordan, Libija. Saudska Arabija, Jemen, Paragvaj, San Marino, Lichtenstein in Švica. V 35 državah pa so žene dobile to osnovno »pravico šele po letu 1945.
Prva država, v kateri so ženske dobile volilno pravico, je Nova Zelandija; to pa je bilo leta 1893.
DROBNI NASVETI
Potemnele zlate oproge in okraske najbolje zopet očistimo, če jih narahlo drgnemo z lupino čebule.
Neprijeten duh v nošenih čevljih je lahko zares neprijeten. Toda zato še ni potrebno vreči čevlje v smeti. Ob-drgnite takšne čevlje znotraj s hiper-manganskim kislim kalijem in zadeva bo kmalu rešena.
vratci se jc kar vil. Privozil je že skoro do cilja. Tedaj pa: kar zakadilo se je, in Matevž je obležal. Hip nato se je pobral In lahko je samo ugotovil, da je zlomil smučko. Skoda. Tako srno bili ml vsi prikrajšani za lep užitek. Pa tudi Matevžu verjetno ni bilo vseeno. Priti tako daleč, in sl že kar na začetku zlomiti smučko!
ODLIČNI STANKO KLINAR IN PETER LAKOTA Izven konkurence sta potem startala še druga dva tekmovalca, »asa«. V najboljši luči se je pokazal zlasti še Stanko Klinar, ki je v drugem teku dpsegel najboljša rezultata, in to s 53, 1 sekunde in 52,9 sekunde. Mnogo pa ni v tem teku zaostajal tudi Peter Lakota. Tako sta nadomestila izgubo Matevža »na belih poljanah«. Gledalci so bili nad njuno vožnjo navdušeni. Od ostalih tekmovalcev — mislim seveda na tiste, ki so vozili v konkurenci — pa se je zlasti izkazal Lunežnik, ki je dosegel čas 59,2 sekunde.
REZULTATI TEKMOVANJA V SLALOMU
Kakor smo že omenili, je nastopilo vsega 53 tekmovalcev. Dosegli pa so naslednje uspehe: 1. LUNEŽNIK Anton (Branik) 2:05,6;
2.	Senčar Dušan (Branik)	2:07,5;
3.	Serec	Janez	(Olimpija)	2:44,8;
4.	Jemec	Janez	(Enotnost)	3:19,1;
5.	Jocif	Miloš	(Triglav)	2:19,1;
6.	Rozman Egidij (SD Trbovlje)
2:21,3; 7. Logar Ivan (Rudar Idrija) 2:22,4; 8. Bevc Cvero (Trbovlje) 2:26,6; 9. Berger Ivče (Trbovlje) 2:27,4;	10. Novak Franc (Enot-
nost) 2:34,5. Ostali zastopniki Zasavja pa so zasedli naslednja mesta: 13. Lantšeik Silvo, 20. Bajda Marijan (SK Kum - Dobovec), 21. Sore Jože, 25. Kuhar Milan, 30. Spllar Oto, 31. Cvar Ljubo.
ODLIČNA ORGANIZACIJA Po končanem tekmovanju so udeleženci prejeli v dar lične spominske znake, zmagovalci pa še plakete. Posebna darila Smučarskega društva Trbovlje pa sta prejela Lunežnik Anton, kot najuspešnejši tekmovalec obeh dni in Rozman Egidij kot najboljši zastopnik Zasavja. Omeniti je treba, da je bila organizacija odlična, za kar zasluži SD Trbovlje vse priznanje.
Tekst in loto: M. LIPOVŠEK
2
iE
2
—I
■■
U.
SE
-j
u.
2
-j
UL
Prikazujemo vam utrinke s snemanja »Ceste, dolge Jeto dni.« Produkcija: »Jadran film« — Zagreb. Režija: Giuseppe De Santis. Nastopajo; Silvana Pampanini, Eleonora Rossi — Drago, Mašimo Girotti, Bert Sotlar, Milivoje 2ivano-vič, Ivica Pajer, Gordana Miletič in drugi.
»Cesta, dolga leto dnd« je čmo-beLi kinema-skopski film.
SILVANIN JUBILEJ
— Dobio jutro. .. doblo jutro! — Scenski delavci in tehniki so se obrnili, da odzdravijo, medtem ko se med kabli in filmskimi instrumenti približuje s prisrčnimi kretnjami lik, ki ga vsi poznajo, ki venomer veselo ponavlja — doblo jutro Pričakal ga je vesel zbor z glasnim: — Doblo jutro, Sllvica.
To ni bil običajen pozdrav ekipe Silvani Pampanini, ko je zjutraj, marljiva in točna stopila pred objektiv, to je bilo znamenje simpatije, ki si jo je ta znana ItaHjanska filmska Igralka pridobila s svojo ljubko prisrčnostjo.
Silvani je »Cesta, dolga leto dni« petdeseti film. Ekipa Je k Jubileju čestitala ob nekem odmoru na planini Mosor. Počastili so jo s sli-vovico in zapeli »Ravno polje«, pesem, ki Jo poje Silvana v »Cesti«, o kateri je dejala, da je najlepči film v njeni karieri.
NE O REALIZEM
Novosadskemu prvaku drame Branku (Tatiču so ponudili dve vlogi. Navdušil se Je za zidarja Antonija. Ob poskusnih snemanjih so Branka obkrožili asistenti režije, iji ker ga niso poznali, napadli z mnogimi vprašanji, da bi ga tako »prevzgojili« za neorealizem.
— Poznate De Santisa? Ali veste, kdo Je on?
— Vem, režiser. — mirno odgovori Tatič.
— Da, toda, ali veste, da je on neorealist?
— Nič zato, se bomo že sporazumeli, Jaz sem stari realist.
In ker ni bilo več časa za pojasnjevanje o neorealizmu, ker Je kamera že čakala, se Je nekdo izmed asistentov razburil, zlasti ga Je motilo tisto »stari«, In ga vprašal:
— Toda stari, ali ti sploh veš, kaj Je neorealizem?
— Kaj bi ne vedel. Vem kaj Je realizem ln ono »neo«. .. tudi mi v Novem Sadu Imamo
Ivica Pajer — novo ime v našem filmu
O
neonsko razsvetljavo. Ne misli, da nimamo! ^ Imamo, imamo! — dobrodušno odgovori asi- _ stentu in zvito žmrkajoče z očmi komaj zadrži Z smeh.	~
PROFESORSKA POZABLJIVOST
Profesor Marko Soljačič, ki v filmu mimo ® lektorskega dela nosi tudi vlogo kočijaža Bru^ na, je dan za dnem kupoval sladkor, bombaž in miloval »filmsko divo« iz živalskega sveta — kobilo Zorko, da bi jo navadil nase, kajti na sceni ga bo morala prepeljati z vozom preko improviziranega lesenega mostiča nad mrzlimi valovi Cetine. Profesor Marko je preživel mnogo ur v strahu.
— Kako bom le prišel preko, ko pa most nima hiti ograje, je tarnal in gledal, ko je njegov dvojnik v času poskusov kočijažil čez mostišče, kako so se nepritrjene deske dvigale pod kopiti Zorke in kolesi voza. Skratka, nevarnost je bila zagotovljena.
Končno je prišlo na vrsto snemanje te nevarne in težke slike.
In ko so čez nekaj dni gledali projekcijo posnetih scen, med ostalim tudi tiste preko mostu, se je profesor nenadoma stresel in začudeno vprašal:
»O bogovi, le kdaj so me snemali!?«
KINEMATOGRAFI =d
2
»DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 31. januarja do 3. februarja češki barvasti film »DOBRI VOJAK SVEJK«; 4. — 6. februarja amer. film »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«.
»SVOBODA - TRBOVLJE II«: 1. do 31. februarja amer. film »DEMONSKA ZENA«.
»SVOBODA - ZASAVJE« Trbovlje: 1. — 3. februarja slov. film »NE ČAKAJ NA MAJ«; predstave v soboto, nedeljo ob 17. in 19.75 url, v ponedeljek ob 18. uri. Za mladino v nedeljo ob 3. url. Od 8. do 10. februarja amer. film »Prelomnica«.
»SVOBODA« VIDEM - KRŠKO: 1. ln 2. februarja meh. film »UKRADENA SREČA«; 5. ln 6. februarja amer. tlim »GOSPA MINIVIER«; 8. ln 9. febr. Ital. film »NERON IN MESALINA«. BREŽICE: 5. in 6. febr. amer. film »TARZAN V PUSTINJI«, 7. febr. jug. film »SAMO LJUDJE«; 8. febr. amer. barv. film »NEŽNI AKORDI«.
SEVNICA: 1. — 2. febr. amer. film »Pritisni, Džo«; 8 in 8. febr. švedski film »SAMO MATI«.
MALI OGLASI
Komunalno podjetje »Komunala«
Sevnica razpisuje mesto računovodje. — Ponudbe poslati na naslov Komunale.
UPOKOJENKI NUDIM OSKRBO. (hrano in stanovanje). Za p roti uslugo bo zjutraj ln opoldne pazila na 2 fantka. Alfonz Verve-ga, Brežice, Gregorčičeva 2.
UGODNO PRODAM težke vprežne sani. — Zupančič, Gabrsko — Trbovlje.
2
-J
u.
Iz »Ceste, dolge leto dni«. Kot da prošnje Silvane Pampanini ne morejo ganiti Mas-sima Girottija.
KDAJ BOMO VIDELI FILM?
Direktor filma Zvonko Kovačič je povedal: — »Treba je opraviti še nekatera snemanja,' potem pride na vrsto montaža in sinhronizacija v srbohrvatskem in italijanskem jeziku. Premiera bo najbrž letos aprila.
KAJ PRAVIJO IGRALCI, REŽISER IN STATIST?
GIUSEPPE DE SANTIS: To je najpomembnejši film v moji karieri in menim, da je to moje remek delo.
SILVANA PAMPANINI — Mislim, da bo dosegla »Cesta« največji uspeh v Cannesu.
ELEONORA ROSSI - DRAGO — Takoj mi Je zelo ugajal namen filma. Uspeh moje vloge Je povezan z uspehi drugih igralcev ln filma ln mislim, najboljše.
BERT SOTLAR: Sodelovati v takšnem filmu je za igralca prava sreča.
STATIST — To je film ljubezni in borbe.
S
mJ
UL
O
2
-J
u.
2
-J
u.
©
2
■«J
LA.
FILM
FILM
FILM • FILM
FILM
FILM
FILM
Ce zaideš med lovce
Ko je lov končan, se napotimo na zadnji »lovski pogon«!, na kozarček rujnega. v katerokoli prijetno vaško krčmo. Tu se po-
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moje žene
MAŠE REP0VE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, se poslovili od nje in jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tistim, ki so poklonili številne vence, kakor kolektivu poštnih uslužbencev iz Krškega, prijateljem in znancem iz. Ljutomera, Hrastnika, Mamega in Trbovelj. Zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so nam kakor koli pomagali ob tej težki Izgubi.
Mož Marko, sinova Marko in Jožko z družino ter hčerka Marica.
Ojetro, dne 29. januarja 1958.
(Nadaljevanje s 3. strani)
nebogljen in vihrav, kakršen sem bil tisti čas, za ta nasvet nisem maral. Dovolj; ie bilo, da sem uzrl zajca, povsod sem streljal nanj.
Tako se le zgodilo tudi tistega dne. Pravi krasotec se je postavil pred moje oči, nedaleč od ceste. Nekajkrat sem ustrelil in ga zadel, zraven pa ranil še vola, ki ga je mesar prav . tisti čas gnal po poti.
Dobil sem nekaj poštenih zaušnic. Ne zastonj! Pa tudi nauke starejših sem poslej1 vedno upošteval.
• SREČANJE Z DIVJO SVINJO
Bilo je pred nekaj kvatri. Lov na divje prašiče je zvabil iz hiš pisano lovsko druščino. Motali »mo se po gošči, ko sem nenadoma opazil ščetinarja. težkega okoli 160 kg in zakričal; »Svinja v pogonu!«
Kolega Dolinšek je štirikrat streljal in nič zadel, B. pa je v strahu ročno splezal na neko
VABILO
Del. prosv. društvo »Svoboda Bratov Milavcev«, Brežice, uprizori dne 2. febr. 1958, ob 15. url v dvorani Opekarne ln dne 3. febr. 1958 ob 19.30 v Prosvetnem domu v Brežicah opereto v treh dej. »Na planincah naših«.
Vljudno vabljeni!
ODBOR
OPOZORILO
Opozarjam, da nisem plačnik za kakršne koli dolgove svoje žene Ane. — Ferdo Bukovšek, Nasipi 9, Trbovlje.
drevo. Ko je bila.nevamost mimo, smo ga vsi zasuli z vprašan#, on pa je »korenjaško« zagost olel: »Od tu sem imel lepši razgled na vse prizorišče!«
življa jo doživljaji smeh pozno v noč,«
in hrumi
Janko je utihnil. Jaz sem nehal pisati. Beležnica je bila sita.	—jak
RAZPIS
Delavski svet
Tovarne preciznih mehaničnih izdelkov »MEHANIKA« Trbovlje — Trg revolucije
razpisuje
za naslednja delovna mesta:
1	mesto strojnega ali elektrostrojnega inženirja, začetnika
V kolikor bi razpis ne uspel, razpisuje dvo- do triletno štipendijo za strojnega ali elektro inženirja.
2	mesti absolventov sred. tehniške šole — strojni oddelek — začetnika,
eventualno damo tudi enoletno štipendijo.
1 šefa komerciale,
ki je poznan z zaključnimi in s prodajnimi posli. Pogoj: ekonomska fakulteta in najmanj enoletna praksa, ali srednja ekonomska šola z vsaj petletno prakso,
1 perfektnega korespondenta
za slovenski in srbohrvatski jezik, s perfektnim znanjem stenografije ali strojepisja.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja ozir. po dogovoru. Lastnoročno pisane ponudbe pošljite na naslov podjetja.
Nastop službe takoj.
Pri natečaju Imajo prednost zlasti ljudje iz Trbovelj, ker tovarna trenutno nima potrebnih stanovanj.
REŠITEV NAGRADNE POSETNICE IZ 3. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradne vizitke, ki orno jo priobčili v *• številki našega lista, se glasi: ZAGREB.
Žreb je prisodil knjižno nagrado Janezu ZUPANU, učencu ®- Tazreda osnovne šole, pošta Dole pri Litiji, nadalje Berti pOLSAK, učenki 2. razreda gimnazije, Orehovo 20, pošta Sevnica. Obema^omo poslali knjižno nagrado po pošti.
Ostalim pionirjem in pionirkam, ki Jiw> žreb žal ni bil namenjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
NOVA NAGRADNA POSETNICA ZA PIONIRJE
Danes prinašamo še eno nagradno vizitko, ki jo rešite:
JERA SOVA
Ce boste pravilno razvrstili! črke njenega Imena ln priimka, boste dobili ime nekega našega jugoslovanskega mesta, kjer je tovarišica nekaj let živela.
Rešitev posetnice nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje. 9. februarja opoldne. Za pravilno rešitev imamo pripravljeni dve lepi knjižni nagradi, ki ju bomo razdelili po odločitvi žreba.
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena ln priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje Pošto in kraj, kjci;, ste doma.
1
Vsem pionirjem lope pozdrave!
FRAMC
= kopitar.
UREDNIŠTVO

59. — Kaj kmalu je Silni preživel ognjeni krst. Čeprav je poslej hodil zelo previdno in je pazil na vsak svoj korak, so ga nekega dne presenetili Nemci. V mraku se je vračal iz štaba. Ker je bil pozen, ni toliko pazil na to, da ne bi ro-. potal pri hoji. Nemci so slišali' in so ga zato pričakali v zasedi. Hoteli so ga ujeti živega, zato niso streljali. Nemec, ki mu je bil najbliže, se ni mogel več premagati in je zavpil: »Ilalt!« Silni je skočil za drevo in pričel teči, Nemci pa za njim.
60. — Ker je dobro poznal vsak kotiček gozda in poti, se jim je hitro izmuznil. Ves zasopel je pritekel k tovarišem v taborišče in povedal, kaj sc je zgodilo. Takoj so v isto smer poslali partizansko patruljo, a so jo nemški vojaki že prej od-kurill. — Življenje v partizanih je teklo naprej. Dan za dnem so prihajale novice o spopadih z Nemci. Grupa partizanov, ki ji Je pripadal Sllnš, ne je pripravljala na pohod. Napadli naj bi nemško postojanko v dolini. Bojan je bil tega zelo vesel.
81. — Cez tri dni so odrinili na pot. Ker je bila noč temna — to je bilo partizanom zelo pogodu — so le počasi napredovali. Blizu polnoči so prispeli na domenjen kraj. Obkolili so nemško postojanko, ki se je pokroviteljsko dvigala na griču blizu kraja. Nemci sploh niso slutili, da sc nekaj pripravlja. Zato sprva od presenečenja niso vedeli, kaj naj store. Počasi pa so se le opogumili in začeli. Silnemu je bilo kar tesno pri srcu, ko je začelo pokati. Potem pa je še sam s puško pripomogel, da so bili Nemci poraženi.
62. — Zjutraj so se partizani vrnili v taborišče. Pohod ln sam napad so uspešno končali. Partizani niso imeli izgub. Silnlkar ni mogel pozabiti tega boja. Kmalu pa se je nudila prilika, da se tudi sam izkaže. Tistega dne je moral s pošto v drugo smer. Pot ga je vodila skozi vas, v katero so zjutraj prišli »ver-manšafterjl«. Silni pa tega ni vedet. Ko je stopil v hišo, je ob peči »Daril buško. Pa je vseeno brezskrbno vstopil. Razumljivo je bil presenečen, ko J« pogledal proti peči.

8
FLORENTINA
POSEBEN INTERVJU ZA »ZASAVSKI TEDNIK«
XXXIV. NAD.
— Kaj? — vpraša Prosper začudeno — izpolnili boste polkovnikove želje? To pomeni, da mu dajete na razpolago radijsko postajo, prostore, material in vse ostalo, kar je zahteval? To je nemogoče, to bi bila velika neumnosti
— Da, dragi moj — odgovori Rali. — Točno tako! Najprej mu bom dal zahtevano radijsko postajo, s katero bo lahko polkovnik Ralf vzpostavil zvezo z Londonom.
— Kaj — vpade Florentina — Radijsko postajo, s katero bodo imeli zvezo z Londonom? Kako vam sploh lahko kaj takega šine v glavo? Potem je z nama končanol Potem bo lahko Zorenova organizacija zlahka odkrila, kdo smo in kaj pravzaprav nameravamo.
Rali se je lahno nasmehnil dn pomenljivo prikimal. A še isti hip se je zresnil in začel razkladati svoje satanske načrte. Res, dobili bodo radijsko postajo, toda na tisti valovni dolžini bo Abwehr in ne London. Dali jim bodo telegrafista — Nemca, poskušali bomo na ta način izvabiti iz Zorena skrivnosti, zdaj, ko stvar z mikrofilmi rni uspela. Mi sami bomo spustili v zrak neki ničvreden most in vlak z razstrelivom in orožjem, vsaj tako naj Zoren in njegovi mislijo, v resnici pa bodo spustili v zrak staro, polomljeno kompozicijo železniških voz, ki so jih poškodovali zavezniški bombniki. Telegrafist bo naš človek, on bo uredil vse ostalo.
Prosper in Florentina sta se oddahnila. Ralf si je izmislil peklenski načrt in tokrat mora uspeti.
*
Od tega razgovora je minilo več tednov. Radijska postaja je po nekajkratnem neuspelem poskusu začela delati. Zveza z Londonom je bila vzpostavljena. Angleško vojno ministrstvo je v prvi depeši naročilo, naj Zoren in njegovi povsem zaupajo kapetanu »Jocksenu«. Druga zahteva je bila, naj porušijo železniški most pri Bruslju in umčijo vlak z orožjem.
Zdaj je šlo zares. Belgijci so širili najrazličnejše vesti. Ljudje so šepetali o uspešni akciji Organizacije odpora. Zelo važen strateški most je 'bdi uničen.
Seveda, nihče še ni slutil, da so most porušili Nemci. V štabu polkovnika Zorena je bilo vse veselo in zadovoljno. Toplo so se zahvalili predvsem »kapetanu Jocksenu« in njegovi skupina. Iz Londona je prišla dan po porušitvi mostu brzojavka:
»Čestitamo in se zahvaljujemo majorju Jocksenu zaradi uspelega podviga pri mostu. Posebna zahvala organizaciji Pokreta odpora zaradi aktivne dn energične pomoči.« Vojno ministrstvo — M. VS. O. E. Dadly, polkovnik.
Nekoliko trenutkov kasneje je prispela še ena brzojavka, v kateri je vojno ministrstvo v Londonu zahtevalo popoln seznam vseh vodečih članov, sodelavcev Pokreta odpora s točnimi naslovi. V brzojavki je bilo rečeno, da potrebuje te podatke belgijska emigrantska vlada, da bi lahko izdala dekret o napredovanju in odlikovanju. V brzojavki je-bilo še rečeno, da potrebuje vlada točne podatke. kakšne zasluge imajo posamezniki in s čim so se posebno izkazali v službi domovine in svobode.
DeŠifrant Filtp je predal to brzojavko polkovniku Zo-renu in njegovim sodelavcem. Polkovnik Zoren je pazljivo bral brzojavko. Bral je enkrat, dvakrat, trikrat... Zatem jo je dal tudi majorju Theiru in ostalim, da bi jo prebrali.
— Kaj mislite o tem? — vpraša polkovnik Zoren.
Eden za drugim so menili, da bi morali poslati zahtevane podatke. Le en sam človek je sumljivo zmajeval z glavo ...
Nanj je brzojavka napravila povsem nasprotni učinek. Ni mogel verovati. Instinktivno je čutil, da je tod posredi neka nevarna past. Ta človek je vzel brzojavko dvakrat, trikrat v roke, sumljivo obračal papir in spet gledal so-tovariše.
Ta človek je bil kapetan van Noten, šef organizacij« »Fronte neodvisnosti«.
Nadaljevanje sledi
ffltatija Ho fin o be&i
Z ansamblom Študentskega eksperimentalnega gledališča iz Zagreba je pripotovala v Trbovlje tudi znana filmska igralka Marija Kohn. V deln Bihalja-Merina »Nevidljiva kaplja« je nastopila v glavni vlogi Antigone. Marija Kohn je mlada igralka, ki je zaslovela po lanskem Puljskem festivala, kjer je bila za vlogo Rože v filmu »Svojega telesa gospodar« nagrajena. Film že nekaj časa vrtijo po ljubljanskih kinematografih in si je že pridobil sloves enega najboljših del jugoslovanske kinematografije.
Marijo Kohn ,iem poiskalv njeni garderobi ln jo zaprosil za kratek intervju:
Čeprav ste danes prvič v Tr_ bovljah, vas naše občinstvo že pozna, predvsem iz filma »Svojega telesa gospodar«. Zanima me, če je to vaš prvi film?
Da, to je moi prvi film. Vlogo Rože sem že prej odigrala v
pred filmskimi kamerami.
Ste z uspehom in Puljsko nagrado zadovoljni?
Kakor sem se bala. je kar do. bro izpad'!o!
Ce povzamemo vašo misel, moramo razlikovati dva na-
Vaše prvo srečanje z gledališčem?
Na Akademijo sem prišla popolnoma po naključju; nikoli mi ni prišlo na misel, da bom kdaj igrala. Sem iz družine samih matematikov in sem tudi sama hotela študirati kai podobnega. Ne vem- zakaj, toda v gimnaziji so me zelo radi poslušati, če sem brala pesmi. Po maturi so me profesorji pregovorili. da poskusim na Akademiji. Bila sem sprejeta, toda pogojno. Vem zakaj, iz Dubrovnika sem prišla v Zagreb tako suha, neznatna, nosila sem dolge kite, tako da ni nihče mo-


/v
/iu

zagrebškem Dramskem kazali-štu, kjer sem angažirana. Ravno takrat je pričel režiser Han-žekovič s pripravami za film in je pričel iskati tudi igralko za glavno vlogo. Ko me s precejšnjim uspehom videl igrati v istoimenski drami, je, jasno, pomislil tudi name.
Niste imeli konkurence?
.Seveda, na poskusna snemanja so povabili več kandidatk. ' med njimi že zelo popularno filmsko igralko Ireno Kolesar. Pri meni se je režiser znašel v dilemi, lahko bi ponovila pred filmskim,- kamerami svojo tea-trsko Rožo, to pa bi bilo zelo slabo. Se danes ne vem, zakaj se je končno le odločil zame. Zame je bila te vloga zelo težka, saj, sem tokrat prvič stala
sprotna načina igre: teatrske-ga in filmskega.
Razlika med gledališčem In filmom je ogromna. Na primer: če moram v gledališču napraviti gesto, močno zamahnem, da me vidijo tudi gledalci v zadnji vrsti galerije. C« bi to ponovila tudi na filmu, bi mi roka predrla filmsko platno. Vse geste sem morala v filmu zreducirati na minimum. Mimika je do maksimuma potencirana, tudi v glasu so razlike. Spraševali so me, če je gledališki igralec lahko tudi dober filmski igralec. Jaz mislim, da ie lahko!
Pri nas v Jugoslaviji ne uspe vsem gledališkim Igralcem, da bi bili prepričevalni tudi v filmu. Teatralnost, ki Je na odru skoraj nujna, razbija fHm. Poznam samo nekaj gledaliških Igralcev, ki Jih rad gledam tudi v filmu, na primer Gerard Philinpe in Lstvrence Oliver! Kakšen način Igre vam bolj leži?
Vsekakor filmski in to iz zelo preprostih razlogov. Fizično nisem teka pojava, da bi v gledališču popolnoma okupirala sceno in bi ljudje vzkliknili: Tukaj jel — Sem zelo d,robna, tudi moj glas je tak, in nasploh insistiram, da igram bolj poglobljeno, neposredno. Pred ka-mero sem se takoj počutila zelo dobro.
Neslo v mestu
Leningrad je drugo največje mesto v Sovjetski tvezi.
Na nekem griču blizu Carasa-sa, glavnega mesta Venezuele, bodo v nekaj letih zgradila arhitektonsko čudo. Kakšno bo to »me^to v mestu«, vidite na »liki. Z zemeljskimi deli za ta velikanski projekt so že pričeli. To svojevrstno mesto bodo s končal.; leta 1960. stalo pa bo 14 milijard dinar j e v.
Avtomobilske ceste v obliki spirale bodo držale z vseh strani
(o neki nesreči na avtoputu), ki ga pripravlja režiser Tanho-fer.
Cez kako uro se bo pričela predstava, zato sva morala pohiteti. — Se to moram pripomniti: v Trbovljah se izredno dobro počutim. Prvič: sprejeli ste nas zelo lepo in gledališče je prekrasno, eno izmed redkih v Evropi. Publiko bom spoznala zvečer in upam. da so jajca toliko draga, da nas ne bodo obmetavali z njimi, če jim delo ne bo všeč.
Ko je magnetofonski trak obstal, se je v njenih očeh ukre-sal neki poseben plamen. Se je tlel zvečer, ko je padla zavesa za epilogom »Nevidljive kaplje« in je ganjenost publike prekipela v navdušen dolgotrajni aplavz.
Borut Plavšak
Zanimivosti
od vsepovsod
Odkar je v Franciji umrli slavna Mistinguette, ki je bilo še pr,i svojih ?0 letih tako lepa, da so za njo noreLi m-ladi študentje, ni Pariza še nobena ženska tako vznemirila in navdušila kot Zizi Jeanmaire. Ta plesalka odlično poje in pravzaprav svoje pesmi potencira a plesom. V roku enega samega leta je ta ženska napravila nad 60 pogodb za nastop v filmih, varietejih, gledališčih, barih in televiziji!
KAKOR PRED DAVNIMI STOLETJI
V gozdovih države New Yoi'k se je nenavadno razmnožila divjačina. Prebivalci te države so povsem brez moči proti tej invaziji, 'ker smejo v državi po zakonskih določilih streljati samo — z lokom dn puščico! Ta zakon pa ne izvira morda iz prejšnjega stoletja, pač pa iz časov druge svetovne vojne, ko je bilo treba varčevati z mu-nicijo...
Filipi*;
M
'5-'
gel videti v metu bodoče igralke.
In ostali ste na Akademiji?
Da. pričelo se je z rezanjem kit in malim debelenjem . . .
S« nadnje tradicionalno vprašanje, — vaši načrti?
V gledališču ne pripravljam nič novega. Odigrala sem Ano Frank, ki srno jo ie 40-krat ponovili in mislimo, da jo bomo še ponavljali. To pa je zelo naporno, zate sem zaprosila za kratek počitek. Tako rada b; prišla v Slovenijo, ki je tako lepa, posebno v teh dneh. ko padejo snežinke . . . Toda za kai takega nimam nikoli dovolj časa.
Ta čas sem se angažirala v Študentskem gledališču, kjer se pripravljam na velik eksperiment. V »Dundu Maroju« bom odigrala Petronjelo. Ne vem. kdaj bo premiera, v glavnem se gledališče pripravlja s tem za svoje letošnje gostovanje v inozemstvu. Se nikoli prej nisem igrala v komediji, kajti men« smatrajo za Žalost. Nesrečo in Jok.
Zanimivo, da sl tudi mnogi igralci — komiki želijo igrati Hamleta!
Vsakdo sl pač želi tisto, česar nima!
Sklenila sem tudi pogodbo za novi jugoslovanska film »H—8«
v to »mesto«. V njem bo 320 prodajaln, izložbenih prostorov, hotel, bežen za plavanje, garaže in upravni prostori. Vse to pa bodo kronali z velikansko halo pod kupolo, v kateri bodo prirejali mednarodne razstave. Prav tako bodo tu zgradili 7 kinematografov, ki bodo prikazovali i«ti film v časovnem presledku 20 minul
MARIJA KOHN V RAZGOVORU Z NAŠIM SODELAVCEM
Politični mozaik
SKRBI JIH...
Ameriški tisk piše v zadnjih tednih mnogo o dogodkih v Indoneziji, kjer so oblasti »prosile« Holandce, naj zapuste deželo. To antikolonlalno politiko razlagajo ameriški časopisi kot uspeh — Sovjetske zveze. »Neve York Times«, ki v tej kampanji posebno izstopa, piše: »To, kar se je zgodilo, ni mogoče spremeniti. Vendar še ostaja, da vidimo, koliko ln kaj se more še rešiti la brodoloma.
Ako je list mislil (kar pa ni) na brodolom Imperializma, se ni zmotil...
ZAROTA PROTI NASERJU
Pisali smo že na tem mestu o novi zaroti proti Naserju. Sedaj so znane podrobnosti o tem. Egiptovske oblasti so odkrile zaroto na ta način, da je komandirju eskadrile Esan El Din, Mahmud Halilu uspelo, da pridobi zaupanje zarotnika princa Moneima. kt je potem vse, kar je zvedel, sporoči) oblastem.
Princ se je v svojih računih zmotil: podcenjeval je patriotizem egiptovskih oficirjev ...
NOVA NAGRADA
Do sedaj sta obstajali dve »svetovni« nagradi: Nobelova, ki so jo večinoma dobivali ljudje z Zahoda, in Stalinova, lil so jo prejemale osebe, ki so politično blizu ZSSR. Na konferenci solidarnosti v Kairu pa so Maročani predlagali, da so ustanovi »Nagrada področja miru«. Pretendenti za to nagrado bodo ljudje znanosti In politike s področja Azije In Afrike.
Monopoli postopoma Izginjajo tudi s področja — nagrad...
SING MAN RI
Državniki so v svojih novoletnih poslanicah čestitali svojim narodom In skrbeli za to, dft to povedo na lep način. Slng Man Ri pa tega ne mara. Njegova letošnja novoletna poslanica mrgoli izzivanj In kritik proti »zaveznikom, ki so nam onemogočili, da Izvedemo svoje načrte pohoda na Severno Korejo«. On grori, da bo napravil vojno proti Severu, »če Združeni narodi ostanejo v ozadju, a nam pomagajo moralno in materialno«.
Ako Je kdo dosleden v politiki, potem je to Slng Man RI — vendar v hudem smislu...
IGATHA CHRISTIE
Miša na sipini
K B 1 M 1 N A L N 1 ROMAN
Poirot si je na hitro ogledal pečino, pogledal navzdol In odšel proti hiši. Vrata terase so bila na stežaj odprta in tako sva jo mahnila naravnost v hišo. Toda tudi tukaj se Poirot ni mudil. Odprl je vrata, prekoračil vežo in odšel po stopnicah proti Nickini spalnici. Tesno za petami sem mu sledil. V. njej se je usedel na posteljo in mi pomembno pomežiknil.
»No, prijatelj, ali ni povsem preprosto. Nihče.ni opazil najinega prihoda in nihče naju ne bo videl oditi. Povsem brezskrbno lahko tukaj kaj storiva ... kot prepiliva žico, na kateri visi slika tako, da se v nekaj urah uitrga. Ce bi se pa slučajno kdo zadrževal pred hišo in opazil najin prihod, no, potem nama ne bo težko izgovoriti se... kolikor sva poznaria kot prijatelja mlade gospodarice.«
»To se pravi, da po vašem mnenju tujec ne pride v poštev.« — »Tako je, Hastings. Ne smeva iskati kakšnega pritepenega, tujega norca, temveč v Ožjem fcrogiu, ki se vleče okoli Nickine hiše.«
Obrnil se je, da bi odšel Iz sobe in jaz sem mu sledil. Nisva govorila, najbrž zato, ker sta naju tlačila skrb in nemir.
Na zavoju stopnišča pa sva oba obstala kot okamenela. Nasproti nama je prihajal moški. Tudi on se je ustavil. Njegov obraz je bil sicer v senci, vendar se je v njegovi drži mogla spoznati osuplost. Prvi naju je nagovoril in zarohnel glasno a precej raskavim glasom: »Ja, hudiča, hotel bi vedeti, kaj počenjata tukaj?«
»Oh, gospod Croft,« je odgovoril Poirot, »če se ne motim.«
»Res je, toda kaj...«
»Ne bi šli raje v sobo ln se tam pogovorili? Mislim, da bi bilo to najbolje.*
Croft je odstopil, se obrnil in naju odpeljal v spalnico miss Buckleyeve.
»Dovolite, da se predstavim,« Je pripomnil moj prijatelj, ko Je zaprl za Mboj vrata. »Hercule Poirot.«
Mračni obraz moža se je nekoliko zjasnil. »A, vi ste tisti bistri detektiv. ®rel sem že o vas.«
»V St Loo Heraldu?«
»Kje pa. Na povratku iz Avstralije. Ste Franeoz, kajne?«
»Belgijec, sicer pa ni velike razlik«. To pa je moj prijatelj, stotnik Hastings.«
»Me veseli, da sem vas spoznal. — Toda, kaj je pripeljalo gospoda sem?
Ali ni kaj v redu?«
»Hm, kakor se vzame.«
Avstralec je bil kljub svoji plešavosti in starosti še korenjak. Le obraz Je bil zavaljen in neizrazit. Lepšale pa so ga svetlomodre oči.
»Prišel sem, da izročim miss Buckley nekaj paradižnikov in kumar,« je pripovedoval. »Možak, ki obdeluj« njen vrt, je lenuh, le okoli postopa in malo prida žanje. Z mamo bi iz kože skočila, ker 'morava to gledati, in kot soseda je najina dolžnost pomagati. Zraste nam več paradižnikov, kot Jih moreva porabiti. Sosedje naj si bodo vedno v dobrih odnosih, ali ne? Kot običajno sem šel preko terase noter in Izpraznil svojo košaro. Kp sem se odpravljal že zopet domov, slišim nad seboj moške glasove in korake. Seveda sem postal pozoren. Čeprav v naši okolici nasploh ni vlomilcev, bi vendarle lahko kakšen kdaj zablodil sem. Da bi se prepričal, če je vse v redu, aem prišel sem in našel vas. Tako boste razumeli mojo osornost? Sedaj pa Izvem, da ste svetovno znani detektiv. Kaj pomeni to?«
»Pojasnila vam ne ostanem dolžan, dragi moj Croft,« je s prijaznim nasmeškom dejal Poirot. »Gospodična je pred nekaj dnevi doživela vznemirljivo pustolovščino. Težka slika Ji je padla na posteljo. Vam je morda pripovedovala?«
»Da. Pravi čudež, da se ji ni kaj zgodilo.«
»Da pa se ji v bodoče kaj takega ne pripeti, sem JI obljubil, da bom ukrenil vse potrebno. Gospodična je sicer povedala, da dopoldne n« bo doma. lahko pa kljub njeni odsotnosti kaj ukrenem. Voliš — to j« vzrok najine navzočnosti.«
Z otroško preprostostjo Je pomolil Avstralcu roko.
»To je torej vse!« je olajšano vzdihnil mr. Croft.
»Da, za prazen nič ste se prestrašili.«
»Ali vas nisem že včeraj videl?« Je vprašal Croft počasi. »Včeraj, proti večeru. Sla sta mimo naše hišice.«
»Res je. Vi pa ste delali na vrtu In nama voščili dober dan.«
»Ja, še sanjalo se mi ni, da ste vi gospod Hercule Poirot, o kate-em sem že toliko slišal,« se Je smejal stari. »Povejte mi, gospod Poirot, ste zelo zaposleni? Ce niste, bi vas prosil, da greste z menoj in pri meni po avstralskem običaju popijete čaj ter spoznate mojo ženo; prebrala je vsako vrstico v časopisu, ki je pisal o vas.«
»Nuč posebnega dela nimam, mr. Croft, in z zadovoljstvom sprejmem vaše vabilo.«
»To Je lepo!«
»AH ste si vse potrebno zabeležili. Hastings?« se je obrnU‘k meni Poirot.
»Da,« sem mu hitro odgovoril in že sva odšla z najinim novim znancem.
Croft je bil klepetav, kar sva kmalu opazila. Na dolgo in široko nama je pripovedoval o svojem domu, nedaleč od Melbourna, o svojih naporih in trudu, o srečanju s svojo ženo, o njunem nadaljnjem boju in končno o vzponu.
»Takoj sva se lotila načrta o potovanju,« Je pripovedoval, »vedno sva si želela spoznati staro domovino. In ker so prastari! moje žene živeli v tej okolici, sva prišla sem v upanju, da morda le še kje najdeva kakšne njune naslednike. Zaman sva se potrudila. Nato sva odpotovala na kontinent — Pariz, Rim, italijansko morje, Ftorenza. V Italiji pa se je moja uboga žena pri neki železniški nesreči hudo poškodovala. Krista usoda, kaj? Peljal sem jo k najboljšim in najbolj znanim zdravnikom, vsi pa porečejo isto: poškodba hrbtenice. To se sčasoma pozdravi z neprekinjenim ležanjem.«
»Kako žalostno!«
»Kajne? In pri tej svoji nesreči in bolečinah je imela še to željo, da se vrne sem nazaj. Misli, da bo veliko laže vse to prenašala, če bomo le majhen kos Imeli, samo — le majhen kos zemlje. Po dolgem iskanju sva končno to našla. Tiho ln mirno Je — nič brzečih avtomobilov, ne radijskega sprejemnika v sosedni sobi. Tako sem, ne da bi dolgo pomišljal, zagrabil za to in nisem se kesal.«
Pri zadnjem stavku je odprl vrata v vratarsko hišico. »Prosim, le naprej!« Popeljal naju je v prijazno spalnico, kjer je na otomani ležala okoli • 50 let stara dobrohotna ženska sivih las.
»Kaj misliš, mami, kdo Je ta?« j« »zkiiknll mr. C oft. »Kdo neki?... Sijajni, svetovno znani detektiv i»r. H*»«nle Poirot! Pripeljal sem ti ga n* kratko kramljanje.«
(Dalip prihodn)«