Mednarodna konferenca »Strokovni center vceraj, danes, jutri« ZBORNIK POVZETKOV Ljubljana, 29. junij 2020 »Naložbo sofinancirata »Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.« Mednarodna konferenca »Strokovni center vceraj, danes, jutri« Zbornik povzetkov, Ljubljana, 29. 6. 2020 Organizator: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana Urednica zbornika: Petra Perne Strokovni pregled: Prispevki so bili strokovno pregledani Jezikovni pregled: Eva Oven Oblikovanje zbornika: Petra Perne Slika na naslovnici: Ilustriral Klemen Javornik, fotografirala Monika Longar, oblikovala Mateja Lunar Jemec Izdal: Strokovni center Zebra, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana Predstavnik: dr. Boris Cernilec Objava zbornika na spletnem naslovu: http://sczebra.zgnl.si/ Leto izida: 2020 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=49649667 ISBN 978-961-95214-1-0 (pdf) Pricakovanja in zadovoljstvo sodelujocih s Strokovnim centrom Zebra Katja Mrak Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana Vprašalnike so strokovni delavci, ki so bili vkljuceni v projekt, izpolnjevali v treh obdobjih: na zacetku projekta, po enem letu ter letos spomladi. Z vprašanji smo preverjali njihovo motivacijo za udeležbo na projektu, kako ocenjujejo svojo poucenost s temami, ki so povezane z gluhoto ali naglušnostjo in govorno-jezikovnimi motnjami, v koncnem vprašalniku pa smo preverjali tudi zadovoljstvo s sodelovanjem na projektu. V povprecju so strokovne delavke navajale kot najmocnejši motiv za udeležbo na projektu željo po pridobitvi novega znanja in izmenjavo izkušenj ter primerov dobre prakse s kolegi. Kot najmanj izrazit motiv so udeleženke na zacetku projekta navajale pridobitev možnosti za napredovanje, zahtevo vodstva in priporocilo drugih. Drugi del vprašalnika je bil namenjen samooceni, v kolikšni meri so strokovni delavci seznanjeni z navedenimi temami. Povprecja samoocen kažejo, da je bila seznanjenost s temami, povezanimi z gluhoto ali naglušnostjo in z govorno-jezikovnimi motnjami, na zacetku projekta relativno majhna. Rezultati vprašalnika po prvem letu kažejo, da se je poucenost, po ocenah strokovnih delavk, na vseh podrocjih zvišala. Ob zakljucku projekta zopet vidimo višje vrednosti samoocen na vseh obravnavanih podrocjih. T-test za odvisne vzorce je pokazal statisticno pomembne razlike med povprecji vseh treh obdobij, na vseh postavkah. Za zakljucek bom predstavila še rezultate ankete o zadovoljstvu s sodelovanjem na projektu. Povratna informacija strokovnih delavk sodelujocih vrtcev in šol je bila zelo pozitivna! Z vsemi trditvami so se v povprecju strinjale precej ali popolnoma. Najvišje je bilo ocenjeno splošno zadovoljstvo s projektom in nacin izvedbe aktivnosti. Tudi aktivnosti same so bile ocenjene kot primerne. Strokovno gradivo, ki so ga prejele, je bilo informativno. Udeležba na projektu jim je omogocila stik s strokovnjaki s podrocja, ki ga je projekt pokrival, in pridobivanje novih znanj, kar je bil najmocnejši motiv za udeležbo. Sodelovanje na projektu je izpolnilo njihova pricakovanja in strokovno podporo, ki jo je projekt nudil, bi potrebovale tudi v prihodnje, kar so izrazile tudi s številnimi dopisanimi sporocili o želji, da bi s sodelovanjem lahko nadaljevali. Štiri leta Strokovnega centra Zebra Dušan Kuhar Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana V letu 2017 smo priceli z izvajanjem projekta Mreža strokovnih inštitucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam. V letu 2018 in 2019 se je delo nadaljevalo po programu, ki smo ga zapisali v prijavnici. V letu 2020 se v septembru naš projekt koncuje. Sodelovali smo z 10 ustanovami, ki delujejo v okviru naše mreže. Glede na nacrtovane kazalnike dosegamo zastavljene cilje, marsikje jih celo visoko presegamo (npr. pri številu vkljucenih otrok in mladostnikov, družin, izvedenih izobraževanj in udeležencev teh izobraževanj). V letu 2018 smo izvedli mednarodno konferenco, za junij 2020 pa nacrtujemo zakljucno mednarodno spletno konferenco, kjer bomo predstavili naše delo. Pri nekaterih otrocih smo opravili tudi specialnopedagoško ali psihološko diagnostiko in jih redno spremljamo. Izvedli smo tudi veliko delavnic oz. dodatnih aktivnosti za otroke in mladostnike (glasbene delavnice, delavnice socialnih in jezikovnih iger itd.). Izvajamo tudi karierno orientacijo in razgovore v informacijski pisarni. Izvajali smo sprejemne time in skupine staršev za medsebojno pomoc. Del aktivnosti strokovnega centra je usmerjena tudi v strokovna gradiva in v distribucijo le-teh. Izdali smo dve reviji Cogito, pet zloženk, knjižico za starše Kako se sporazumevamo z gluhim in naglušnim dojenckom, Prirocnik za spremljanje razvoja gluhih in naglušnih otrok od rojstva do 3. leta starosti, prirocnik na USB-kljucku Custveno opismenjevanje, knjižico Pravice gluhih in naglušnih v RS (Bojan Mord), v tiskarni pa je knjižica Gluhe in naglušne osebe med nami (Renata Medle). V teh letih smo naše delovanje organizirali tako, da smo se gibali v financnih mejah, ki smo si jih zastavili. Vizija Strokovnega centra Zebra Dušan Kuhar Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana V štirih letih delovanja Strokovnega centra Zebra v okviru projekta Mreža strokovnih inštitucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam smo prišli do vrste izkušenj, ki jih predlagamo v prihodnosti: - Strokovni centri za gluhe in naglušne otroke in otroke z GJM naj bi bili trije, pod okriljem dosedanjih centrov (Ljubljana, Maribor, Portorož). - Dejavnosti SC bi bile podobne kot v projektu, vec poudarka pa bi namenili predšolskemu obdobju. - Smiselno bi bilo delovanje strokovnega centra skupaj z enoto mobilne službe. - Zgodnja pomoc bi delovala podobno kot sedaj v projektu, vec pa naj bi bilo obiskov družin v domacem okolju. - Podpora vrtcem in šolam bi delovala podobno kot v projektu, le da bi bil poudarek na predšolskem obdobju, preventivnih programih, detekciji in svetovanju tako staršem kot strokovnim delavcem. - Produkcija gradiv in didakticnih materialov za starše in strokovne delavce bi se nadaljevala glede na potrebe na terenu. - Tudi karierna orientacija bi delovala podobno kot v projektu. - Na vseh podrocjih bi uporabljali vec elektronskih medijev (predavanja, svetovanja). Da bi strokovni center deloval optimalno, bi strokovni centri potrebovali kadrovske okrepitve. Predlagamo ekipo 15 polno zaposlenih strokovnih delavcev. Doživljanje strokovnega centra skozi oci zaposlenih mag. Ana Tomažin Košorok Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana Zaposleni v strokovnem centru smo enkrat na leto izpolnjevali anketo. V anketi smo se spraševali tudi o tem, kako doživljamo svoje delo v SC Zebra, kakšna so naša pricakovanja, kako sodelujemo s šolami in kako znotraj strokovnega centra. V svojem prispevku bom naredila pregled in primerjavo vseh anket, ki smo jih izpolnili, ter na pregleden nacin predstavila in prikazala, kako so se naši pogledi na delo, naše pocutje v strokovnem centru in naša pricakovanja za prihodnje v štirih letih spreminjala. Sodelovanje z OŠ Jurija Vege Moravce in vrtcem Vojke Napokoj Moravce mag. Ana Tomažin Košorok Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana V prispevku bom predstavila mojo vlogo 4-letnega sodelovanja z OŠ Jurija Vege Moravce in vrtca Vojke Napokoj Moravce v okviru Strokovnega centra Zebra. Izvajala sem predavanja za starše in zaposlene, delavnice za vrtcevske otroke in šolarje, svetovanja vzgojiteljicam, svetovanja staršem in individualne obravnave ucencev. Sodelovanje je bilo pestro in mestoma za vse vpletene naporno. Menim, da smo iz našega sodelovanja v tem projektu vsi pridobili. Mateja Andrejka Vrtec Vojke Napokoj pri OŠ Jurija Vege Moravce V zadnjih letih pri otrocih v vrtcu opažamo cedalje vec govorno-jezikovnih težav. Vzrokov za to je seveda vec. Vsako sodelovanje z logopedi je dragoceno, zato smo se z veseljem vkljucili v projekt vašega strokovnega centra. Logopedinja je z otroki v vrtcevskih skupinah izvedla delavnice, pri tem spremljala njihov govor, izvajala vaje oralne motorike. Po delavnicah so se z logopedinjo posvetovale tudi vzgojiteljice, izvedeno je bilo tudi predavanje za starše bodocih prvošolcev. Tudi v prihodnje bi bilo sodelovanje z ZGNL zelo potrebno, za vzgojiteljice v obliki svetovanj in izobraževanj, za starše v obliki delavnic, predvsem pa za otroke, ki na obravnave pri logopedih v zdravstvenih domovih redko pridejo na vrsto. V predšolskem obdobju se govor najintenzivneje razvija, zato je zelo pomembno, da otrok v vrtcu dobiva ustrezne govorne izkušnje. Aktivno vkljucevanje logopedov v vrtce bi zato moralo postati splošna praksa. Sodelovanje s Strokovnim centrom Zebra pri odpravljanju govorno-jezikovnih težav mag. Andreja Kosirnik Osnovna šola Jurija Vege Moravce Težave na podrocju govora in jezika se v današnjem casu pogosto pojavljajo. Starši težko pridejo do obravnave pri logopedih v zdravstvenih ustanovah. Šole najveckrat sodelujemo z mobilnimi logopedi, ki izvajajo le ure dodatne strokovne pomoci. Na naši šoli nam tako manjka profil strokovnega delavca logopeda, ki bi lahko opravljal diagnostiko ter izvajal pomoc ter spremljal napredek otrok. Pri otrocih z govorno-jezikovnimi težavami pogosto opažamo tudi težave na podrocju branja in pisanja, kar vpliva tako na zacetno opismenjevanje kot tudi kasneje na sam proces ucenja ucne snovi. Zgodnja obravnava težav ter delo z otrokom in družino je tako kljucno za zmanjšanje ucnih težav v casu šolanja. Strokovni center Zebra nam je omogocil predavanje za starše ter ucitelje, delavnice z ucenci v razredih ter individualno delo s posameznimi ucenci, pri katerih so bile težave na podrocju govora in jezika zelo izrazite. V veliko pomoc nam je bilo tudi svetovanje pri posameznih ucencih. Naše izkušnje sodelovanja s Strokovnim centrom Zebra so odlicne, želimo si sodelovanja tudi v bodoce. Verbotonalna rehabilitacija s djecom oštecena sluha-rehabilitacija optimala Katarina Pavicic Dokoza Snježana Pirkic Poliklinika za rehabilitaciju slušanja i govora SUVAG, Zagreb, Hrvatska Verbotonalna metoda u rehabilitaciji djece oštecena sluha i/ili govora se u Poliklinici SUVAG uspješno primjenjuje vec šest desetljeca. Nastala je na teorijskim postavkama Verbotonalnog sistema akademika Petra Guberine, proizlazi iz prakse i istovremeno se temelji na interdisciplinarnom pristupu inkluziji. Primarni perceptivni kanal za usvajanje govora je sluh. Pri tom treba voditi racuna i o poticanju drugih spaciocepcijskih osjetila, tj. polisenzorickom razvoju. Audiovizualni postupci (igra, situacija, dramatizacija) temeljeni na multisenzorici, spaciocepciji (pokret i prostor) i vrednotama govornog jezika realiziraju globalno-strukturalno usvajanje govora. U svakodnevnim grupnim i individualnim rehabilitacijskim postupcima nastoji se što bolje razviti slušanje, razumijevanje i izražavanje. Pri tom se sam govor ili, kako ga je nazivao akademik Guberina – govoreni jezik, treba sagledati ne kao jednodimenzionalni, nego višedimenzionalni okvir globalno-strukturalnih audiovizualnih procesa koji sudjeluju u uporabi jezika. Govorni cin je umjetnost, on je naš osobni izricaj. Zato je verbotonalna rehabilitacija kreativna, nesputana, uvijek nova i uvijek nepresušni izvor ideja. Svojevremeno je prof. Gavrilovic rekla „Verbotonalna metoda – intuicija iz nje izvire, znanost u nju uvire“. Rijec se rada u pokretu i zvuku, nadopunjuje se sadržajem konteksta u kojem raste i razvija se, stjecuci tako komunikacijsku potentnost. Poliklinika SUVAG Zagreb bila je zacetnik edukacijske inkluzije. Davnih šezdesetih godina integrirani su prvi ucenici OŠ Poliklinike SUVAG, a zakonski okvir je usvojen osamdesetih godina prošlog stoljeca. Pocetci rane intervencije u DV Poliklinike SUVAG zapoceti su takoder osamdesetih godina prošlog stoljeca. Transfer znanja odvija se kroz cjeloživotno obrazovanje naših strucnjaka. Vec više od desetljeca se u suradnji s Agencijom za odgoj i obrazovanje provodi kontinuirana potpora zaposlenicima u predškolskim i školskim ustanovama kroz program Mobilnog tima. Oštecenje sluha je izazov i uvijek je važno pamtiti recenicu akademika Guberine „ Ošteceno uho ne predstavlja kaoticno uništenje vec nov nacin slušanja“. Potrebe srednjih šol po sodelovanju s Strokovnim centrom Zebra (1. del) Andreja Trtnik Herlec Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana V prvem delu kot strokovna sodelavka SC Zebra in mobilna uciteljica za dodatno strokovno pomoc (surdopedagoškem in logopedskem podrocju) ter profesorica anglešcine in slovenšcine predstavljam ugotovitve iz pogovorov s srednješolskimi ucitelji. Srednje šole se soocajo z veliko težavami, kako pomagati dijakom s posebnimi potrebami. Na velikih srednjih šolah je takšnih dijakov na desetine, z najrazlicnejšimi ovirami, primanjkljaji in motnjami. Gluhih uporabnikov slovenskega znakovnega jezika s pravico do tolmaca ter naglušnih je le pešcica, mnogo pa je otrok z govorno-jezikovnimi, custvenimi, psihicnimi motnjami, disleksijo, Aspergerjevim sindromom, epilepsijo, motnjami pozornosti in koncentracije, zasvojenostjo z družabnimi omrežji itd. Med dijaki poklicnih in strokovnih šol je tudi veliko tujcev in otrok ekonomskih migrantov brez znanja slovenšcine. Srednje šole tako upraviceno želijo vsestransko podporo: ure DSP, usposabljanje uciteljskega zbora, strokovna gradiva, svetovanje strokovnim delavcem v srednjih šolah, ki se srecujejo z izzivi razredništva, svetovalnega dela, prilagoditev pri poucevanju in ocenjevanju, s socialnim vkljucevanjem, z osebno rezilientnostjo dijakov, njihovo imanentno motivacijo in posebnostmi ob polnoletnosti, sodelovanje med zunanjimi in šolskimi svetovalnimi delavci, s tolmacem in drugo. Brez dvoma je treba delovanje Strokovnega centra Zebra sistemsko zagotoviti v naprej, tudi za podporo in svetovanje srednjim šolam. Potrebe srednjih šol po sodelovanju s Strokovnim centrom Zebra (2. del) Podpora srednjim šolam in izkušnje s Strokovnim centrom Zebra Petre Štrukelj Srednja frizerska šola Ljubljana Ker se v srednjih šolah izobražujejo tudi posamezni gluhi, naglušni ter dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami, vedno vec pa je tudi dijakov z Aspergerjevim sindromom in avtisticnimi motnjami, v svojem prispevku predstavljam potrebe uciteljev in svetovalne službe Srednje frizerske šole Ljubljana ter naše izkušnje s strokovnimi delavci iz ZGNL, ki so nam na voljo za usposabljanje uciteljskega zbora, gradivo, prilagoditve. Kažejo se tudi potrebe po tolmacenju za gluhe, dodatni strokovni pomoci za dijake z odlocbo. Kot šolska svetovalna delavka – psihologinja – predstavljam naše prakticne izkušnje in potrebe zaposlenih po vecstranski in celostni podpori, izvedeni vnaprej kot predpriprava na všolanje dijaka s posebnimi potrebami, sprotno med šolskim letom ter ob zakljucnih evalvacijah individualiziranih programov, tako na daljavo kot v živo. Zgodnja pomoc družinam z gluhim/naglušnim otrokom – pogled surdopedagoginje Barbara Lesar Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana V okviru delovanja strokovnega centra smo izvajali tudi zgodnjo pomoc družinam z gluhim ali naglušnim otrokom. V podpornem timu smo bili psiholog, socialna delavka ter surdopedagoginja. Zgodnja pomoc se je pricela s sprejemnim timom, to je sestankom staršev in otroka s podpornim timom in se nadaljevala še z drugimi oblikami srecevanj ter obravnav. Starši so reševali vprašalnik o informiranosti s podrocja gluhote in naglušnosti. Družine z gluhim ali naglušnim otrokom niso homogena skupina. Ob njihovih razlicnih potrebah in razlicnih potrebah njihovih otrok smo se trudili, da bi poleg zagotavljanja informiranja zadovoljili tudi potrebam po strokovni pomoci in sprejetosti. Za nadaljnje kvalitetno zagotavljanje zgodnje pomoci družinam pa je potrebno zagotoviti tudi zadostno število kadrov. Moje sodelovanje z OŠ Trebnje Klara Radoš Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana V okviru Strokovnega centra Zebra (SC) sem sodelovala z osnovno šolo Trebnje. Že pri prvem stiku z vodstvom in s koordinatorko šole v projektu smo ugotovili, da bo to sodelovanje zelo dobrodošlo. Moja vloga v OŠ Trebnje je bila, da sem predstavljala strokovni kader, ki se ukvarja z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami ter gluhimi in naglušnimi otroki. Zaposleni, ki so prepoznali otroka z omenjenimi težavami, so lahko enkrat na teden dobili vse potrebne informacije. Projekt, zasnovan v taki obliki, se mi je zdel koristen za sodelujoco šolo. Predstavljal je vmesni clen med zdravstveno logopedsko oskrbo ter postopkom usmerjanja otroka v ustrezen izobraževalni program z dodatno strokovno pomocjo. Koristno se mi je zdelo tudi svetovanje staršem, kjer so starši v zelo kratkem casu izvedeli, kaj se z otrokom dogaja in kakšni so nadaljnji postopki. Za uspešno se je izkazala tudi Šola za starše, kjer so se starši seznanili z mejniki razvoja govora ter s postopki, s katerimi korigiran glas umestimo v spontani govor. Zebra gre v Trebnje Marjetka Mrak Osnovna šola Trebnje/Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana Osnovna šola Trebnje je z vec kot tisoc otroki ena najvecjih osnovnih šol v Sloveniji. V skladu z vizijo šole, ki skuša v spodbudnem okolju in s spoštovanjem posameznika ustvarjati dobre odnose, ter s strokovnostjo in ustvarjalnostjo graditi uporabno znanje, je velik poudarek tudi na razvijanju spodbudnega in vkljucujocega okolja za otroke s posebnimi potrebami. Predlog Strokovnega centra Zebra za sodelovanje v projektu, ki predvideva podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam, smo sprejeli z veseljem. V štirih letih sodelovanja so strokovnjaki strokovnega centra z uciteljskim zborom delili svoje bogate izkušnje, pripravili so predavanja in delavnice za uciteljice prve triade, izvajalke dodatne strokovne pomoci ter starše otrok, ki imajo težave na govorno-jezikovnem podrocju. Opravljene skupinske delavnice z otroki in individualne obravnave tistih, ki so kazali vecje težave na podrocju razvoja govora in jezika, z namenom opolnomocenja staršev za ucinkovito pomoc otroku, so se izkazale kot odlicna in predvsem široko dostopna oblika strokovne podpore šoli, staršem in otrokom. Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana Podpora vrtcu in OŠ Šencur Benjamin Vogric Zavod za gluhe in naglušne V prispevku bom predstavil svojo vlogo svetovalca Strokovnega centra Zebra pri podpori vrtcu in OŠ Šencur. Podporo sem izvajal v obliki šole za starše, predavanj, delavnic, detekcij otrok, svetovanj vzgojiteljicam, svetovanj staršem in videosvetovanj preko omrežja Skype. Strokovni delavci so bili vabljeni tudi na konference, ki smo jih organizirali. Osredotocil sem se na preventivne ukrepe za preprecevanje govorno-jezikovnih motenj v vrtcu in v prvem triletju OŠ. Tako so nastale delavnice, ki sem jih tedensko izvajal v vrtcevskih skupinah in razredih. Med izvajanjem delavnic smo bili skupaj s strokovnimi delavci vrtca oziroma šole pozorni na otroke, ki so odstopali od vecine. Te otroke smo pozneje dodatno pregledali z logopedskim inštrumentarijem in opozorili strokovne delavce ter starše na morebitna odstopanja v govorno-jezikovnem razvoju. Ostale storitve so bile namenjene osvešcanju strokovnih delavcev in staršev, glede priporocil za vzpodbujanje jezika in govora, glede tehnik za vzpodbujanje govorno-jezikovnega razvoja in glede priporocil za vkljucitev v logopedsko obravnavo, ce je bila le-ta potrebna. Sodelovanje z vrtcem in osnovno šolo se je izkazalo za izredno ucinkovit, zanimiv in za vse vkljucene tudi zahteven projekt. Sproti smo namrec ustvarjali material, si izmišljali dejavnosti in le-te, kar se da ucinkovito, vkljucevali v delo s celotnimi skupinami otrok. Številne otroke, ki so odstopali v svojem govorno-jezikovnem razvoju, smo med dejavnostmi prepoznali in jih zelo zgodaj napotili na logopedsko obravnavo. Menim, da je bilo sodelovanje odlicno sprejeto s strani strokovnih delavk in staršev vrtca in šole. Dejavnosti karierne orientacije v Strokovnem centru Zebra Mag. Barbara Lenart Bregar Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana Izmenjava izkušenj na evropskih projektih Erasmus + je pokazala, da smo pri poklicni orientaciji v Sloveniji premalo sistematicni, izvajamo jo šele tik pred potrebno odlocitvijo o nadaljnjem šolanju, hkrati pa oporo ponujamo zgolj našim uporabnikom in ne dosežemo oseb s posebnimi potrebami v celotni Sloveniji. Zato smo se v Strokovnem centru Zebra karierne orientacije lotili na vec nacinov. Ustanovili smo informacijske pisarne v Portorožu, Mariboru in na ZGNL. Izvajali smo delavnice karierne orientacije za ucence od 6. razreda dalje. Organizirali smo tehnicne dneve na srednji šoli ZGNL za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter njihove starše ter za dijake izvajali modul Karierna orientacija v okviru odprtega kurikuluma. Sodelujemo na podrocju karierne orientacije Mateja Potocnik Poljanšek OŠ Šencur Naša Osnovna šola Šencur sodi med vecje šole, saj imamo preko 800 ucencev. Na podrocju karierne orientacije se trudimo ucencem ponuditi razlicne vire informacij, razlicne izkustvene dejavnosti in seveda tudi priložnosti za boljše spoznavanje njihovih osebnostnih znacilnosti. Menim, da ucencem v 8. in predvsem v 9. razredu lahko veliko ponudim. A sem še vedno prepricana, da je na tem podrocju še nekaj dejavnosti, katere bi mladim želela predstaviti in jim omogociti razlicne izkušnje. Tako je bila ponudba Strokovnega centra Zebra o sodelovanju z njihovo sodelavko, mag. Barbaro Lenart Bregar, zelo primerna, da mladim ponudimo še tovrstne vsebine, dejavnosti, ki bi obogatile ne samo razmišljanja o poklicu temvec tudi o življenju. In v delavnice smo lahko povabili vec ucencev, vse od 6. do 9. razreda. V tem prispevku bi vam rada predstavila naš model karierne orientacije, predvsem pa dobrobit našega sodelovanja s Strokovnim centrom Zebra in gospo Barbaro. Delo in spoznanja surdopedagoga logopeda v projektu Strokovni center Zebra Renata Medle Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana V Strokovnem centru Zebra sem izvajala delo na Šolskem centru Krško Sevnica, OŠ Bizeljsko in Vrtcu Cebelica Šentjernej. Pri nudenju pomoci vrtcem in šolam sem izhajala iz njihovih potreb, kar je zahtevalo stalen stik in sodelovanje z ustanovo. Zaradi pomanjkanja surdopedagogov-logopedov na podrocju Dolenjske in Posavja je bil obseg dela zelo velik in raznolik. Srednja šola je izkazovala potrebo po predstavitvi prilagoditev in posebnosti dela z gluhimi/naglušnimi dijaki. Gluhemu dijaku sem nudila pomoc na podrocju ucenja, osebnostnega razvoja in vkljucitve v razred. Na to temo sem napisala knjižico z naslovom Gluhe in naglušne osebe med nami. V skupinah v vrtcu in šolah sem izvajala delavnice z namenom prikaza aktivnosti, ki spodbujajo razvoj govora in jezika, hkrati pa odkrivala otroke, ki so kazali govorno-jezikovne težave. Na osnovi ocene govorno-jezikovnega stanja sem zagotavljala otrokom individualne logopedske obravnave, svetovala staršem, vzgojiteljem in uciteljem. Kot ucinkovit pristop so se izkazale delavnice, predavanja za manjše ciljne skupine in individualna svetovanja. Sodelovanje s Strokovnim centrom Zebra – dejavnosti v Vrtcu Cebelica Šentjernej Nina Hocevar Vrtec Cebelica Šentjernej V obdobju triletnega sodelovanja s Strokovnim centrom Zebra se je v vrtcu izvedlo vec aktivnosti, ki so odgovarjale na aktualne potrebe. Za strokovne delavce in starše so bila izvedena razlicna predavanja in delavnice s podrocja govorno-jezikovnega razvoja predšolskih otrok ter dela z njimi. V oddelkih so bile predstavljene aktivnosti za spodbujanje razvoja govora in jezika. Za otroke s prepoznanimi govorno-jezikovnimi težavami je bil izveden test artikulacije, kateremu so sledile individualne logopedske obravnave. Svetovanje staršem in vzgojiteljem je bilo podprto s teoreticnim in prakticnim gradivom. Povratne informacije glede izvedenih vsebin so bile pozitivne. V prihodnje bi si še želeli tovrstne podpore in pomoci, saj sta zelo dragoceni. Govorno-jezikovni razvoj otrok zahteva vse vec pozornosti in znanja, strokovnjakov s tega podrocja pa v vzgojno-izobraževalnih institucijah primanjkuje. Ker potreba po individualnih logopedskih obravnavah narašca, bi bili veseli take oblike pomoci otrokom v vecji meri. How does the London Borough of Bromley support families with Hearing Impaired Children? Wasfee Sharon Khan King London Borough of Bromley, Griffins Sensory Support Service In the UK, 6% of deaf children attend mainstream schools with resource provisions and 3% attend special schools for deaf children. Hearing loss is identified at birth via the National Newborn Hearing Screening Programme and services for deaf children engage at this point with parental permission. The UK has a mandatory service for Deaf Babies and Children, which varies from region to region. The Teacher of the Deaf (ToD) is the lead professional and will co-ordinate and liaise with health, education and social care colleagues to provide an individual personalised support package. We use the Monitoring Protocol for Deaf Babies and Children to track progress. The majority of early support is carried out through home visits by working closely with parents to develop communication, language and social skills. We identify the parents’ aspirations and work alongside them to achieve these. We continue to support, monitor and assess children at school and aim for them to achieve their potential.