187
Etnolog 26 (2016)
PREDSTAVE O SKRIVNOSTNIH IZGONSKIH KRAJIH 
BOLEZENSKIH DEMONOV NA SLOVENSKEM
Gorazd Makarovi~
IZVLE^EK
Na podlagi zdravilskih zagovorov, zapisanih v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja, so 
orisane in pojmovno opredeljene tedanje predstave o nekaterih posebnih krajih, kamor so 
~arovno izganjali demone, ki naj bi povzro~ali bolezni. 
Klju~ne besede: zagovori, bolezenski demoni, magija, fantasti~ni kraji, Slovenija 
ABSTRACT 
Based on healing invocations recorded in the 19th and first half of the 20th centuries, the 
article outlines and defines contemporary notions of the special places where demons, 
thought to be responsible for diseases, were magically cast out to.
Keywords: invocations, disease demons, magic, fantasy places, Slovenia 
Namen raziskave 
Namen raziskave je ugotovitev zna~ilnosti predstav o posebnih krajih, kamor 
so na Slovenskem ~arovno izganjali demone, ki naj bi povzro~ali bolezni. O teh 
predstavah pri~ajo zdravilski zagovori. V razpravi so najprej temeljno obravnavane 
viroslovno kriti~ne okoli{~ine zagovorov (prim. Kropej 2003; Makarovi~ 2008: 47–
48; Stanonik 2011; Babi~ 2015: 94–117 in druga dela, v tem sestavku navedena 
v seznamu uporabljene literature).
Kaj so zagovori
Zagovori so ~arovni izreki, ki naj bi v besednem, miselnem, govornem 
ali pisnem ob~evanju z nami{ljenimi silami, odnosi ali bitji, obstoje~imi mimo 
naravnih zakonov, z zapovedjo ali pro{njo omogo~ali odvrnitev ali povzro~itev zla 
vseh vrst, ali odvzem ali pridobitev razli~nih lastnosti ali dobrin, ali vklju~itev ali 
188
Gorazd Makarovi~
izklju~itev sebe ali drugih iz dolo~enih dogajanj ali stanj.1 Zdravilski zagovori naj 
bi iz bolnikov izgnali zle duhove, ki naj bi povzro~ali bolezni.
Uroki, druga zagovarjanja, rotenja in prekletstva so obi~ajni v vseh znanih 
kulturah; evropsko so bili mo~no raz{irjeni v anti~nih kulturah (gl. npr. Gager 1999; 
Saria 1937/39: 249–251). V srednjem veku so bila razli~na zagovarjanja, tudi zoper 
bolezni, znana, deloma so bila podedovana iz predkr{~anskih ~asov in kultur, deloma 
prilagajana ali nastala v kr{~anski duhovnosti povsod po Evropi in {e kje (Keil 1998: 
stolpca 486, 487; Simek 1998: stolpca 487, 488; Hollis 1998: stolpca 488, 489; Cróinín 
1998: stolpca 489, 490; Braekman 1998: stolpec 490; Radenkovi} 1998: stolpca 490, 
492; Boisen-Haas 2015). Na tej tradiciji so se nadaljevala podobna zagovarjanja v 
novem veku (gl. npr. Scot 1972: Booke XII, Chapter IX–XVIII; Occult 1975). 
Zdravilski zagovori temeljijo na predstavah, da so povzro~itelji bolezni 
demoni, ki vstopijo v bolnikovo telo samovoljno ali po bo`jem nalogu za kazen. 
Raz{irjenost tak{nih predstav v {tevilnih kulturah in verovanjih (gl. npr. Borisov 
1985: 14, 18, 22, 36, 37, 39, 42, 58; Keller 1980: 45, 57, 75, 182, 207, 223, 243; 
Radenkovi} 1996: 49) od prazgodovine do danes ka`e na verjetnost, da so to 
evolucijsko oblikovane potrebe po verovanjih, ki so omogo~ala razlage, upanja, 
re{evalne in olaj{evalne dejavnosti v hudih ~love{kih stiskah. V evropskih okoljih 
so zlasti od srednjega veka vlogo povzro~iteljev bolezni tudi naklju~no in ob~asno 
lahko prevzemala razli~na bitja kr{~anske demonologije, vlogo pomo~nikov pri 
ozdravitvah pa zlasti Bog in posebno v katoli{kih okoljih nekateri svetniki in 
svetnice; v drugoverskih kulturah so bila nekatera duhovna bitja lahko zadevno {e 
bolj specializirana (gl. npr. Lurker 1994: 410). Sicer so ̀ e Sumerci verovali v zlega 
duha epidemij in nekatere bolezni so poimenovali z istimi imeni kot duhove, ki jih 
povzro~ajo (Rony 1962: 47). Prepri~anju, da je bolezen povzro~ena po demonih ali 
~arovniji, pa so seveda ustrezali predvsem magi~ni protiukrepi, ki so bili podobni 
na Slovenskem kot v na{i sose{~ini (gl. npr. Grabner 1987: 79, 88, 89).
Zdravilski zagovori na Slovenskem kot vir o predstavah 
o izgonskih krajih bolezenskih demonov
Nekaj drobcev ka`e, da je bilo na Slovenskem podobno kot drugje v Evropi. 
Vsaj v 15. stoletju in {e po letu 1643 sta bila zapisana latinska zagovora zoper 
1 Definicijsko klju~no je tak{no nami{ljeno komuniciranje, silno raz{irjeno v zelo razli~nih oblikah in na 
razli~nih ravneh. V ~arovnih praksah je ve~krat imenovano s krovnim imenom klicanje duhov, v religijah pogosto 
imenovano tudi prekletstvo, rotitev, molitev in druga~e. Razlikovanja, po katerih naj bi molitve bile pro{nje, hvale 
ali zahvale za dobra dela, zagovori pa ukazna obvladovanja stvarnosti, ve~krat z zlimi nameni in le v individualno 
korist, ne zdr`ijo znanstvenega preverjanja. O pristranosti tak{nih diferenciacij pri~ajo npr. `e v Bibliji zapisane 
molitve za popolno onesre~enje in uni~enje ljudi sovra`nih plemen ali nasprotnikov in njihovih otrok (npr. psalm 
109) ali evropska zgodovinska molilna praksa za {kodovanje ali uni~enje de`el ali vojakov medsebojno vojskujo~ih 
se kr{~anskih vojsk. Tudi sicer je ukaznost v {tevilnih zagovorih utemeljena s pro{njo Bogu in svetnikom za mo~ in 
u~inkovitost ne glede na namen uroka; zagovor pa je lahko tudi pro{nja zlemu bitju. Iz slovenskega gradiva naj za 
ilustracijo navedem samo darovalni pro{nji zagovor matere trotamori, ki hodi otroke cizat: Jutri pridi, bom ti dala 
tri dari: kruha, moke in soli (Ko{ir in Möderndorfer 1927: 24), in pastirja zoper pik `ivine: To jest prosim v imenu 
Boga etc., ta strupenina naj vzame ta strup nazaj (Cevc 1993: 56). Zagovorno nami{ljeno komuniciranje je seveda 
oblikovano po modelu resni~nega med~love{kega sporo~anja, ki se k vi{jim in mo~nej{im obra~a s pro{njami ali 
zahvalami, k ni`jim pa z ukazi, pogostoma tudi v imenu ali s pooblastilom vi{jih. 
189
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
mrzlico (Dolenc 1999: 59, 60). Po poro~ilu iz leta 1583 so nekatere `enske zdravile 
ljudi in ̀ ivali z zagovornimi molitvami (Gruden 1910: 1080). Leta 1607 je omenjeno 
prepisovanje vede`evanja ali zagovorov iz najbr` glagolskih knjig (Mati~etov 1948: 
12–13). V 16. in 17. stoletju je bilo na Slovenskem zdravljenje bolezni z izgovorjeno 
ali zapisano besedo raz{irjeno in obsojano, kot ka`e leta 1583 o~itanje duhovniku, 
da je ljudem pisal na listke zagovore zoper ~rve, gliste pri otrocih, mrzlico, garje pri 
`ivini (Gruden 1908: 61). Leta 1609 je imel neki potepuh na [tajerskem pri sebi kar 
22 tak{nih listkov (Zahn 1899: 440). Slovenski zagovor zoper ka~ji pik je bil zapisan 
v koledarju za leta 1641 in drugje {e leta 1646 (Dolenc 1977: 157, 249, 250). V 
leto 1648 sodi zapis zagovora zoper konjske bolezni (Dolenc 1999: 220). Nekateri 
so tedaj razlikovali molitve od magijskih besed. Ene in druge so ve~krat zapisali na 
listke, ki so jih obe{ali okrog vratu (Anhenck=Zetteln) ali v{ivali v obleko; v rabi je 
bilo obe{anje tak{nih listkov tudi na otroke, pse in konje (Valvasor 1689, I. del, 4. 
knjiga, str. 665; III. del, 11. knjiga, str. 71, 86, 91, 98, 99). Tedaj naj bi zagovorni 
zapis z no`em v kri`, v~rtan v krog, deloval tudi na odsotnega bolnika (Valvasor 
1689: I. del, 3. knjiga, str. 460, 461; II. del, 7. knjiga, str. 478). Sicer so besedno 
zagovarjanje zdru`evali tudi z drugimi ~arovnimi dejanji. Posebno rastlino so rabili 
za razne ~arovnije in zoper uroke, koren neke druge rastline pa so v ~arovni namen 
zagovarjali z vra`jimi besedami (Valvasor 1689: I. del, 3. knjiga, str. 356, 358). 
Zdravilsko zagovarjanje je moralo biti splo{no znano, ~eprav najve~krat 
obsojano in omenjano na ~arovni{kih procesih. Tako je bilo leta 1692 v Poljanah 
omenjeno zdravljenje ka~jega pika z mazilom in zagovorom; leta 1699 pa razli~ni 
zagovori zoper razli~ne bolezni (Tratnik Volasko in Ko{ir 1995: 241, 258). Nasploh 
je bilo védenje o zagovorih nekaj navadnega. Tako so bila npr. leta 1652 v [kofji Loki 
omenjena razli~na zdravljenja tudi z zagovori, leta 1673 je v Sv. Trojici v Halozah 
nesre~na obdol`enka za ~arovni{tvo povedala, da je pri zdravljenju izgovarjala tudi 
dva dolga zagovora, leta 1677 so v Zgornjem Celju omenili zdravljenje z zeli{~i in 
zaklinjanjem (Tratnik Volasko in Ko{ir 1995: 197–198, 210, 215).
Trajnej{e delovanje od izgovorjenih naj bi imeli na listke zapisani zagovori. 
V 17. stoletju so jih ve~krat omenili (Glonar 1928: 150–151), bili pa so {e v drugi 
polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja na Slovenskem in drugod splo{no 
znani (npr. Navratil 1894: 184 ss; Kumer 1991: 345–346). 
Zagovori so se {irili med zagovarjalci ustno in pisno; zato mislimo, da se je 
njihova podoba precej oblikovala z nastajanjem pismenosti slovensko govore~ih 
ljudi. Nekateri v 18. in 19. stoletju zapisani slovenski zagovori ka`ejo mednarodne 
srednjeve{ke poteze (Grafenauer 1937; prim. Lehmann 1990: 101; Glonar 1922: 
100–101), vendar raziskave doslej niso mogle ugotoviti, kdaj so jih pred temi 
prvimi zapisi iz latin{~ine ali nem{~ine na Slovenskem prevedli v sloven{~ino 
oziroma sprejeli v slovensko govore~em okolju.
Na dejanska verovanja v mo~ zagovorov ka`ejo razli~na pri~evanja. Na ve~ ravneh 
so obstajala prepri~anja, da zagovori temeljijo na silni mo~i izgovorjene ali zapisane 
besede. @e po Bibliji je Bog z besedo ustvaril svet (Genesis, prvo poglavje; prim. za~etek 
Janezovega evangelija). Celo besedovanje navadnega naseljenca, ki je zaupal v Boga, 
190
Gorazd Makarovi~
je veljalo: ta leta ne bo ne rose ne de`ja, razen na mojo besedo (Prva knjiga kraljev 17: 
1). Tako nekdaj kot danes je neznanska mo~ besed v slabem in dobrem spet in spet 
potrjevana v `ivljenjski stvarnosti vseh ljudi in v védenjih na vseh ravneh.
Podobno so potrjevale mo~ zagovornega obvladovanja bolezenskih demonov 
predstave o pomo~i ali pooblastitvi mogo~nih svetih oseb. Na Slovenskem je bilo 
v novem veku v javnem kultu {tirinajst mno`i~nih svetih pomo~nikov v sili: sv. 
Barbara, sv. Egidij, sv. Florijan, sv. Jurij, sv. Katarina, sv. Kri{tof, sv. Lenart, sv. 
Marjeta, sv. Miklav`; med njimi so tudi zavetniki izrecno zoper bolezni, in sicer 
zoper bolezni grla sv. Bla`, zoper kugo sv. Bo{tjan in sv. Rok, zoper trebu{ne bolezni 
sv. Erazem in sv. Volbenk zoper artriti~na obolenja. Glede na specializiranost se 
ta javna zavetni{tva ne skladajo z zagovornimi svetniki. Sv. Bla` je v zagovorih 
izjemoma pomo~nik za grlo, sicer pa zoper zvin in ka~ji pik (Lokar 1942: 96; 
Dolenc 1999: 139, 140, 142,159, 171), sv. Bo{tjan je zoper {krofulozo, pere~ ogenj 
in fraz (Dolenc 1999: 48, 55, 184), sv. Rok je zoper {en (Dolenc 1999: 50), le sv. 
Florijan je naivno asociativno zagovorni pomo~nik zoper bolezen pere~ ogenj in 
opeklino (Dolenc 1999: 55, 144). Sv. Erazem se v znanih zagovorih ne omenja, sv. 
Volbenk pa najbr` v komaj prepoznavni obliki Stublank (Ko{tial 1911: 172; prim. 
[toblank – San Volfango: Merkù 1976: 149). Izven te {tirinajsterice so bili `e od 
srednjega veka uveljavljeni sv. Benedikt in sv. Janez Evangelist zoper zastrupitev, 
sv. Polona zoper bolezni zob, sv. Urh zoper mrzli~ne bolezni in sv. Valentin zoper 
epilepsijo (gl. Makarovi~ 2006: 187–191), vsaj po tridentinskem koncilu {e sv. 
Lucija zoper bolezni o~i, sv. Agata zoper prsne bolezni, sv. Volbenk zoper mrzlico 
in manj zoper druge bolezni {e drugi; vsaj v 19. stoletju zlasti sv. Marija (gl. npr. 
Makarovi~ 2002: 148–149; Mrkun 1937/39: 8–10). Druga~e je v zagovorih, kjer 
so ve~krat klicani na pomo~ sicer mo~no razli~ni {tevilni svetniki in svetnice,2 
ki pa so redko v zavetni{ki vlogi za iste bolezni kot v javnem svetni{kem kultu. 
Gre za razli~na pojmovanja istih svetih oseb v razli~nih kultnih sistemih, javnem 
in tajnem, zagovornem. Poveden primer je v zagovoru zoper revmati~ne bolezni 
in protin neposredna izjava sv. Marije sv. Valentinu, ki je v javnem kultu veljal 
za zavetnika zoper bo`jast: Ti bo{ za vse bolezni za vse protine (Jagodic 1953: 
94). Podobno je v javnem kultu marsikje veljal sv. Urh za zavetnika zoper hudo 
vro~ico, oslabelost, steklino, v slovenskih zagovorih pa pomaga zoper {krofulozo, 
prisad, ka~ji pik ~loveka ali `ivine (Dolenc 1999: 128, 172; Möderndorfer 1964: 
51, 293). 
Posebno pri~evalnost imajo v zagovorih spremenjena svetni{ka imena, 
ki so nastala s slabim sli{anjem, zapisovanjem, prepisovanjem, branjem, z 
nerazumevanjem zapisov ali z izvirno zamislijo, oblikovanjem ali preoblikovanjem. 
To so imena, ki so bila v javnem svetni{kem kultu neznana3. Pogosto klican 
2 Npr. Ana, Apostoli, Benedikt, Danijel, Elizabeta, Jo{t, Jurij, Just, Trije kralji, Lovrenc, Lucija, Marjeta, 
Martin, Mavricij, Mihael, Miklav`, Ne`a, O`balt, Patricij, [tefan,Vid, Zofija in {e nekateri (Dolenc 1999: passim).
3 Npr. sv. Cimprosijus (Ciprijan?) (Makarovi~ 2008: 249) / sv. Delibero (Liborij?) (Dolenc 1999: 143) 
/ sv. Garona (Corona?) (Makarovi~ M. 2008: 208) / sv. Kozman (Kozma in Damijan?) (Möderndorfer 1964: 
185) / sv. Kumnjan (Dolenc 1999: 135) / sv. Mereta (Marjeta?) in Mrita (Margerita?) ( Dolenc 1999: 167) 
/ sv. Oremu{ (Hieronim?) (Dolenc 1999: 136) / sv. Radigungla (Radegunda?) (Dolenc 1999: 50) / sv. Sites 
(Vid?) (Dolenc 1999: 144) / sv. Stublank (Volbenk?) (Ko{tial 1911: 171–172) / sv. [antanela, Zantanella, 
sv. Santa Ela (Eleonora?) (Dolenc 1999: 145, 147) in podobna.
191
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
zna~ilen sveti pomo~nik te vrste je sv. [empas, ki je glede na izvirna variantna 
imena4 v zavesti zagovarjalcev predstavljal kar skupino svetnikov. Seveda gre za 
svetnika [ent Basa (St. Bassus (Ko{tial 1911: 172, op. 2) – v italijanskem okolju 
San Basso), ki je bil v javnem kultu na Slovenskem skoraj neznan. V Kopru je 
temu svetniku posve~ena majhna cerkev, v Vipavski dolini je od nekdanje edine 
cerkve s tem patrocinijem na jezikovno sklenjenem slovenskem ozemlju ostalo le 
krajevno ime5. 
V zagovornem pojmovnem svetu so se v manj{i meri uveljavili najbolj 
sveti pomo~niki razen svete Marije, ki je tudi v javnem kultu najbolj ~a{~ena 
pomo~nica. V zagovorih nastopa skupaj z drugimi svetimi osebami6 ali v sveti 
legendi, ki naj deluje magi~no simpateti~no7. Podobno je tudi sv. Trojica 
lahko samostojen pomo~nik8 ali v skupini drugih svetih oseb9. Tudi Jezusa so 
zagovorniki poredkoma neposredno prosili za mo~, so ga pa ve~krat imenovali 
v legendi, ki naj bi z dogodkovno podobnostjo simpateti~no delovala oziroma 
pregnala bolezenskega demona10. Seveda pa je bilo mo~no in br`~as precej 
splo{no prepri~anje zagovorjalcev in zagovorjencev, da je mo~ zagovorov podprta 
z bo`jo pomo~jo oziroma s pro{njo zanjo11. Seveda so zelo pogosto s standardnimi 
molitvami prosili za pomo~ v razli~nih stiskah; jedrnato ka`e na vmesni primer 
zagovorni molilni vzklik bog pomagaj zoper miti~no bitje {kopnjaka, ki je du{il 
otroka, ali zoper kihanje (Möderndorfer 1964: 363, 98–99).
Posebne potrjevalne u~inke so dobile povezave besednih zagovorov s 
~arovnimi predmeti in dejanji. Med uporabljene svete predmete sodijo zlasti 
razpelo, molek in sve~e (Möderndorfer 1964: 42; Dolenc 1999: 83, 50, 161, 188); 
ti predmeti naj bi bili demonom neznosni. Kos kruha je bil svet predmet, imenovan 
4 Npr. Irmbas (Levec 1886: 315; [trekelj 1904/07: 207) / Schembaminus (Dolenc 1999: 161) / 
Shempas (Dolenc 1999: 158, 129) / sveti shempas (Möderndorfer 1964: 260) / Shenpas (Dolenc 1999: 
154) / sbet Ampas; sveti [ampas (Ko{tial 1911: 172) / svet sem pas (Mati~etov 1951: 341) / s: Sempas, 
s [empos (Möderndorfer 1964: 290, 298) / sv. Pas (Dolenc 1999: 160) / [empas (Dolenc 1999: 50) / 
[emberjevs (Mrkun 1937/39: 5) / [empavz (Navratil 1894: 184) / {mpas (Dolenc 1977: 257) / sveti [anpas 
(Möderndorfer 1964: 293) / [enpas (Dolenc 1999: 163) / Inpaz (Dapit 2001: 147).
5 V hagiografijah je sicer znanih ve~ svetnikov s tem imenom (gl. npr. Barle 1933: 74). V slovenskih 
zagovorih je ve~krat legendarna molilna pripoved, po kateri pride sv. Marija k svetniku, ki stoluje vrh 
gore, in mu naro~i, naj pomaga zagovarjancu. Relikvije enega San Bassa so v katedrali vrh rta Termoli 
na italijanski jadranski obali ob pomembnem pristani{~u; ta svetnik je v sredozemskih obalnih krajih 
postal popularen, ker `e dolga stoletja stoji njegov kip na romanskem cerkvenem portalu, njegovo baro~no 
kiparsko upodobitev pa {e danes vsakoletno prena{ajo in vozijo v razko{ni pomorski ~olnarski procesiji.
6 Lahko nastopa skupaj s celo osmimi drugimi svetimi pomo~niki (npr. Dolenc 1999: 46). 
7 Npr. … na skal stoji sveti Shempas, k' njemu je prishla sa Mati boshja (Dolenc 1999: 128).
8 Npr. Dolenc 1999: 46, 49, 51.
9 Npr. Dolenc 1999: 48, 50, 211.
10 Na Slovenskem je znan tak{en primer ̀ e iz 12. stoletja v latinskem zagovoru zoper zobobol, ki ga je 
zapisal sti{ki menih. Sv. Peter je trpel zavoljo zobobola, ki ga je povzro~il vandrovski ~rv (vermis migraneus); 
pri{el je Jezus in zapovedal temu zmajskemu demonu, naj odide (Kos in Stele 1931: 24; Borisov 1977: 17, 
sl. 3; Saria 1937/39: 245).
11 Npr. v neposrednem nagovoru Boga: … tebe prosim, o moj Bog, de angelce po{le{ nam pomagat, 
de mi bo ta huda bolezen pokorna. Jest zaukazujem skuz toja pomu~, de ima be`at pro~ … meni je mo~ dana 
od tiga narvik{iga …(Omersa 1922: 97–98). 
192
Gorazd Makarovi~
v molitvi o~ena{ in v liturgiji kot hostija; pomagal naj bi, ko so v Jezusovem imenu 
nanj prenesli bolezen (Dolenc 1999: 94). Ostri predmeti vsakdanjega okolja so 
bili sekira, srp, no` (Dolenc 1999: 47, 64, 63); nevarne ostrine naj bi prestra{ile 
ali primorale bolezenske demone v prehod nekam drugam. Poseben pomen so 
imeli kamni s tremi robovi, ki so bili najdeni pod mostom, prek katerega so nosili 
mrli~e, ali trije kamni izpod kapa, ali devet (3 x 3) kamen~kov iz potoka, ali trije 
kamen~ki, ki so jih prinesli z bo`je poti, in podobni (Möderndorfer 1964: 40; 
Dolenc 1999: 78–79, 84); trajna transplantacija tegob na trajno gradivo, zlasti 
na nenavaden kamen, je bila prepri~ljiva. Nit ali trak so zavozlali v `ivi vozel, ga 
aplicirali na razli~ne na~ine in nato najve~krat z eno potezo razre{ili (Navratil 
1894: 198; Dolenc 1999: 106; Möderndorfer 1964: 357–358), ~e{, kot nenavadno 
izgine vozel, naj izgine tudi bolezen. Podoben pomen so imela {tevila vozlov na niti, 
ki so jo se`gali ali druga~e uni~ili (Dolenc 1999: 114; Möderndorfer 1964: 212–
215)12. Mo~no raz{irjeno je bilo razli~no uga{anje `are~ih oglov v vodi (Navratil 
1894: 193; Dolenc 1999: 104; Möderndorfer 1964: 352–353); kakor ugasnejo 
ogli, ki postanejo mrtvo ógljije (Erjavec 1883: 340), tako naj odmre bolezen ali 
v tak{no vodo se da z uro~enca prenesti uroke (Zadravec 1985: 333). Kuhanje 
in ohlajanje voska v vodi, ob katerem se snovi lo~ita, je bilo ~arovno dejanje, 
ki je bilo v zagovorih celo izrecno imenovano kot ukazan simpateti~en vzor, po 
katerem naj se opeklina lo~i od telesa (Dolenc 1999: 145)13. Sicer je bilo hkratno 
besedno zagovarjanje in ~aranje s kuhanjem vode v razli~nih postopkovnih 
variantah nekaj evropsko raz{irjenega (Delumeau 1982: 87; prim. Graber 1926: 
53–54; Zablatnik 1972: 183–184; Dolenc 1999: 93, 94); v~asih poudarjeno celo 
izrecno simpateti~no14. Nasploh je bil u~inek zagovarjanja ve~krat poudarjen z 
dolgotrajnostjo in povezavo s {e drugimi, zelo razli~nimi negovornimi magi~nimi 
dejanji in predmeti (gl. Zablatnik 1972: 183; Makarovi~ 1982: 399, 402, 403; 
Dolenc 1999: 213; Makarovi~ 2001: 106–108). Medsebojna primerjava zagovorov 
in tak{nih dodatkov poka`e, da gre za naklju~ne povezave in ne za u~inkovine, 
ki bi nadomestile predstave o izgonu bolezenskih demonov, ~eprav ne vedno v 
skrivnostne kraje15.
Na Slovenskem znana, zagovorom dodajana nebesedna ~arovna dejanja 
ve~inoma sodijo v obi~ajen evropski pojmovni inventar simpateti~ne oziroma 
homeopatske in kontagijske magije, skoraj vedno na njenih preprostej{ih ravneh 
(gl. npr. Rony 1962; Maple 1973; Occult 1975; Frazer 1977; Valentinitsch in 
Schwarzkogler 1987; Lehmann 1990; Nataf 1996; Shaw 1997; prim. Makarovi~ 
12 Marsikje je bila v evropski zavesti u~inkovita zlasti ~arovna vrvica s sedmimi vozli (Cooper 1986: 24).
13 Npr. … kakor se ta usk ad vade lo~ glih taku more tudi ta aigen ad tega `vota inu mesa pere~ jet. 
Vlivanje voska naj bi sicer tudi odkrilo uroke, kot je bilo leta 1652 omenjeno v [kofji Loki (Tratnik Volasko 
in Ko{ir 1995: 198). To so sicer vsaj v antiki `e prakticirani ~arovni postopki (Shaw 1974: 43). 
14 Npr. … Ti hvdi bramvr ali bramorka iest tebi prepovem de she ti moresh pososhit kvkar ta voda 
(Barle 1933: 73). 
15 Ve~ sto tak{nih razli~nih primerov je navedenih v Möderndorferjevi knjigi iz leta 1964, v Dolen~evi 
knjigi iz leta 1999 in v knjigi Marije Makarovi~ iz leta 2008. Njihovo nadrobnej{e navajanje bi mo~no preseglo 
obseg in namen pri~ujo~ega spisa. Bralke in bralci, ki jih to zanima, lahko z malo truda v omenjenih knjigah 
poi{~ejo druge primere; v tem besedilu omenjam le nekaj zna~ilnih vrst, ki dolo~neje ka`ejo pristajanje na 
generalna magi~na na~ela (na ~arodejno »logiko«), in o njih najve~krat le nekaj najnujnej{ih citatov. 
193
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
1991: 505; 2001: 104–108; 2008: 95); magi~na dejanja izobra`encev so praviloma 
temeljila na fantasti~nih doktrinah religioznega zna~aja (King 1975), ki so bile 
preprostim ljudem nedostopne ali nerazumljive. Sicer so bili isti ali podobni 
~arovna dejanja in predmeti dostikrat prakticirani brez zagovorov, ki so sicer del 
invokacijske in evokacijske magije (najve~ primerov je zbranih v: Möderndorfer 
1964; Makarovi~ 1991, 2008; gl. tudi Kropej 2000; Zupani~ Slavec 2000), seveda 
pa so v magiji vseh vrst in ravni skoraj vedno na ve~ na~inov in ve~pomensko 
uporabljali (in uporabljajo) hkrati tudi besede. Bolj ali manj so sodile v uveljavljen 
vzorec, v katerem zagovarjalec ali zagovorjalka ob ~arovnem dejanju izgovarja 
posebno besedo ali besedno formulo16. Ta vzorec je star, v kr{~anski Evropi ka`e 
nanj izrek hokus pokus,17 danes sicer splo{no znan v pravljicah in pop kulturi, 
kjer je dostikrat povezan s ~arovno palico, ki sploh ni ve~ rogovilasta, kakr{na je 
bila pri ~arovnih postopkih; pozaba prvotne predstave o ~arovni pali~asti obliki 
in izguba verovanjsko magi~nega pomena izreka ka`eta na njegovo precej{njo 
starost. 
Med magi~nimi gestami je bilo pogosto kri`anje, ali z golo roko nad bole~im 
delom ali bolnikom ali tudi s prstanom, {ivankami, glavnikom, oslo, kredo, votlim 
klju~em (Barle 1933: 75; Dolenc 1999: 68, 162, 148, 135, 72): z gesto kr{~anskega 
blagoslova in s simboli~nimi predmeti oziroma nanje naj bi pregnali, odstranili ali 
prenesli zlo. V~asih so bolni telesni del obkro`ili s prstanom (Dolenc 1999: 68): 
krog je predstavljal zajetje celote. Dotikali so se ga ali ga gladili (Ko{ir 1922: 29), 
nanj so dihnili ali pihnili (Lokar 1942: 96; Dolenc 1999: 80, 49, 84, 67), kar so 
zna~ilna dejanja kontagijske magije18. Pljuvanje je lahko bilo va`en del celotnega 
obreda, v~asih poudarjeno ~ez ramo nazaj ali proti vratom ali v smeri Sonca ali 
na obolelo mesto (Lokar 1942: 96; Möderndorfer 1964: 40; Dolenc 1999: 64, 
66, 133). Pljunku, trajnemu izlo~ku ~love{kega telesa, naj bo prisiljena slediti 
bolezen, preventivno pa naj bi `e v anti~nih ~asih pljuvanje odvrnilo sovra`ne 
uroke ali poosebljena zla (Sharper Knowlson 1998: 179–180). Namen okvirno 
navedenih povezav zagovorov in predmetov oziroma dejanj z magi~nimi pomeni 
je tu pokazati, da je upravi~eno iskati predstave o izgonskih krajih bolezenskih 
16 Npr. na Kranjskem naj bi v 17. stoletju nekatere `enske ljubezensko ~arale tako, da bi ob izreku 
posebnih besed (mit besondren Worten) vrgle veliki koren v vro~o pe~, nekatera dekleta pa naj bi v podoben 
namen ob dolo~enih ~asih ~arovno s hudi~evskimi zagovori (mit teufflichen Worten) obravnavala koren 
cepetec; tak{na dejanja naj bi bila u~inkovita zavoljo zagovornih mo~i besed (durch die gesprochene 
Zauber=Worte (Valvasor 1689, I. del, 3. knjiga, str. 356– 357). 
17 Ta izrek temelji na zelo uveljavljeni predstavi o najve~jem mo`nem ~ude`u. Latin{~ine neve{~ 
~arodej ga je lahko `e po splo{ni uveljavitvi ma{e v latin{~ini v karolin{ki Evropi tako sli{al ob kr{~anskem 
obredu spremenjenja kruha in vina v Kristusovo telo in kri, ko je duhovnik izrekel Jezusove besede HOC 
EST CORPUS, tako zapisane v Vulgati v Markovem, Matejevem in Lukovem evangeliju in v prvem pismu 
Korin~anom. Potem se je ta izrek {iril med druge nenavadne besede, ki naj bi bile ~arovno delujo~e (nekaj 
jih je npr. navedel Erazem Francisci na str. 658 ~etrte knjige Valvasorjeve Slave). Po nekaterih razlagah bi 
sicer izrek HOCUS POCUS lahko nastal tudi druga~e, toda drugje ni potrjevalne skladnosti, namre~ dejstva, 
da ima vsak soglasnik ~arovnega izreka svojo predlogo v svetem izreku in da hkrati obstaja odnos magi~nega 
u~inkovanja izreka in ~ude`nega dogodka. Nikakor pa ta ~arovni izrek ni parodija verskega dejanja. 
18 To so ve~inoma variante znanega na~ina zdravljenja s polaganjem rok oziroma mesmeriziranja (gl. 
npr. Shaw 1974: 128–129, 164–165). Pihnenje pa je v pode`elsko ~arovno zdravilsko prakso pa~ pri{lo iz 
cerkvene krstne eksorcisti~ne ceremonije, ki je splo{no znana. V Rimskem obredniku je namre~ predpisano, 
naj duhovnik trikrat pihne kr{~encu v obraz in zapove zlemu duhu, naj iz kr{~enca odide. 
194
Gorazd Makarovi~
demonov v magijsko celostno ali delno naravnani mentaliteti zagovarjalcev in 
zagovarjancev19. 
Ve~krat so zagovori podkrepljeni tudi s skrivnostnimi ~arovnimi besedami ali 
z besedami v nenavadnih povezavah. Zna~ilno so Amen (v izvirnem pomenu tako 
bodi, tako je) v nekaterih zagovorih ali standardnih molitvah po vzoru javnega 
kulta pristavili na konec zagovora, v drugih zagovorih pa je bilo to besedo nujno 
opustiti (Omersa 1922: 97; Lokar 1942: 96; Möderndorfer 1964: 286; Cevc 1993: 
56; Dolenc 1999: 185; Dapit 2001: 145–146; Makarovi~ M. 2008: 249); pomenila 
bi konec, ki bi izni~il nadaljnje delovanje zagovora20. Sicer so najve~krat ~arovne 
besede tvorili v folklornem ustnoizro~ilnem procesu z nerazumevanjem, slabim 
sli{anjem ali napa~nim prepisovanjem. Zna~ilen vzorec je npr. magi~ni kvadrat 
SATOR AREPO TENET OPERA ROTAS,21 iz katerega so v zagovorih nastale 
nesmiselne besede, npr. Patorarepa temet Opera, Botas ali Saktur repar rutas 
in podobne (Möderndorfer 1964: 46; Dolenc 1999: 135). Skrivnostne mo~i so 
pripisovali magi~nim ~rkam (Grafenauer 1943: 208) oziroma za~etnicam besed 
raznih molitev, ki so jih pisali na pisne zagovore in je bil njihov celotni pomen 
prakti~no neznan npr. +ZDIA+BIZ+SAB+ZHGP+BFRS22 (Dolenc 1999: 45). 
Glede na ve~inoma te`ko prepoznavne prvotne oblike folkloriziranih bo`jih imen, 
npr. tatra germathen ali Agle ali Caboth oziroma veliki Bok Saboth23 (Makarovi~ 
19 Zanjo je bistveno prepri~anje, da obstajajo sile, bitja in vzorci bivanja in delovanja, ki niso podvr`eni 
naravnim zakonom in so ~utno ali instrumentalno nezaznavni; nanje naj bi bilo mogo~e na {tevilne na~ine 
vplivati ali z njimi komunicirati z besedo, obredom ali predmetom. Krovno gre za pojem nadnaravnega, ki je 
tvorba ~love{kega duha, produkt spekulacij, ki so nastajale v okviru vzro~no-posledi~nega mi{ljenjskega vzorca 
kot pojasnitve celotne ali delne stvarnosti v odnosu, v katerem sta ta celota ali njeni deli pojmovani kot posledice; 
te kot tak{ne bi morale imeti najpomembnej{i vzrok ali zelo pomembne vzroke, ki presegajo dokazljivo, 
izkustveno ali vsakdanjo `ivljenjsko eksistenco. Druge posebnosti tak{nih prepri~anj oziroma verovanj oziroma 
religijskih sistemov so sekundarne in obstajajo na silno razli~nih kakovostnih ravneh in usmeritvah (tudi kot 
naloge, kot odgovori na ~ustvene in druge individualne ali dru`bene ali celo dr`avne potrebe in stiske, dalje kot 
nameni, u~inkovanja, vplivanja, {iritve, kot ~rne ali bele magije, kot religije, vra`everja, okultizmi, ezotericizmi, 
astrologije, numerologije, teozofije, antropozofije, verovanja v obstoj neznanih lete~ih predmetov, new age 
itd., itd. (prim. Eliade 1983). Pri raziskavah in raz~lembah je te posebnosti seveda nujno obravnavati, saj so 
pogostoma pojmovna dolo~ila ali sistemov ali aglomeracij ali prvin in njihovih pomenov (na Slovenskem je to 
npr. upo{tevano pri pogledih na variante ~arovni{tva (Mencej 2003); zanimanje za to problematiko obstaja, 
vendar so splo{ni pogledi nanjo tudi na Slovenskem precej razli~ni (gl. npr. Kutin 2007)). Prejkone so prvine 
tak{ne mentalitete in mi{ljenjskih vzorcev v mo`ganskih stomilijardnih samozavednih nevronskih omre`jih 
pridobljene evolucijsko, ker takoj{nje najenostavnej{e nami{ljene vzro~no-posledi~ne zveze ~utnih zaznav 
nevarnosti in ustreznih reagiranj `e samoohranitveno omogo~ajo pre`ivetja {tevilnih primatov in marsikaterih 
drugih sesalcev in ker so prisotne v vseh ~love{kih dru`bah.
20 @e v Kolomonovem `egnu (71. poglavje, str. 280) je pri nekem druga~nem ~aranju navodilo, naj v 
molitvi nikoli ne re~e{ Amen.
21 Gre za zapis teh besed druge pod drugo, ki omogo~ajo enako branje istega stavka v vrstah vodoravno 
druge pod drugo od leve proti desni; navzdol navpi~no od leve proti desni druge za drugo; navzgor navpi~no od 
desne proti levi; vodoravno od spodaj navzgor od desne proti levi. Nenavadna kombinacija vzbuja vtis, da je v 
zapisu nekaj skrivnostnega, ~eprav v besedilu, po katerem sejalec Arepo dr`i trudoma kolesa, ni ni~ tak{nega niti 
kaj posebno pametnega. Ta magi~ni kvadrat je kot grafit zapisan `e v Pompejih in torej sodi najmanj v leto 79.
22 Z = Zelus domus Dei libera me + D = Deus meus expelle peste de loco isto + I = In manus tuas Domine 
commendo animam meam + A = Ante coelum et terram Deus erat itd. (prim. Saria 1937/39: 251– 252). 
23 Primeri ilustrirajo spremenjena biblijska starozavezna imena Tetragrammaton ({tiri~rkni zapis 
JHVH = Jehova); AGLA ali ALGA (za~etne ~rke besed kabalisti~nega vzklika Vsemogo~ni Bog za vedno); 
Sabaoth (Bog nad vojskami). 
195
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
1982: 404; Dolenc 1999:130, 204; Omersa 1922: 100), mislimo, da so u~inkovala 
zavoljo skrivnostnosti in ne svetosti. Zaradi minimalnega poznavanja Biblije 
prejkone tudi Emanuil (Dolenc 1999: 204), ki je seveda drugo ime za Jezusa 
(Emanuel), ni bilo prepoznavano kot bo`je. Zato bi bilo med zagovorjalci {e bolj 
neverjetno védenje o simbolnem zagovornem pomenu Agar24 (Dolenc 1999: 130). 
Seveda pa je bila najbolj raz{irjena raba izgovorjenih ali na listke zapisanih bo`jih 
imen, znanih v javnem kultu, temelje~a na predstavah o njihovi neznanski mo~i25. 
Pomembno vlogo v zavesti zagovarjalcev so imela {tevila. Od{tevanje 
razli~nih vsot imenovanih bolezni oziroma prisilnih imitativnih metafor zanje 
do nobene (Lokar 1942: 96; Möderndorfer 1964: 359; Dolenc 1999: 90) je 
temeljilo na na~elu: kakor se v od{tevanju do izni~enja manj{a {tevilo, tako naj 
izginejo bolezenske tegobe26. V~asih so od{tevali v kombinaciji z `ivim vozlom; 
ko so uroke od{teli do nobenega, so {e s potegom razre{ili vozel na traku in ga 
vrgli na tla s pro{njo sv. Trojici (Ko{ir in Möderndorfer 1927: 22)27; urok naj bi 
bil izni~en, {e razre{en in s sveto pomo~jo odvr`en. Kon~ano od{tevanje lahko 
poudari dodana razlaga, npr. da mora bolezen izginiti kakor izgine slana pred 
soncem28. V~asih je bilo od{tevanje v funkciji prenosa bolezni na nekoga ali nekaj 
drugega (Möderndorfer 1964: 213, 222; Graber 1926: 53–54; Zadravec 1985: 
336). Podobne so imitativno besedno prisilne postopne selitve imenovane bolezni 
z enih telesnih delov na druge, na stvarne predmete ali `ivali in nato dostikrat v 
skrivnostni izgonski kraj (Dolenc 1999: 83; Möderndorfer 1964: 149). 
Ponavljanja zagovornih prvin so bila zlasti pri kratkih zagovorih tudi sredstvo 
dobivanja ~asa, potrebnega za psiholo{ki u~inek; v~asih je zagovarjanje lahko trajalo 
tudi ve~ kot dve uri (Zablatnik 1972: 184). Najve~krat so ponavljali standardne 
molitve, ki so tudi sicer najobi~ajnej{i dodatek zagovorom. [tevilom ponavljanj in 
{tevilskim simbolom so pogosto pripisovali posebne pomene (Möderndorfer 1964: 
24 V Prvi Mojzesovi knjigi je omenjeno, da je bila Hagar Abrahamova prile`nica, izgnana v pu{~avo.
25 Za ilustracijo zna~aja tak{nih predstav navedem samo ~arovni namen zapisa 99. psalma, v 
katerem je omenjeno stra{no, mogo~no, veliko in sveto bo`je ime (Valentinitsch in Schwarzkogler 1987: 
131, {t. 9/20).
26 Gre za magijsko imitativno na~elo postopnih izni~enj ali postopnih rasti, kakr{no je npr. nazorno v 
trikotni{ki obliki zapisov skrivnostne besede, ki je glede na vrstni red branja v vsaki naslednji vrstici za ~rko 
kraj{a oziroma dalj{a, hkrati pa ima zapis skrivnosten videz, ker se enake ~rke ponavljajo v razli~nih smereh. 
Znani so npr. tak{ni zapisi v rimski antiki ustvarjene ~arodejne besede ABRAKADABRA/ABRAKADABR/
ABRAKADAB itd; ~arovnemu branju pojemajo~e ali rasto~e dol`ine zapisa od zgoraj navzdol oziroma 
nasprotno naj bi sledilo ustrezno dogajanje v `ivljenju. Od{tevanje naj bi izni~ilo celo slabe uroke: … uraku 
sa tri, uraku sa dva, nisa dva, je edn, uraku ni ne~ … (Merku 1976: 427). V zagovoru, v katerem se od{teva 
osem bratov sv. Bla`a (Ko{tial 1911: 173), je to na~elo celo neposredno izra`eno: Kóker so se zgubili tih 
úosem brátov, zgúbi se tudi boliézen ti! 
27 Vozli na nitki naj bi dolo~ili tudi trajanje uroka, kot je bilo omenjeno leta 1672 v Pod~etrtku 
(Tratnik Volasko in Ko{ir 1995: 207), s sabo so jih nosili tudi v obrambo zoper hudobije, kot je izpri~ano 
leta 1677 v Ormo`u (Radovanovi~ 1997: 126, 128). ^aranje z vozli je sicer bila novove{ka evropsko zelo 
raz{irjena magi~na praksa (gl. npr. Delumeau 1982: 40–43); v anti~ne ~ase se`e verovanje, da vozel zve`e 
sovra`ne demone (Biedermann 1989: 238).
28 Npr. To ma prajtèt téj slánå pra súncån (Dapit 2001: 150).
196
Gorazd Makarovi~
19); dostikrat gre za standardna kultna sveta {tevila, manj{a od deset29, vendar tudi 
za nepredstavljivo velika kot 7730 ali 666631 (Dolenc 1999: 116). 
U~inkovitost nekaterih zagovorov je bila podkrepljena s ~asovnimi ali 
kozmolo{kimi okoli{~inami32. Posebna pozornost je bila namenjena luninim 
menam. Ob gledanju v mladi Mesec ali po mlaju (ko bo bolj in bolj osvetljen, ko 
raste) oziroma v stari Mesec ali {~ip (ko bo manj in manj osvetljen, ko se kr~i, ko 
bo izginil) naj bi se enako ali nasprotno dogajalo za`elenim oziroma neza`elenim 
zagovorjenim delom ali lastnostim teles (Möderndorfer 1964: 98, 217; Zablatnik 
1972: 184; Dolenc 1999: 75; Barle 1933: 73). V~asih se je bilo ob tak{nih dejanjih 
potrebno obra~ati v strani neba (Dolenc 1999: 76); va`en ~as zagovarjanja je 
bil lahko pred son~nim vzhodom, takoj po son~nem zahodu ali ob mese~evem 
vzhodu (Möderndorfer 1964: 56–57, 126, 166). Metafori~no bi otrokovo zdravje 
za{lo, ~e se po odpravljenem uroku mati ne bi priklonila proti vzhodu, ampak 
proti zahodu (Möderndorfer 1964: 358). Temelj tem in podobnim verovanjem 
je bilo ukazovanje, naj se zagovorjeno zlo ravna takó ali nasprotno, kot se ravna 
svetovno gibanje, kar je v~asih v zagovorih celo izrecno poudarjeno.33
Obravnava zagovorov kot zgolj besedne dejavnosti je pomanjkljiva. Zelo 
pogosto (morda celo vedno?) gre namre~ za zagovarjalsko re`irane dramati~ne 
ritualne interpretacije kombinacij besednih formul z drugimi ~arovnimi dejanji 
ali predmeti (prim. Mati~etov 1951: 334). Nasploh so bile pomembne glasovne 
intonacije izre~enega (gl. npr. Borisov 1977: 19). Vsaj nekatere zagovore so v~asih 
peli ([trekelj 1904/07: 206), vsaj v 19. stoletju so nekatere izgovarjali ve~krat, tiho ali 
glasno (Levec 1886: 315; Makarovi~ M. 2008: 87) ali zamolklo ali pa so rotili na ves 
glas (Navratil 1894: 183). Pogostoma so zagovore izgovarjali {epetaje ali mrmraje, 
kar je poudarjalo skrivnostnost; zagovor so najve~krat ponovili trikrat (Möderndorfer 
29 Tako naj bi npr. {tevilo tri simboliziralo popolnost ali ves svet (nebo, zemljo in vodo ali nebo, 
zemljo in podzemlje), {tevilo devet naj bi bilo poudarjeno tri (3 x 3 so kozmi~ne sfere oziroma kori angelov) 
itd; razli~no ali podobno kot v zelo neenotnih {tevilskih simbolikah na drugih podro~jih (gl. npr. Ferguson 
1961; Cooper 1986; Biedermann 1989; Kretschmer 2008).
30 Gre najve~krat za pisno ponovljeno {tevilo 7, ki ga je kot sveto {e posebej poudarila 
Rimskokatoli{ka cerkev v 12. stoletju, ko je razglasila sedem zakramentov. Seveda so bila tudi pri sorodnih 
zagovorih simbolna pojmovanja enakih {tevil lahko razli~na (gl. npr. Dolenc: 170–177; Grabner 1987: 
79); utemeljena na razli~nih osnovah ali tudi na nasprotjih. Tako je npr. v zagovorni legendi demon lahko 
zagrozil s sedemdesetimi strupi (kar je desetkrat poudarjeno {tevilo sedem), Jezus pa mu je odgovoril z 
dvainsedemdesetimi svetimi zdravili (Merku 1976: 137); zadnje je simboli~no {tevilo, ki pomeni bo`je ime 
(Sachs, Badstübner in Neumann 2005: 382) oziroma {est ducatov, idealno deljivih {tevnih enot.
31 To je v zagovoru zna~ilno skrivnostno delujo~e, naivno z arabskimi {tevilkami zapisno pove~ano, 
ob koncu 13. poglavja biblijske Apokalipse hudi~u pripisano {tevilo DCLXVI, ki naj bi ga tedanji maloazijski 
preganjani kristjani videli vsebovanega v naslovu cesarja TITVS FLAVIVS DOMITIANVS AVGVSTVS 
GERMANICVS (oziroma tudi na nekaterih Domicijanovih kovancih). To pove~ano {tevilo so v zgodnjem 
novem veku, ko so se zelo uveljavile arabske {tevilke, pripisali Legiji (Scot 1972: Booke XV, Chapter 2), 
zlemu duhu, ki je omenjen v petem poglavju Markovega evangelija. 
32 Podobno obstaja celo posebna veja astrolo{kega verovanja, ki naj bi bila medicinska (Shaw 1997: 
20). Sicer je z zagovorom lahko bolezenskemu demonu zagro`eno celo s svetovno razse`nostjo: Svet je velik, 
dolg in {irok. Ti ga ne more{ prese~ (Makarovi~ M. 2008: 227). 
33 Npr. Ti ramar … Kakor mesec izgine, mora{ tudi ti izginiti; Kar gledam, naj raste, kar gladim, naj 
izgine (Möderndorfer 1964: 129, 217) / ob glajenju gol{e in hkratnem gledanju v mlado luno Quar videm, 
bodi ve~, quar dergnem, bodi men{ (Makarovi~ M. 2008: 157). 
197
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
1964: 285–286); ponavljanja so nasploh omogo~ala osredoto~enja zlasti zdravljenca 
ali zdravljenke na obred. Zato velja jasna delitev zagovorov na eno~lenske in 
dvo~lenske (Grafenauer 1937: 275–276; Kotnik 1943: 122) predvsem v slovstveno 
naravnanih raziskavah; za druge raziskovalne vidike je ustreznej{a kategorizacija 
na besedno teoretsko pojmovana enojna/eno~lenska, besedno dvojna/dvo~lenska in 
zdru`ena prva ali druga besedna zagovarjanja z drugimi ~arovnimi sredstvi.34 
Zagovori so sicer sami po sebi besedna ~arovna sredstva, oblikovana zlasti 
z ukazi ali simpateti~nimi besednimi primeri. Nekateri (dvo~lenski) se za~no z 
legendarno pripovedjo o svetih osebah, ki jim je pripisana ukazna izjava zoper 
zlo, ali pa zgodbi sledi ukaz zagovarjalca bolezni. Mo~ zagovora je tako naslonjena 
na same svete osebe ali na zgodbo, ki je sveti vzorec, ki mu naj imitativno sledi 
zagovarjano zlo (Dolenc 1999: 50, 71). Seveda so legende tudi dramati~en in 
v~asih pesni{ko u~inkovit oblikovan uvod v zagovaranje. Druge simbolne besedne 
kombinacije so preprostej{e. Vsekakor pa so razli~ne kombinacije prvin, ki naj bi 
bile ~arodejne, vzbujale ~ustvene odzive in upanja zagovarjancev.
U~inkovitost zdravilskih zagovorov oziroma prepri~anje o njihovi veljavnosti 
sta temeljila na naknadno nami{ljenih vzro~no-posledi~nih povezavah ozdravitev 
z opravljenimi zagovarjanji, placebu, psihosomatskih, psihonevroznih, psihoznih 
in podobnih zna~ilnostih nekaterih bolezni (gl. npr. Dolenc 1999: 32–33; 
Borisov 1977: 19; Lehmann 1990: 633 ss); vsaj nekateri zdravilski postopki 
so povzro~ali izlo~anje endorfinov oziroma ob~utja olaj{anja. To precej razlo`i 
njihovo raz{irjenost in potrjuje njihovo viroslovno pri~evalnost o predstavah o 
skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov. 
Zagovori so del védenja, ki so ga posamezniki in posameznice imeli za 
tajno oziroma le zaupno izro~ilno. Zavoljo zagovornih verovanjskih in verskih 
zna~ilnosti, ki so nastajale mimo kr{~anskih religioznih doktrin, je Cerkev zagovore 
ve~inoma opredeljevala kot praznoverja in jih (neuspe{no) prepovedovala. Zato in 
zavoljo velike zemljepisne raz{irjenosti in uporabe so zagovori verodostojni viri 
o obstoje~ih verovanjskih predstavah. O predmetu pri~ujo~e razprave povedno 
pri~ajo zagovori zoper bolezni oziroma bolezenske demone. Zagovori so vir o 
predstavah ljudi, ki so jih morali skrivati zavoljo kaznovanj mi{ljenj in dejanj, ki 
so jih oblastniki opredeljevali za vra`everne ali ~arovne. V~asih so se svojevrstno 
zgledovali po nekaterih cerkvenih obredjih in so bili neke vrste verska konkurenca35, 
zato jih je Cerkev preganjala kot praznoverja. Tudi zato so jih skrivali in menili, 
34 V raziskavi, ki obravnava zagovore kot vir o predstavah skrivnih krajev, je seveda njihovo zadevno 
besedno pri~evanje v ospredju; tukaj{nje povr{no opozorilo na nebesedne prvine zagovarjanj je potrebno, 
ker {ele njihove kombinacije ka`ejo na magijske zna~ilnosti, zagovarjalsko u~inkovitost, trdna verovanja in 
posledi~no na njihovo pri~evalno verodostojnost. 
35 Cerkvena izganjanja zlih duhov so se spreminjala (Livingstone 1997: 588–589). Katoli{ki kleriki 
danes prakticirajo izganjanja zlih duhov pri obredu krsta, posebej poobla{~eni pa izganjajo tudi hudega duha 
iz obsedencev (Katekizem 1993: 435–436, {t. 1673). [e leta 1999 so v Katoli{ki cerkvi spremenili priro~nik za 
izganjanje hudi~a; ta tipi~no magi~na dejanja so vsaj v Italiji {e silno mno`i~na (Broström 2015: 61). Zdravilski 
zagovori preprostih laikov so se sicer le izjemoma in posredno naslanjali na ta obredja; posnemali pa so nekatere 
druge obredne geste (npr. trikratno pihnenje pri krstnem eksorcizmu) in najve~krat fragmentarne, smiselno 
navadno nepovezane ter spremenjene nabo`ne obrazce; pogosto pa so zagovoru dodajali standardne molitve.
198
Gorazd Makarovi~
da zagovor izgubi mo~, ~e zanj izve {e druga ali tretja oseba (npr. Levec 1886: 
315; Erjavec 1883: 337; Navratil 1894: 183–184; [trekelj 1904/07: 206; Gruden 
1908: 62; Lokar 1911: 6–7; Ko{ir 1922: 29; Omersa 1922: 96; Borisov 1977: 
19; Mrkun 1937/39: 5; Mati~etov 1951: 336; Zablatnik 1972: 183; Makarovi~ 
1982: 399–400; Cevc 1993: 56; Dolenc 1999: 30; Stanonik 2011: 428, op. 5 in 
drugi). Ker so zagovore morali skrivati, varovati in so se zato raz{irjali, spreminjali 
oziroma oblikovali relativno samostojno, so neposredno zanesljivi viri o izgonskih 
krajih bolezenskih demonov, ki so dejansko obstajali v predstavah preprostega 
slovenskega prebivalstva najve~ v 19. stoletju in v zgodnjem 20. stoletju. 
Sicer je treba upo{tevati, da so vsaj v 19. stoletju lo~ili ve~ vrst zagovorov. Zoper 
manj hud strup so imeli malo besedo, zoper velik strup veliko besedo; vedno naj bi 
pomagala sovra`na beseda, vendar naj bi bilo zagovarjanje z njo gre{no (Erjavec 
1883: 339), br`~as je zadnja oznaka zajemala predvsem nezdravilske uroke36. 
Zdravilski zagovori so verovanja in medicinske prakse, ki so ljudem laj{ali 
hude stiske, omogo~ali upanja in ve~krat tudi pomagali. Seveda so zagovori vedno 
utemeljeni na verovanju in v rabi za razli~ne namene. Na Slovenskem zdravilskih 
zagovornih praks danes najbr` ni mnogo (vsaj ve~inoma so jih nadomestile 
komercialno in duhovno verovanjsko ustreznej{e dejavnosti, nekatere imenovane 
alternativna medicina); na nezdravilskih podro~jih pa ka`eta zagovorna 
verovanjska mo~ in raz{irjenost na hude ~love{ke stiske in iluzornost mnenja o 
dana{njem ~asu sekularnosti in znanosti37.
Predstave o bolezenskih demonih
Vidni so u~inki le nekaterih bolezni, toda ob~utki bolnikov so okolici dostikrat 
posredovani z besedo, drugim ogla{anjem in obna{anjem. V okolju, kjer obstaja 
verovanje v u~inkovitost zagovorov, pojmujejo bolezensko trpljenje in te`ave 
kot posledice, ki imajo hude ali zelo hude vzroke. Te si morejo zagovarjalci in 
36 Védenje o nezdravilskih zagovorih je na Slovenskem izpri~ano npr. v Mariboru leta 1546 o 
zagovoru trave, ki naj povzro~i odsotnost kravje mle~nosti in o zagovoru vina, ki naj postane afrodiziak; leta 
1661 v Hrastovcu o zagovoru, ki naj povzro~i bolezen in o zagovorih, ki naj povzro~ijo ve~jo mle~nost krav 
tako, da jo odvzamejo sosedovim kravam (Radovanovi~ 1997: 81–82, 56–57, 60). 
37 V Googlovem spletnem iskalniku je imela npr. maja leta 2015 slovenska klju~na beseda uroki 
1,080.000 zadetkov, angle{ka Spells of magic pa kar 23,700.000 zadetkov (prim. Kropej 2000; Kutin 2007; 
Lipovec ^ebron 2008; Babi~ 2015). Na Slovenskem je praksa katoli{kih cerkvenih eksorcizmov ob krstu 
mno`i~na, velike eksorcizme pa mora posebej dovoliti {kof, pri ~emer naj bi bila potrebna gotovost, da gre 
za navzo~nost hudobnega duha in ne za bolezen. V Rimskem obredniku zapisani kriteriji za tak{no gotovost 
(glosolalija oziroma govorjenje ali razumevanje obsedeni osebi neznanega jezika; arbitrarno interpretirano 
odkrivanje daljnih ali skrivnostnih stvari; nemerjena presoja osebni starosti obsedene osebe neprimerne 
telesne mo~i; nekateri psihopatolo{ki simptomi, ki jih sedanja psihiatri~na veda {e ne zna razlo`iti) so v 21. 
stoletju neznosno mu~no nemeritorni in temeljijo na ritualni tradiciji oziroma predstavi, da so v evangelijih 
omenjeni eksorcizmi zgodovinopisna sporo~ila. Seveda so pomeni tak{nih pojmovanj zelo razli~ni in odvisni 
od socialno kulturnih oziroma vrednotnih sistemov, v katere so vklju~eni. Skrajno negativne zlo~inske 
primere globalizirane sedanjosti npr. predstavljajo mno`i~ni eksorcizmi Binko{tnih evangelijskih cerkva za 
o`ivitev vere v mnogomilijonski Kin{asi (Béchard 2015). Tam od doma izganjajo na ulice {tevilne otroke 
(po Unicefovih ocenah leta 2011 okoli 30.000) ker naj bi bili obsedeni z zlimi duhovi in naj bi povzro~ali 
{tevilna zla. Z osamitvijo, brezdomstvom, mu~enjem, pretepanjem, stradanjem, prisilnim u`ivanjem odvajal 
in cerkvenimi eksorcisti~nimi obredi naj bi lahko duhove iz otrok izgnali le nekateri pastorji. 
199
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
zagovarjanci predstavljati le delno ali zelo neenotno zlasti kot duhovna oziroma 
abstraktna zla. Vendar imajo ta zla vedno ime (Möderndorfer 1964; Dolenc 1999), 
v~asih pa je njihovo bistvo izra`eno z izjavami demonov v nekaterih pripovednih 
legendarnih uvodnih delih zagovorov, ki naj delujejo simpateti~no. Tako so hude 
bolezni bile sre~ale Jezusa in so rekle: Mi gremo v (ime ~loveka), mu bomo vso kri 
popili, vse ude izvili in vse meso ~ez kosti po{obali. Podobno je Jezusa bil sre~al 
protin in rekel: jas grem h tistemu ~loveku bom vso kri popil vse meso snedel vse 
kosti zdrobil in v ni~ pripravil; Mi gremo N.-ove kosti ven metat, ude zvijat, truplo 
v ~rno zemljo polagat so pa izjave protinov in skrvnin ob sre~anju z Jezusom 
(Dolenc 1999: 185, 204, 79, 171; Makarovi~ 1982: 406). V~asih je ob tak{nem 
sre~anju izjava hude skarnine o njenih namerah {e popolnej{a: … grem tota `enski 
kershanski trup je kri pit meso su{it kosti lomit na postav polo`it ~erno zemlo pokrit 
(Dolenc 1999: 171). V tak{nih sre~anjih so podobno rekli otroci hudobnih mater 
ali hudobne matere otroci ali hudih ma~eh otroci (Dolenc 1999: 80, 87; Makarovi~ 
1982: 404). Devet divjakov – skrvnjakov re~e Jezusu: Mi bomo {li k N. {pisat pa 
dregat; podobno re~ejo tudi skrnina in huda frgift in huda hodoba (Jagodic 1953: 
93, 99; Dolenc 1999: 88). V drugi zagovorni legendi sre~a asol, asl, aslica Jakobovo 
mater Marijo Magdaleno in ji re~e: Ja grem v N.-ovo telo, kjer bom dvanajst tednov 
zbirala, dvanajst tednov bol tekla (Möderndorfer 1964: 259). Enaka zasnova je v 
legendi o sre~anju in izjavi prisada z Bogom in svetima Petrom in Pavlom: Jest 
grem je pabidau pa jemeni pa perimz kam u ta uas ali kamun temu in htemu 
zhelobeku jie mesu ino kast itrat … (Dolenc 1999: 131). Podobno je modras sre~al 
Boga in sv. Petra in rekel: … jest jimam 51 strupenih `il, kamor pi~im ali kamor 
kane moj strup more vse mrtvo bit (Dolenc 1999: 170, 173). Hudi urak `ivali je {el 
mimo Device Marije in rekel: Tej svinji (kravi) bom vso kri popil in meso snedel 
(Dolenc 1999: 218). Ob sre~anju z Marijo re~e isti urak: Grem k tisti hi{i bom vse 
~reva zme{al in kosti zdrobil ali Jas gram notr' u tega ~loveka negovo meso dou 
cerat, negovo kri pit, negove kosti zdrobit (Dolenc 1999: 100, 102). 
Izjav bolezenskih demonov je sicer v zagovorih malo, vendar se skladajo glede 
na {kodljive namene, ki naj bi bili njihovo bistvo. Hkrati v izjavah ne najdemo sledu 
o predstavah, po katerih naj bi bilo njihovo zlo delovanje nalo`eno od Satana ali 
Boga38 oziroma, da posredno izra`ajo mnenje o relativni samostojnosti teh demonov. 
Razli~nost zagovorov ka`e na mnenja, da so ta zla neenako mo~na, oziroma naj 
bi v duhovnem svetu bila razli~no rangirana, ker jih je mo~ razli~no pregnati, 
najve~krat z ukazi ali z molilno pomo~jo svetih oseb, kar ka`ejo tudi pomeni imen 
za zagovore nasploh39. Sicer zelo pogosto zagovor vsebuje nagovor v ostrem ali 
38 V kr{~anski mitologiji so demoni Satanovi sli, ki sicer lahko ~loveka tudi sam udari z boleznijo (gl. 
npr. biblijsko drugo pismo Korin~anom 12: 7 in biblijsko Jobovo knjigo 2: 7); hkrati pa je bilo evropsko 
silno raz{irjeno prepri~anje, da je bolezen bo`ja kazen za greh (gl. npr. Delumeau 1982: 159–160), ki 
jo lahko neposredno nalo`i Bog sam (gl. npr. biblijsko Drugo Samuelovo knjigo 12: 15) ali posreduje 
Gospodov angel (gl. npr. biblijska Apostolska dela 12: 23). 
39 @e samo v virih, navedenih v zaklju~ku pri~ujo~ega spisa, na{tejemo za pojem urok nad 50 razli~nih 
slovenskih imen in njihovih nare~nih oblik in nad 40 tak{nih besed, imen za pojem zagovarjanje. Pomeni 
besednih korenov teh imen obsegajo raznostopenjski razpon od strogih ukazov in gro`enj do poni`nih 
pro{enj in molitev (prim. Stanonik 2011: 428–429).
200
Gorazd Makarovi~
grozilnem prvoosebnem velelniku personificirani bolezni z njenim imenom40. Gre 
za pojmovanje, da je védenje o imenu tudi oblast nad imenovancem41, in za mo~ 
ukazne besede, ki izre~ena simpateti~no povzro~i poslu{nost oziroma beg zla.
Demonska personifikacija je poredkoma celo opisno upodobljena. Sv. Peter in 
sv. Pavel sta {la po svetu in sta sre~ala en'ga mo`a z rogljastim jezikom in {pikastim 
repom. Na vpra{anje, kam gre, je odgovoril: Grem po svet' in nosim devetindevedeset 
nesre~42 (Möderndorfer 1964: 295). Ta demon je opisan tudi kot hud ~lovek z rógastin 
jezíkin spíklastin répen (Merkù 1976: 321) ali kot {pikast móo{ ali huoduôbn strpien 
ma` ali invalanjána ka~a, ki re~e: Ja men trikradwýsti valénj (Mati~etov 1972: 
186; Möderndorfer 1964: 296). Sicer je v zagovorih skoraj vedno poudarek na istih 
imenih bolezni in bolezenskih demonov, ~e pa so v verovanjih tudi vidne predstave 
demonov, so razli~ne oziroma so nastale bolj ali manj slu~ajnostno43.
40 Npr.: Ramar, jaz te zagovorim (Dolenc 1999: 46, 196) / … jest te zaratim; … jeste panam (Mati~etov 
1951: 340) / Bo`jast … jest te panam in obsodim (Möderndorfer 1964: 204) / vörki … jas vas habim, jas vas 
gatim (Klekl 1924: 31) / Jest te zgovorim in zarotim (Omersa 1922: 100) / Ti hudi bramor ali bramorka iest 
tebi prepovem; ^ara te zemle … jest tebe zarotim (Omersa 1922: 98) / [ejn jas tebe preganjam (Dolenc 1999: 
49) / jest tebe prgajnem (Ko{tial 1911: 171) /… jest tebe … pre`enem (Ko{tial 1911: 171) / Jest tebi zapovem, 
ti hudi {ajn; ^i ste pri{li, jas vas odganjam; zapovem jin Prepovem; … te zapodim (Omersa 1922: 99; Klekl 
1924: 33; Dolenc 1999: 52, 170, 185, 197) /… jest tebe v{en vpanam in zapovem; Ti hvdi govzhizh iest tebi 
prepovem ti moresh iet von is tega govedota (Möderndorfer 1964: 44, 395) / Jaz ti velim (Dolenc 1999: 53) /… 
tebe hudo bolezen … jest tebe persilim … ti uka`em (Dolenc 1999: 54–55, 206) /… de ti strup ima{ zaterjen biti 
(Dolenc 1999: 72) / … huda bolezen … Jest zaukazujem de ima{ be`at pro~; be`i divji per{ec; … po{ast mora{ 
jet pro~ (Dolenc 1999: 127, 188, 221) / … ti zauka`em in zarotim (Möderndorfer 1964: 45) / … pojdi vun te 
skurnoba (Dolenc 1999: 79) / … to hudo vergiht … mora{ iti (Dolenc 1999: 88, 184) / Se~, se~ jas te odeganjam, 
razeganjam, razipijavljem (Klekl 1924: 32–33; Dolenc 1999: 90–91) / [üsi, {üsi … pohabim vas jas (Klekl 
1924: 32) / Bo`jast … jest tebe … po{ljem (Dolenc 1999: 96) / Jaz te vra~im (Möderndorfer 1964: 226) / Mora, 
te bom kar zaklal! (Möderndorfer 1964: 111) / Jes vas zagovorim … vi muerte ejat (Zablatnik 1972: 182) / Ti 
hudi urak … jedi ti beg (Makarovi~ 1982: 402) / Bi'e`i strup, te dúji, te piten, te pregánjan (Merku 1976: 256).
41 Za tak{no pojmovanje je npr. zna~ilno, da je tudi v cerkvenem formaliziranem izganjanju zlega 
duha iz obsedencev v Rimskem obredniku predpisano eksorcistovo vpra{anje o imenu in {tevilu zlih duhov. 
42 To {tevilo tu seveda nima ni~ skupnega z dana{njimi potro{ni{ko psiholo{ko vabljivimi cenami; je 
le dopolnjena devetica, ki je bila tudi simbol za Amen, za potrditev (Kretschmer 2008: 465).
43 Tako imajo npr. Mraki podobo treh de~kov ali velike `ene ali velikega mo`a, ki imata starikav 
obraz in `are~e o~i, ali podobo ~rnega kosmatega mo`a s {irokim klobukom (Möderndorfer 1964: 345). [e 
bolj raznolike so npr. predstave o Mori, ki naj bi bila videti kakor sod ali cotasto pregrinjalo ali kot kravji 
vamp ali bela `enska ali stara `enska z razmr{enimi lasmi, krvavimi o~mi in {irokimi stopali ali te`ka, 
debela `enska ali `enski duh, ki ima vedno s seboj ~love{ko drobovje, da se la`je potegne skozi {pranje in 
klju~avnice, ali kot ena od okoljskih `ivali ali dolo~enih ljudi; njena podoba je tudi lahko zgolj ~rna senca 
(Ko{ir in Möderndorfer 1927: 23; Möderndorfer 1964: 107–108) ali ma~ka, koko{, muha in celo dlaka 
(Orli} 1986: 9). Sicer navadno v zagovorih demonski videzi niso omenjeni; demoni so najve~krat abstraktno 
dolo~eni le z imenom bolezni in v~asih s pridevniki hudi, grdi, gre{ni, ̀ lehtni, devji, krvavi, nesre~ni, trgajo~i, 
mrzli, vro~i, poglavitni, lesi~ji, pasji in podobno (gl. npr. Dolenc 1999: 47, 49–51, 65, 68, 84, 86, 89); demon 
je lahko opisan tudi kot ~rn ali strahovit mo` (Merku 1976: 106, 137). Domnevati moremo, da so {tevilna zla 
bila predvsem abstrakten pojem, zaznaven po u~inkih, nekaj konkretnih oziroma vidno pojavnih predstav 
istega pojma pa je bilo razli~nih in spremenljivih. Okoli{~inske mehanizme njihovih nastajanj lahko ka`ejo 
npr. zaznavne predstave {kopnika (gl. Ko{ir in Möderndorfer 1927: 25; Stanonik 2001: 170–176; Makarovi~ 
M. 2008: 311– 312). Zlasti potem, ko je bilo zavoljo hude po`arne nevarnosti opu{~eno in pozabljeno potno 
svétenje s {kopo (tle~im povreslom s prstanom), so nastajale razli~ne zaznave, tolma~ene kot miti~no bitje. 
201
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
Kak{ni so izgonski kraji za bolezenske demone?
V besedilu je doslej opredeljena veljavnost pri~evalnosti zdravilskih zagovorov iz 
19. stoletja in iz prve polovice 20. stoletja o tedanjih ustreznih predstavah preprostih 
zagovorjalk, zagovorjalcev oziroma zagovorjancev, zagovorjank. V zagovorih so 
geomorfolo{ko omenjeni kraji, kamor izganjajo personificirane bolezni ali druga zla. 
To so gore, hribi, vrhovi, planine, doline, grabni, pe~ine, skalovja, morje44. To niso 
zadostne oznake; vedno so dopolnjene z razli~nimi zna~ilnostmi. Gore so visoke, 
puste, pe~ine so puste ali sive, skale so hude, visoke, strme, morje je ~rno, globoko, 
stra{no, ~arovno, kraj je divji ali pust, vanj ne pelje nobena pot, tja nobeden ne gre 
in ga nih~e ne pozna (ne izmisli), go{~a je huda 45. Toda tudi tak{ni kraji niso vedno 
zadostni za izgon; ve~krat je izgnan bolezenski duh poslan {e v vodo, pod morje, pod 
zemljo, v skalo, devet ali deset komolcev ali devet ali sedem klafter globoko46. Sicer 
je najpomembnej{a zna~ilnost teh krajev posebna pu{~avska samotnost47. 
Pomembna zna~ilnost izgonskih krajev je odsotnost `ivega in svetega. V te 
kraje izgnanstva ne pride ~love{ka noga ali roka, tam ni `ivega ~loveka, kar je 
dramati~no izra`eno z odsotnostjo hrane, ognja, jedi, stola in riti48 ali z na{tevanjem 
nemogo~ega ali z nakazanim ~rnomagijskim okoljem49. Izra`eno je na~elo, da tam 
nobena `iva stvar bivati ne more50. Dolo~no je {e posebej omenjana odsotnost 
44 … poberi se v gore in planine (Dolenc 1999: 46, 213) / … pojdi ti tota na vrh planine (Dolenc 
1999: 47) / … pojdite na visoke planine (Dolenc 1999: 79) / … idi v hribe in doline (Dolenc 1999: 90, 162) 
/ … pojdi v planine noter v skalovje (Dolenc 1999: 95, 185) / … de ima{ iti … u skalouje in {e u Pe~ouje 
(Dolenc 1999: 129) / … idi med pe~ine in planine (Pajek 1884: 18) / Bodi zaroten u skalo u teko~a voda 
(Dolenc 1999: 169) /… pojdi v teko~e morje (Dolenc 1999: 86) / … pojdite v … grabne (Dolenc 1999: 84). 
45 … pojdi na visoke pe~i (Dolenc 1999: 83) / v … hude vrhe (Dolenc 1999: 84) / pojdi }ie na zavbrno 
morje (Ko{tial 1911: 173) / … te ~rne morje, … v te stra{ne murje … v ve~rno razpeto morje (Dolenc 1999: 50, 
85, 172, 196) / … idi v hribe in doline in v morske globo~ine … pojdi ti v globoki potok (Möderndorfer 1964: 183, 
377) / … v hude skale (Dolenc 1999: 84) / pojdi ti na viso~e skale (Dolenc 1999: 85) / … viso~e grabne (Dolenc 
1999: 85) / … Pojdite vsi hudi uraki v te visoke gore, strme pe~ine (Dolenc 1999: 102) / … v tisti kraj, katerega 
si nih~e ne izmisli, kjer nobeden ne hodi (Möderndorfer 1964: 186; Dolenc 1999: 80, 88) / Idi tja, kamor nobena 
pot ne pelje (Dolenc 1999: 84) / … v püste gore, v püste loge (Klekl 1924: 33) / … v hvde govzhe (Barle 1933: 
72); pri zadnjem gre br`~as celo za predkr{~ansko predstavo o divjem gozdu, bivali{~u duhov (Grabner 1987: 87). 
46 … pojdi na te visoke planine tam hodi 7 kvafter globoko 7 {roko; … pojdi ti devet klifster v 
globo~ino (Dolenc 1999: 100, 102) / … deset komolcev pod morje ga zanuga … (Dolenc 1999: 133) / … 
ti ma{ jet na skalovje 9 komoucou na globo~'nu 9 komoucou na {roku (Dolenc 1999: 133 / … `eni ga v 
globo~ino zemlje (Dolenc 1999: 151, 214).
47 … poidi v samoti (Dolenc 1999: 54 / … v püste gore, v püste loge (Dolenc 1999: 187) / … v te puste 
kraje (Dolenc 1999: 178) / … kjer sam ta bel pesek je (Dolenc 1999: 171).
48 … pojdi … na planino, kjer noben stol ne stoji, nobena r.. ne sedi, noben ogenj ne kuha, nobena 
usta ne jedo; … kuhaj brez ognja in brez vode, jej brez lu{ti, s… brez r… (Dolenc 1999: 46) / … +kjer ni~+ 
`ivega ni (Dolenc 1999: 83).
49 … tam en pastir kuri kres brez ognja in je brez ust in serje brez riti (Dolenc 1999: 47). Kuhanje brez 
vode in ognja je v pripovedni pode`elski pesmi opredeljeno kot dekletovo zlo ~arovno dejanje usmrtitve 
nezvestega: [va je kopát koreninice, / koreninice, kropilice. / Brez vóde jih pristavlala, / brez vognja jih je 
kuhava (SLP 1970: 330, {t. 61/4, zapisano leta 1910 v Gori~ici pri Ihanu). Po uveljavljenem verovanju je 
bil ogenj sicer eden izmed {tirih gradnih elementov vesolja (gl. npr. Sachs, Badstübner in Neumann 2005: 
368–370); kraja, kjer ga ni, ne bi moglo biti nikjer.
50 … +kjer ni~+ `ivega ni / … kder nobenga ni: ne mozga, ne kosti, ne mesa ne ko`e (Dolenc 1999: 
83–84) / … kjer nobena `iva stvar ne prebivati ne more (Dolenc 1999: 116, 214).
202
Gorazd Makarovi~
flore, favne in ~love{ke dejavnosti. Tam ni trave niti drevesa51. Tam se ne sli{ijo 
`ivalski glasovi52, poseben poudarek je na odsotnosti petelinjega petja53. Tam ne 
letijo in se ne ogla{ajo ne kosi54 ne druge ptice55, tam si nobena ptica krempljev 
ne pere in ni nobene zveri s kremplji56, nobene muhe57, nobene ribe58, nobenega 
~rva59. Poseben poudarek je na odsotnosti najva`nej{ih poljedelskih opravil: 
kjer ni ko{nje ne `etve60. Tam ni nujnih gmotnih ~love{kih kulturnih prvin: 
ognja, vode, stola, jedi61. Tam sploh ni `ivega ~loveka62. Poseben poudarek je na 
odsotnosti ~esar koli kr{~anskega 63. Tja nobena kr{~anska stvar ne zaide64. Tam ni 
51 … kjer ni travce zelene (Dolenc 1999: 89, 131) / … qjer … trava ne raste (Dolenc 1999: 122) / 
… kjer nobeno drevo ne raste (Dolenc 1999: 84). Ob {tevilni raznoliki drevesni simboliki je zdravo drevo 
nasploh veljalo za simbol `ivljenja, slabo ali suho drevo pa za simbol smrti (Cooper 1986: 36–38; Ferguson 
1961: 39; Kretschmer 2008: 49); odsotnost flore nasploh ka`e na brezupno pu{~avo. 
52 … ne obeden `vali gvas ne obleti (Dolenc 1999: 100) / … u pe~i kjer `vine ni (Dolenc 1999: 210) 
/ … da nobena `vad ne hodi (Dolenc 1999: 213).
53 … kjer ni nobenega petelinjega petja (Dolenc 1999: 203) / … kjer … noben petelin ne zapoje 
(Dolenc 1999: 79, 88, 101, 129) / … petelini+ne pojejo (Dolenc 1999: 130) / … nobeden petelinov gvas 
ne poje (Dolenc 1999: 100) / … noben petelinji vos ne sli{ (Dolenc 1999: 171) / … ker boshi petelinc no 
poie (Barle 1933: 72). Simbolika petelina je sicer raznolika in bogata (gl. npr. Biedermann 1989: 175–
177); prejkone pa petelinje petje tu ne bi bilo le znak obljudenosti, ampak nasledek evropsko raz{irjenega 
verovanja, da to jutranje petje pre`ene zle duhove nazaj v morje, zemljo, ogenj in zrak, kot npr. omenja 
Horatio v prvem prizoru prvega dejanja Shakespearjevega Hamleta; petelinje petje v izgonskih krajih pa bi 
izni~ilo njihov pomen, saj bi od tam izganjalo bolezenske duhove spet med ljudi.
54 … ker kosi ne pojo (Dolenc 1999: 128).
55 … nobena ptica ne prepeva (Dolenc 1999: 84) / … ker nobena ptica ~rez ne leti (Dolenc 1999: 79) / … 
nobena tica ne obleti (Dolenc 1999: 81, 86) / … nobena pti~ka ne prileti (Dolenc 1999: 88) / … da nobena ptica ne 
odleti (Dolenc 1999: 100) / … kjer nobena ptica ne prebiva (Dolenc 1999: 184, 101). Ptice so marsikje bile simbol 
operutni~enih du{ (Ferguson 1961: 12–13; Kretschmer 2008: 439), kar bi se skladalo z opredelitvami, da tam ni 
nobene kr{~anske du{e. Sicer je bilo precej raz{irjeno tudi mnenje, da je ptica simbol zraka, enega od {tirih gradnih 
elementov vesolja (Sachs, Badstübner in Neumann 2005: 368–370); kraja, kjer ni zraka, naj bi sploh ne bilo.
56 … kjer si nobena zverina krempljev ne brusi (Dolenc 1999: 89) / … kir nobena ptica kremplov ne 
pere (Dolenc 1999: 196). Gozdne zverine so bile marsikje simbol zemlje, gradnega elementa vesolja (Sachs, 
Badstübner in Neumann 2005: 368–570); kraja, kjer jih ni, naj bi sploh ne bilo. 
57 … kjer ni muh (Möderndorfer 1964: 185). Ker je to omenjeno skupaj z odsotnostjo zverin in 
trave, gre le za pojem vseprisotnosti muh, ki jih v predindustrijskem agrarnem okolju nikjer ni bilo mogo~e 
iztrebiti – in ne za muhe kot simbol zla, greha ali ni~evosti oziroma Satana (gl. npr. Seibert 1989: 115–116).
58 … ker nobena riba ne `ivi (Dolenc 1999: 172) / … stra{ne murje kjer nobena ribca … ne `ivi 
(Dolenc 1999: 85). Riba je bila marsikje simbol vode, gradnega elementa vesolja (Sachs, Badstübner in 
Neumann 2005: 368–370); obmo~ja, kjer tega ni, sploh ne bi moglo biti. 
59 … kjer noben ~rv ne prebiva (Dolenc 1999: 79).
60 … noben kosec ne kosi (Möderndorfer 1964: 188) / … kjer … noben kosec ne kosi in nobena 
`anjica ne `anje (Dolenc 1999: 100, 102).
61 Bodi ramar ali ramarka ({krofuloza), pojdi ven iz tega ~loveka v planine, s planine v zelenico, kuhaj 
brez ognja in brez vode, jej brez lu{ti, serji brez riti (Dolenc 1999: 46) / … pojdi ti tota na vrh planine tam 
en pastir kuri kres brez ognja in je brez ust in serje brez riti (Dolenc 1999: 47). 
62 … noben ~loveq ne `ivi (Jagodic 1953: 88) / … kjer ni nobenga ~loveka (Möderndorfer 1964: 186) 
/ … obeden ~vove{ki kot ne obhodi (Dolenc 1999: 100) / … kjer nobeden ~lovek ne prebiva, nobena ~love{ka 
noga ne hodi (Möderndorfer 1964: 359) / … kamor ~love{ka roka in noga nikdar ne pride (Dolenc 1999: 162). 
63 … kjer bo`jega ni~ ni (Dolenc 1999: 131) / … jen na taku mista, kir nezh Boshiga ni (Dolenc 
1999: 129).
64 … kjer nobena kr{~anska du{a ne prebiva (Dolenc 1999: 88) / … nobena kr{~anska du{a ne `ivi 
(Dolenc 1999: 79) / … ker nabena karsainska stvar ne saide (Dolenc 1999: 151, 209) / … noben ker{anski 
~lovek prebivat ne more (Zablatnik 1972: 182; Dolenc 1999: 172) / … k'er ni~ bo`jega ve~ ni (Dolenc 1999: 128).
203
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
krsta65, du{e se ne vicajo66, tam nobena `egnana noga ne stopi67, nobene kr{~anske 
du{e ni,68 bo`ji petelin ne poje69, noben zvon, posebej poudarjeno `egnan zvon 
ne zvoni70. To je kraj, kjer poglavitnega bo`jega stvarjenja sploh ni: sonce tam 
nikoli ne posije71. V tak{en kraj sploh ne posega bo`ja mogo~nost72. Sicer je precej 
splo{no prisotno mi{ljenje, da so to kraji, kjer je delovanje demonov zoper ljudi 
onemogo~eno.73 
Na vpra{anje, kje so skrivnostni izgonski kraji, zagovori ne nudijo 
neposrednega odgovora; ve~krat pa omenjajo kraje, odkoder so ta zla pri{la. 
Precej navadno je zagovorno po{iljanje urokov oziroma bolezenskih demonov tja, 
odkoder so pri{li74. Najbolj radikalno je to Ni~75. Podobno splo{ni so izviri zla s 
Sonca ali Meseca ali iz {tirih elementov 76, zraka, vode, ognja in zemlje77. Zrak je 
dramati~no lahko imenovan veter ali siv zrak ali dolo~neje strupen zrak78, voda 
65  … prepoden v tisti kraj ker nobenga karsta (Dolenc 1999: 94).
66  … kir se dushe ne vizaji (Mati~etov 1948: 32–33).
67 … nobeni ker{anski ~lovek ne oblodi (Dolenc 1999: 86) / … ti jidi vtiso planino, v katero noben 
kristjan ne pride (Dolenc 1999: 100) / … kjer nobena `egnana noga ne stopi (Dolenc 1999: 203) / … obeno 
`egnano bitje ne prebiva (Dolenc 1999: 141). 
68  … v ta dolin qer nobena du{a ne prebiua (Jagodic 1953: 88).
69 … ker boshi petelinc no poie (Barle 1933: 72). 
70 … ker noben zvon ne zvoni; … ne poje (Dolenc 1999: 79, 84, 86) /…noben zvu'n ne bu~i (Dolenc 
1999: 81) /… ki se nobeden zvon ne ~uje; … ne glasi (Dolenc 1999: 88, 100, 102) / … uben zgon ne ubleti 
… zgonovi ne zgonijo (Dolenc 1999: 101, 129–130) / … kamor noben blagoslovljen zvon ne poje (Dolenc 
1999: 87, 203). Omembe so v zvezi z raz{irjenim verovanjem, da zvonjenje prestra{i in od`ene zle duhove 
(npr. Biedermann 1987: 168; Metford 1983: 46); seveda ne bi imelo smisla bolezenskih demonov po{iljati 
v kraj, odkoder bi jih zvonjenje spet izgnalo med ljudi. Kraj, kjer ni sli{ati zvonov, je sicer veljal tudi za kraj, 
kjer nekdo lahko postane ~arovnik (Kozar 1996: 28). 
71 … kamor nikoli solnce ne posije (Dolenc 1999: 88) / … v tak{nem qraj qjer sonce ne sije (Dolenc 
1999: 122).
72 … tam se su{i, kjer ni~ bo`jega ve~ ni (Möderndorfer 1964: 259).
73 … v tiste kraje kir nikomu ne more{ ni~ storiti (Dolenc 1999: 185). Podobno je v ustnem pesni{tvu 
19. stoletja sv. Erazem vpregel hudi~a v `elezen plug in nato Gnal je hudobo v skalovje, pe~ovje, / ker 
~rni petelin~ki ne pojo, / ker `egnan' zvonovi ne zvone ([trekelj 1895/98: {t. 604). ^rni petelin je veljal za 
hudi~evega pomo~nika (Cooper 1986: 130), zato omemba ka`e, da hudoba ni gnana v pekel. V~asih je v 
zagovoru celo izrecno poudarjeno, da je tja demon izgnan za ves ~as: Ábot, ábot, ist te pregánjan z mo`gjén, 
s kostí pod gorésje pe~í: tan gor ma{ stat do sódnjega dne, télemu ~loviéku nè~ {kódvat! (Merku 1976: 148).
74 … odhajajte, odkodegodi ste pri{li (Dolenc 1999: 90). / … jaz vam zapovem pojdi v te divji kraj 
odkoder ste pri{le (Dolenc 1999: 86) / Vörki, vörki, vi osigurni Vörki, odked ste pri{li, ta odidte (Klekl 1924: 
31; Möderndorfer 1964: 360) / Odkod si pri{la, tja odidi! (Dolenc 1999: 114) / … jest tebe zarotim in 
po{ljem v imenu bo`jem pojdi odkoder si pri{la (Dolenc 1999: 96) / … de ti tist gre{ ka si paprei biu jen de 
gre{ u ta ka~a nazaji ali u ta prepad (Dolenc 1999: 168).
75 Od ni~ pri{lo, v ne~ bo {lo; Z n'~a si pr{lu, v n'~ hodi (Dolenc 1999: 108, 66); ne~ je abstrakten pojem, 
ki pride iz zraka ali bogsigavedi odkod (Dolenc 1999: 219) / Z ni~a ste pri{le, v ni~ hodte! (Dolenc 1999: 190).
76 … od Sonca ali od Lune al {tir lementu zrak, vada ali ogen (Dolenc 1999: 131) / Mesec si dau, mesec vzemi 
(Dolenc 1999: 115) / Hud asu kod si ti pr{u al sunca al vetra al od ogna al od vode …(Dolenc 1999: 133, 135).
77 … pri{el je zemeljski ~rv in pi~il tega ~loveka in {el nazaj v zemljo (Dolenc 1999: 160) / Strup is 
semle si pr{ou … (Dolenc 1999: 163, 171) / Kar je iz zemlje, naj izgine (Dolenc 1999: 116) / … letite nad 
vodo (Dolenc 1999: 90) / … letite nad ogen (Dolenc 1999: 90) / Uraq pride ut sunca (Dolenc 1999: 99). 
78 … od sonca, od ognja, ali od vode al od mraka al od vetra (Dolenc 1999: 129) / … letite nad vetre 
(Dolenc 1999: 90) / Iz vötra si pri{eo, v vöter idi (Dolenc 1999: 137) / … prisad od vseh strupenih luftov 
(Dolenc 1999: 131) / … ~i ste iz sivoga zraka (Dolenc 1999: 92).
204
Gorazd Makarovi~
je lahko morje79 ali globoki potok (Dolenc 1999: 67), ve~krat je kraj bo`jastnega 
demona voda, povezana z mrazom,80 krajevno mi{ljeno sta v~asih izvira zla no~ in 
megla,81 mra~nine so lahko pri{le iz mraka82. Redko je to lahko kar nedolo~ena 
huda dolina83 ali izjemoma celo dolo~en mikrokraj84. 
Védenje, odkod je bolezenski demon, lahko daje mo~ nad njim; njegovo 
po{iljanje v drug kraj, odkoder izvira zlo, pomore k izganjanju85.
Ne glede na to, od kod prihaja zlo, so za ~loveka nekateri kraji bolj nevarni, 
kjer so bolj mogo~i stiki z demonskim zlom. To so skale, logi, hi{na prag in kap, 
prostor, kjer so bili `gali oglje, kjer so bili odvrgli pepel, most, kri`potje86, v~asih 
kurnik ali smeti{~e ali gnoji{~e ali kapelica ali podno`je kapelice ali pokopali{~e, 
log, prod87. To so tudi kraji, kamor so odlagali objekte, na katere naj bi ~arovno 
prenesli bolezenske demone88. Zla sicer lahko pridejo z neba, iz zemlje, od `ivali, 
ljudi, neposredno ali posredno89.
Kje so izgonski kraji bolezenskih demonov? 
Precej dolo~ne so predstave o krajih, odkoder naj bi bolezenski demoni 
prihajali, in o krajih, kjer je nevarnost stika z njimi najve~ja. Vendar to niso kraji, 
kamor jih je treba izgnati, da postanejo ne{kodljivi. 
Glede na predstave, obstoje~e v katoli{kem okolju 19. stoletja, se zastavlja 
vpra{anje, ali so izgonski kraji bolezenskih demonov v kr{~anskem peklu. Temeljne 
karakteristike tamkaj{njega okolja naj bi bile npr. trpljenje,90 ognjena pe~, ve~ni 
ogenj, ognjeno jezero, jezero gore~ega `vepla, kamor bosta vr`ena podzemlje in 
79 … vto globoko morje (Dolenc 1999: 50). 
80 … ti si z mraza per{u pa ti zapovem da mora{ iti na vodo nazaj (Dolenc 1999: 96).
81 … ~i ste pri{li iz ~arne no~i … temne megle (Dolenc 1999: 92, 135).
82 … odkodekoli ste pri{li … od mraka …(Dolenc 1999: 187).
83 … u'n hud dolin, tam je pa {ena prebiuaua (Jagodic 1953: 88). 
84 … p'r{ua sta na Lon~arjevo njivo, tam so vse sorte bolezni, je ta hudi {ajn, ta kosteni {ajn, je ta hudi 
flus (Jagodic 1953: 88, 82) / … do lun~arjeva gnive … vse {ejne no senov~ija preganava (Dolenc 1999: 49; 
prim. Matejev evangelij 27: 6–10). 
85 ^e si iz gore, hodi na vodo, ~e si iz vode, hodi na goro (Möderndorfer 1964: 379) / Idi v tak{en kraj, 
da te ne bo ve~ nazaj (Makarovi~ 1982: 403).
86 … preti so lahko pre{le na ~loveka na skalah, na lugah, na pragu, pod pragom, pod kapom (Dolenc 
1999: 82) / … ~i ste pri{li iz vogeli{~a … ~i ste pri{li iz pepeli{~a (Dolenc 1999: 91, 187) / … ~i ste od mosta 
… (Dolenc 1999: 136) / … ~i ste iz kri`potja … (Dolenc 1999: 136–137). 
87 … ~e ste iz kürnjeka … ~e ste s smetnjaka … z grobeteni{~a … z gnoja … s kapelce … izpod kapelice 
(Klekl 1924: 33) /… iz vode … iz loga … iz gore … iz proda … s pepeli{~a (Möderndorfer 1964: 347).
88 Zato naj tam ljudje ne bi pobirali tak{nih predmetov, saj bi z njih prenesli zlo na sebe (gl. Ko{ir in 
Möderndorfer 1927: 28). 
89 Ti hudi urak, ai si pri{u od lufti al od teh `lehtnih ljudi … (Dolenc 1999: 97–99, 101, 216–218) 
/ Uraq pride … ud `'vadi pa ud l'de, posebn'ut ~'veqa ma ti hud' pulat pa obrve qupej zra{ene (Pajek 1884: 
242; Dolenc 1999: 99; Navratil 1894: 151) / … od neba, od zamjé, od brauou aleboj od judi anu od duhou 
(Paletti 1984: 139).
90 … jok in {kripanje z zobmi / Tam bodo mu~eni podnevi in pono~i na veke vekov (Matejev evangelij 
13: 4; Apokalipsa 20: 10).
205
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
smrt.91 Tam naj bi sicer bila tudi najzunanjej{a tema92. To kajpak ni svet zagovornega 
demonskega izgnanstva, kar ob besedah prepri~ljivo potrjujejo {tevilne likovne 
predstave Jezusa pred peklom in poslednje sodbe oziroma peklenskega `rela v 
evropski umetnosti, tudi na Slovenskem vsaj od gotskega freskanstva do mno`i~ne 
produkcije podobic in oleografij. Enako velja za starobiblijsko predstavo o bivanju 
senc umrlih, za podzemeljski mra~ni, pra{ni, tihi {eol, odkoder ni vrnitve. Neskladna 
s predstavo o izgonskih krajih je tudi posebna mlaj{a judaisti~na predstava Gehenna, 
kar je ime dejanske globeli pri Jeruzalemu, kjer naj bi bili `galno `rtvovali otroke 
kanaanskemu bogu Baalu oziroma kjer naj bi bil vhod v podzemlje; konkretno ime 
je metafori~no postalo oznaka za kraj ognjenega podzemeljskega trpljenja pokojnih 
brezbo`nih ali poganskih gre{nikov. Na tej osnovi je nastala d`ehenna, podobna 
predstava islamskega pekla, ki tudi nima podobnosti z izgonskimi kraji bolezenskih 
demonov (gl. npr. Goring 1995: 478, 188).
Pojem pekla seveda poznajo tudi nekatere neevropske kulture. Toda tudi pri 
tovrstnih predstavah razvitih religij (gl. npr. Graves 1968: 400, 402, 405, 421, 451; 
Goring 1995: 211, 213–214), ki bi lahko bile posredovane v Evropo, ne najdemo 
podobnosti z zagovornimi demonskimi izgonskimi kraji.
V splo{no uveljavljenih predstavah preprostega prebivalstva je bila tridelna 
vesoljska prostorska sestava ne{tetokrat upodobljena, najve~krat kajpak na 
podobicah: zemeljsko je tukaj, nebe{ko je zgoraj in peklensko je spodaj.93 Glede na 
opise izgonskih demonskih krajev ti v tak{nem absolutnem izklju~ujo~em sistemu 
ne bi mogli biti nikjer, kajti zna~ilnosti {tevilnih krajev, odkoder naj bi bolezenski 
demoni pri{li ali kjer naj bi bili nevarni, dolo~no niso njihovi kraji njihovega 
zagovornega izgnanstva, ampak le kraji bivanja ali ku`nega stika. Toda v podobni 
prostorski zadregi sta se bili zna{li `e verovanji v predpekel in vice. Nastali sta ob 
vpra{anjih, kje so du{e nekr{~enih pravi~nikov iz ~asa pred Kristusom oziroma 
tak{nih otrok in du{e manj{ih gre{nikov. Pojem predpekla izvira iz predstave, da je 
Jezus med polo`itvijo v grob in vstajenjem od{el v podzemlje94, v kraljestvo mrtvih95, 
v predpekel (gl. npr. Seibert 1989: 147–148), kjer je odre{il du{e pravi~nikov96. 
Predstavo vic je izoblikoval pape` Gregor Veliki kot kraj, kjer se v ognju ~istijo 
du{e, ki niso brez greha, ta kraj ni niti pekel niti nebesa (Hall 1991: 105–106); 
verovanje v vice se je sicer dejansko uveljavilo {ele v 12. stoletju (Livingstone 1997: 
1349). Na vpra{anje, kje v prostorski tridelni vesoljski shemi naj bi bila ta prostora, 
je bilo implicitno odgovorjeno z njunima ve~kratnima vzporednima imenovanjema 
91 Matejev evangelij 13: 4, 25: 41; Apokalipsa 20: 13, 14; 21: 8; (gl. npr. Seibert 1989: 114). V 
predstavah o peklu je sicer ogenj obi~ajen, vendar ne nujen. Tako je npr. na slovenskih gotskih cerkvenih 
freskah iz 15. stoletja peklensko `relo upodobljeno brez ognja v Krtini, v Suhi pa iz `rela {vigajo plameni. 
92 Matejev evangelij 25: 30. V kr{~anskih predstavah so sicer precej uveljavljene misli, da v Satanovem 
okolju vlada temina (npr. Ferguson 1961: 41).
93 Seveda gre temeljno za veljavno biblijsko predstavo … zgoraj na nebu … spodaj na zemlji … v 
vodah pod zemljo; Eksodus 20; 4.
94 Biblijsko Pavlovo Pismo Efe`anom 4: 9.
95 Biblijski psalm 89: 49.
96 O preprostih predstavah predpekla pri~a na Slovenskem motiv ustnega pesni{tva o godcu pred 
peklom in upodobitev na panjski kon~nici (SLP 1970: 257–283; Makarovi~ in Rogelj [kafar 2000: {t. 672).
206
Gorazd Makarovi~
limb (Livingstone 1997: 981–982; Metford 1983: 161–162), kar je pomenilo vmesni 
prostor (latinsko limbus pomeni rob, obroba)97. Vice naj ne bi bile vmesni prostor 
med zemeljskim in nebe{kim, ampak med peklom in rajem (Le Goff 1990: 130), torej 
nezaznavni medprostor med drugima nezaznavnima prostoroma. Glede na besedne 
opise tak{ni prostori seveda niso mogli biti izgonski kraji bolezenskih demonov98; 
vendar moremo domnevati, da so predstave o lokaciji teh krajev in izgonskih krajev 
demonov oblikovane s podobnim verovanjskim mi{ljenjskim na~inom. 
Slovenski opisi zagovornih izgonskih demonskih krajev imajo nekaj podobnosti 
s podobno ju`noslovansko in drugo evropsko ustno ~arovno tradicijo (pregled 
zadevnih strokovnih rezultatov nudi zlasti Radenkovi} 1986; 1996). Kraji izgona so 
skoraj povsod pusti ali tuji; vrste in karakterizacije teh lastnosti pa odsevajo razli~na 
kulturna okolja, védenja, vrednote in predstave, na kar je bilo opozorjeno tudi `e v 
obravnavi slovenskega gradiva (Kropej 2003: 73–74). Prostorsko obrobno, vmesno 
(ne v neskladju z izklju~ujo~o tridelno zgradbo vesolja) bi bili na Slovenskem 
uveljavljeni izgonski kraji ob zgornji zemeljski meji v obupni gorski skalni pu{~avi 
in na spodnji temni nepredstavljivi tostranski zemeljski meji na dnu morja. 
Izjemoma je v zagovoru dolo~no omenjeno, da je pokrajina izgona bolezenskih 
demonov Kanin,99 ali manj dolo~no ta dolina100. Toda ime tega pogorja je rabljeno 
br`~as le v prenesenem pomenu (podobno kot Gehenna) za izjemno oddaljen, 
nedostopno visok, pu{~avski kamnit kraj, kamor nobeden ne zaide in kjer po 
tedanjih kme~kih predstavah ne more biti nikakr{ne koristi101. Na tak{en pomen 
ka`ejo tudi dejanske zna~ilnosti tega kraja, kot so odsotnost flore in favne in 
skladnost s predstavo, da tam ni mo~ sli{ati zvonjenja, saj dale~ naokrog dejansko 
ni nobene cerkve. Ta metafora je izraz lokalnih pode`elskih `ivljenjskih vrednot 
in izku{enj102. Podobno je tudi kraj izgnanstva neposlu{ne h~ere, v katerega jo 
mati prekolne v pode`elski pripovedni pesmi, tudi komaj kaj dolo~neje pojmovan: 
Pro{la v uno ~rno goro, kadi mi tice ne pojo, niti mi ljudi ne hodo103. 
97 Pojem ni nastal nelogi~no; v raznih miti~nih kozmologijah je po ve~ stopenj vesoljnih treh 
prostorov.
98 Izjemoma je v zagovoru celo izrecno povedano, da se gre{ne du{e v demonskem izgonskem 
kraju ne vicajo (Mati~etov 1948: 32–33) in da tam ne biva nobena du{a (Jagodic 1953: 80). Sicer sta na 
tovrstne novove{ke predstave imeli mo~an vpliv Dürerjevi grafi~ni upodobitvi, na katerih vidimo zidovje 
pred peklom, ne pa ognja. Raz{irjeno je bilo verovanje, da je limb, predpekel podzemeljski jamski prostor, 
obljuden z du{ami, ki pri~akujejo Jezusov prihod (npr. Ferguson 1961: 91).
99 Tako so v Reziji izganjali bolezen jauor: … tacé ta za ]anén, da nina du{a te ne ~uj ne te vide 
(Paletti 1984: 140; gl. Dapit 2001: 149, 152). 
100 Rezijansko v ukazu neznanemu mozolju ali turu: Tecí ta na to dulinico (Paletti 1984: 140). V 
podjunskih zagovorih je sicer omenjeno, da sta Jezus in sv. Peter pri{la do lun~arjeve gnive oziroma na 
Lon~arjevo njivo (Dolenc 1999: 49–50; Makarovi~ M. 2008: 222), ker pa sta pregnala vse hude bolezni, ki 
so tam bivale, bi bil tam kraj nevarnega stika in ne kraj izgnanstva. 
101 Etimolo{ko je Kanin najbr` pasja gora (Snoj 2009: 184–185; Bezlaj 1982: 15); pridevnik bi bil tu 
rabljen v pomenu hudobna, zlobna.
102 Okoljskim izku{njam ustrezno je npr. pisec Matejevega evangelija imel za najhuj{o pu{~avo 
kraje brez vode: Kadar ne~isti duh odide iz ~loveka, hodi po suhih krajih brez vode (12: 43). Podobno je 
drugod veljalo morje kot obmo~je strahu, duhov ali zlih sil nasploh (Delumeau 1982: 23–30); v slovenskih 
zagovorih je to stra{no, ~rno oziroma ~arovno, zavbrno morje.
103 Zapisano v Vidini pri Preloki leta 1905 (SLP 1970: 160, {t. 32/2). 
207
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
^love{ke predstave o neznanem, skrivnostnem, fantasti~nem dostikrat 
nastajajo in obstajajo v zvezi z obrobji znanih pojmovnih ali geografskih svetov 
in so z njimi tudi druga~e povezane (prim. Dal Lago Veneri 1999; Eco 2013). 
Marsikatere postanejo verovanje, trdno prepri~anje o ne~em, kar ni dokazano. 
Verovanja so seveda duhovni proizvodi, ki so najve~krat naslonjeni na ~love{ke 
individualne ali dru`bene potrebe, ~ustva, vrednote in nami{ljene asociacije. 
Trajnost in prepri~ljivost verovanj je omogo~ena z odmaknjenostjo njihovih 
objektov iz obmo~ij ~utnih ali instrumentalnih zaznav in drugih preverjanj. Tak{na 
je bila tudi verovanjska predstava o izgonskih krajih bolezenskih demonov. Zato ni 
bilo dolo~eno, kje so. Ti kraji so omenjani le z abstraktnimi, ~ustveno obarvanimi 
geomorfolo{kimi pu{~avskimi imeni; njihovo bistvo je poetsko u~inkovito 
opredeljeno s slikovitimi ubesedenimi zanikanji vsega ̀ ivega in svetega. Predstava 
o teh krajih je u~inkovita duhovna stvaritev, ki je obstajala v zavesti slovenskih 
zagovorjalcev, zagovorjalk in zagovorjancev in zagovorjank, izpri~ana najve~ v 19. 
stoletju. Ustvarjalcev teh stvaritev ne poznamo, zapisi zagovornih razli~ic pri~ajo, 
da so bile sooblikovane v folklornem procesu pisnih in ustnih izro~anj. V njih lahko 
slutimo tudi starej{o tradicijo, za katero pa ne vemo, kdaj je bila sprejeta v me{an 
pisno-ustni folklorni proces. Zrak, voda, zemlja, ogenj so bili v anti~nih predstavah 
elementi vesolja. To mnenje so prevzeli cerkveni o~etje in jih simboli~no izrazili 
s ptico, ribo, gozdnimi zverinami in ognjenim plamenom (Sachs, Badstübner in 
Neumann 2005: 368–370). Objekti v predstavah zagovarjalcev (kjer nobena ptica 
ne leti, kjer ni nobene ribe, kjer ni nobene zveri s kremplji, kjer ni ognja) bi lahko 
nastali iz teh simbolov. 
Upodobitev izgonskih krajev za bolezenske demone ne poznamo; prejkone 
so bila ustrezna pojmovanja tudi za zagovarjalce in zagovarjance bolj ~ustvena 
kot vizualna. Na podlagi besednih izrekov lahko vidne predstave o teh krajih 
domnevamo le pogojno104. 
LITERATURA IN VIRI 
BABI^, Sa{a
2015 Beseda ni konj: estetska struktura slovenskih folklornih obrazcev. Ljubljana: ZRC SAZU. 
BARLE, Janko
1933 [est slovenskih zagovora iz godine 1720. Narodna starina 12, {t. 1, str. 72–75.
BÉCHARD, Deni
2015 Pobili bomo demone!: strah, vera in lov na otroke ~arovnike v Kongu. Global (junij), str. 94–99.
BEZLAJ, France
1982 Etimolo{ki slovar slovenskega jezika: druga knjiga: K–O. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
BIEDERMANN, Hans 
1987 Schaden- und Abwehrzauber. V: H. Valentinitsch (ur.), Hexen und Zauberer. Graz-Wien: Leykam. 
Str. 165–173. 
1989 Knaurs Lexikon der Symbole. München: Droemer Knaur. 
104 Vizualna predstava, ki je po mnenju pisca teh vrst blizu besednim omembam v zagovorih, je 
delo Giovannija di Paola iz leta 1454, ki ga hrani Narodna galerija v Londonu. Naslikan je mladi sv. Janez 
Krstnik, ko odhaja v skalno pu{~avo; ta je visoko v gorah, groze~e jo tvorijo ogromne fantasti~no koni~aste 
skalne gmote, tam ni ne rastja ne `ivali. 
208
Gorazd Makarovi~
BOISEN-HAAS, Therese
2015 Skrivnostna knjiga urokov. History, {t. 43 (avgust), str. 34–37. 
BORISOV, Peter
1977 Od ranocelni{tva do za~etkov znanstvene kirurgije na Slovenskem. Ljubljana: SAZU. 
1985 Zgodovina medicine. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. 
BRAEKMAN, Willy
1998 Zaubersprüche V, Mittelniederländische Literatur. V: Lexicon des Mittelalters IX. München: LexMA. 
Stolpec 490.
BROSTRÖM, Natasja
2015 Obsedeni s hudi~em. History, {t. 40 (maj), str. 56–61.
CEVC, Tone
1993 Velika planina: `ivljenje, delo in izro~ilo pastirjev. Ljubljana: �T. Cevc�, In{titut za slovensko 
narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 
COOPER, Jean Campbell
1986 Ilustrovana enciklopedija tradicionalnih simbola. Beograd: Nolit. 
CRÓINÍN, Dáibhí
1998 Zaubersprüche IV, Irische Literatur. V: Lexicon des Mittelalters IX. München: LexMA. Stolpca 489, 490. 
DAL LAGO VENERI, Brunamaria
1999 Der Traum der Vernunft: von Einhörner, Hippogryphen, Basilisken, Monstern und Sirenen. Wien, 
Bozen: Folio.
DAPIT, Roberto
2001 Mo~ besede, mo~ prednikov: zagovorni »obrazci« v Reziji in drugje. Studia mythologica Slavica 4, str. 
141–158. 
DELUMEAU, Jean 
1982 Strah na Zapadu. Vrnja~ka Banja: Zamak kulture. 
DOLENC, Milan
1977 O dozdaj zbranih ljudskomedicinskih rokopisih. Traditiones 4, str. 248–258.
1999 Zagovori v slovenski ljudski medicini ter zarotitve in apokrifne molitve. Ljubljana: In{titut za 
zgodovino medicine Medicinske fakultete. 
ECO, Umberto
2013 The book of legendary lands. London: MacLehose Press. 
ELIADE, Mircea
1983 Okultizam, magija i pomodne kulture. Zagreb: Grafi~ki zavod Hrvatske. 
ERJAVEC, Fran
1883 Iz potne torbe. Letopis Matice slovenske za leto 1882 in 1883, str. 195–351.
FERGUSON, George
1961 Signs and symbols in Christian art. Oxford, New York: Oxford University Press.
FRAZER, James George
1977 Zlatna grana: prou~avanje magija i religije. Beograd: Beogradski izdava~ko-grafi~ki zavod. 
GAGER, John G.
1999 Curse tablets and binding spells from the ancient world. Oxford, New York: Oxford University Press.
GLONAR, Jo`a
1922 Srednjeve{ki zagovori v ljubljanski licejki. ^asopis za zgodovino in narodopisje 17, str. 100–101.
1928 »Kolomonov `egen« in enake re~i pri nas. ^asopis za zgodovino in narodopisje 23, str. 150 –151. 
GORING, Rosemary (ur.)
1995 Dictionary of beliefs and religions. Ware, Hertfordshire: Wordsworth.
GRABER, Georg
1926 Zaubersprüche aus Kärnten. Wiener Zeitschrift für Volkskunde 31, str. 47–54.
209
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
GRABNER, Elfriede
1987 Volksmedizin – Wesen, Begriffe und Grundzüge. V: H. Valentinitsch (ur.), Hexen und Zauberer. 
Graz, Wien: Leykam. Str. 75–94. 
GRAFENAUER, Ivan
1937 Najstarej{i slovenski zagovori. ^asopis za zgodovino in narodopisje 32, {t. 1–4, str. 275–293. 
1943 »Duhovna bramba« in »Kolomonov `egen«: (nove najdbe in izsledki). V: F. Ramov{ (ur.), Razprave: 
knj. 1. Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti. Str. 201–339. 
GRUDEN, Josip
1908 Praznoverje in misti{ke sekte v protestantski dobi. Izvestja Muzejskega dru{tva za Kranjsko 18, {t. 2, 
str. 60–66.
1910 Zgodovina slovenskega naroda. Celovec: Dru`ba sv. Mohorja.
HALL, James
1991 Rje~nik tema i simbola u umjetnosti. Zagreb: Avgust Cesarec. 
HOLLIS, Stephanie
1998 Zaubersprüche III, Englische Literatur. V: Lexicon des Mittelalters IX. München: LexMA. Stolpca 
488, 489.
JAGODIC, Marija
1953 Ljudsko pesni{tvo in pripovedni{tvo, ljudska medicina v Podjunski dolini: diplomska naloga. 
Ljubljana: �M. Jagodic�. 
KATEKIZEM
1993 Katekizem katoli{ke Cerkve. Ljubljana: Slovenska {kofovska konferenca. 
KEIL, Gundolf
1998 Zaubersprüche (incantamenta) I, Allgemein. Deutsche Literatur. V: Lexicon des Mittelalters IX. 
München: LexMA Verlag. Stolpca 486, 487.
KELLER, Józef 
1980 Religiozni obredi, obi~aji i simboli. Beograd: Radni~ka {tampa. 
KING, Francis
1975 Magic: the Western tradition. London: Thames and Hudson.
KLEKL, Jo`ef, ml.
1924 [atringe »Slov. Krajine«. Kalendar Najsvetej{ega Srca Jezu{ovoga 21, str. 30–34.
KOS, Milko; STELE, France
1931 Srednjeve{ki rokopisi v Sloveniji. Ljubljana: Umetnostno zgodovinsko dru{tvo. 
KO[IR, Pavel
1922 Ljudska medicina na Koro{kem. ^asopis za zgodovino in narodopisje 17, str. 20–32.
KO[IR, Pavel; MÖDERNDORFER, Vinko 
1927 Ljudska medicina med koro{kimi Slovenci. ^asopis za zgodovino in narodopisje 22, str. 9–32. 
KO[TIAL, Johannes
1911 Sieben Beschwörungsformeln (besíde oder zagóvori) aus dem slowenischen Teile des Küstenlandes. 
Zeitschrift für österreichische Volkskunde 17, str. 171–173.
KOTNIK, Franc
1943 Slovenske starosvetnosti. Ljubljana: �Konzorcij Slovenca�.
KOZAR, Marija
1996 Etnolo{ki slovar Slovencev na Mad`arskem = A Magyarországi Szlovének néprajzi szótára. Mono{ter: 
Zveza Slovencev na Mad`arskem; Szombathely: Savaria Múzeum. 
KRETSCHMER, Hildegard
2008 Lexikon der Symbole und Attribute der Kunst. Stuttgart: Reclam. 
KROPEJ, Monika
2000 Magija in magi~no zdravljenje v pripovednem izro~ilu in ljudsko zdravilstvo danes. Etnolog 10, str. 75–84.
2003 Charms in context of magic practice: the case of Slovenia. Folklore 24, str. 62–77.
210
Gorazd Makarovi~
KUMER, Zmaga
1991 Odsev verovanja v ljudski duhovni kulturi na Slovenskem. V: M. Benedik (ur.), Zgodovina Cerkve na 
Slovenskem. Celje: Mohorjeva dru`ba. Str. 335–355.
KUTIN, Danaja
2007 Zagovori: primer zdravljenja v ljudski medicini: diplomsko delo. Koper: �D. Kutin�. 
LE GOFF, Jacques
1990 Phantasie und Realität des Mittelalters. Stuttgart: Klett-Cotta. 
LEHMANN, Alfred
1990 Aberglaube und Zauberei von den ältesten Zeiten an bis in die Gegenwart. Bindlach: Goudrom. 
LEVEC, Fran
1886 Kako se zagovarja ka~ji pik. Ljubljanski zvon 6, str. 315.
LIPOVEC ^EBRON, Ur{ula
2008 Kro`ere zdravja in bolezni: tradicionalna in komplementarne medicine v Istri. Ljubljana: Filozofska 
fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. 
LIVINGSTONE, E. A. (ur.)
1997 The Oxford dictionary of the Christian church. Oxford �etc.�: Oxford University Press. 
LOKAR, Janko
1911 Iz Bele Krajine. Carniola 2, str. 1–31.
1942 Nekaj zagovorov iz borovni{ke okolice. Etnolog 15, str. 96.
LURKER, Manfred
1994 Dictionary of gods and godesses, devils and demons. London, New York: Routledge.
MAKAROVI^, Gorazd
2002 Janez Svetokri{ki o svetni{kih zavetnikih in zavetnicah. Traditiones 31, {t. 1, str. 125–157.
2006 Pri~evanja o svetni{kih zavetni{tvih v Trubarjevem katekizmu iz leta 1575. Etnolog 16, str. 159–195.
2008 Razvoj majev in mlajev na Slovenskem. Etnolog 18, str. 17–64.
MAKAROVI^, Marija
1978 Ljudsko zdravstvo – na primeru Pregare v Istri. V: F. Krmpoti} (ur.), Zbornik radova 26. sastanka 
nau~nog dru{tva za historiju zdravstvene kulture Jugoslavije. Rijeka: Znanstveno dru{tvo za povijest 
zdravstvene kulture. Str. 207–218.
1982 Strojna in Strojanci. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
1991 Zdravstvena kultura agrarnega prebivalstva v 19. stoletju. Slovenski etnograf 33–34, str. 481–528.
2001 O ljudskem zdravilstvu z Dolenjskega in iz Bele krajine. Traditiones 30, {t. 2, str. 89–112.
2008 Podoba zdravstvene kulture koro{kih Slovencev v kme~kem okolju od Zilje do Podjune v 19. in 20. 
stoletju. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Slovenski narodopisni in{titut Urban Jarnik, Mohorjeva zalo`ba. 
MAKAROVI^, Gorazd; ROGELJ [KAFAR, Bojana
2000 Poslikane panjske kon~nice: zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski 
etnografski muzej. 
MAPLE, Eric
1973 Witchcraft: the story of man's search for supernatural power. London: Octopus Books. 
MATI^ETOV, Milko
1948 O etnologiji in folklori zapadnih Slovencev. Slovenski etnograf 1, str. 9–56.
1951 Zagovarjanje pri dveh slovenskih knji`evnikih. Slovenski etnograf 3–4, str. 331–342. 
1972 Rezijanski zagovor proti ka~jemu strupu. Traditiones 1, str. 186.
MENCEJ, Mirjam
2003 Raziskovanje ~arovni{tva na terenu: ~arovni{tvo kot ve~plasten verovanjski sistem. Studia 
mythologica Slavica 6, str. 163–180.
MERKÙ, Pavle
1976 Ljudsko izro~ilo Slovencev v Italiji: zbrano v letih 1965–1974. Trst: Zalo`ni{tvo tr`a{kega tiska. 
METFORD, J. C. J.
1983 Dictionary of Christian lore and legend. London: Thames and Hudson. 
211
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
MÖDERNDORFER, Vinko
1946 Verovanja, uvere in obi~aji Slovencev. Celje: Tiskarna Dru`be sv. Mohorja. 
1964 Ljudska medicina pri Slovencih. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 
MRKUN, Anton
1937/39 Ljudska medicina v dobrépoljski dolini. Etnolog 10–11, str. 1–10.
NATAF, André
1996 The Wordsworth dictionary of the occult. Ware, Hertfordshire: Wordsworth.
NAVRATIL, Ivan
1894 Slovenske narodne vra`e in prazne vere, primerjane drugim slovanskim in neslovanskim. Letopis 
Slovenske matice za leto 1894, str. 138–201.
OCCULT 
1975 The occult and the supernatural. London: Octopus in association with Phoebus. 
OMERSA, Nikolaj
1922 Zagovorna knjiga Antona Petri~a. ^asopis za zgodovino in narodopisje 17, str. 96–100.
ORLI], Drago
1986 [torice od {trig i {triguni. Pula: Istarska naklada.
PAJEK, Josip
1884 ^rtice iz du{evnega `itka {taj. Slovencev. Ljubljana: Matica slovenska. 
PALETTI, Silvana
1984 Samoobrambne besede, navade in verovanja v Reziji. Traditiones 13, str. 139–143.
RADENKOVI], Ljubinko
1986 Mesto isterivanja ne~iste sile u narodnim bajanjima slovensko-balkanskog areala. Glasnik 
Etnografskog muzeja u Beogradu 50, str. 201–222.
1996 Simbolika sveta u narodnoj magiji ju`nih Slavena. Ni{: Prosveta. 
1998 Zaubersprüche VI, Slavische Literaturen. V: Lexicon des Mittelalters IX. München: LexMA. Stolpca 
490, 492. 
RADOVANOVI^, Sa{o
1997 »Bog se usmili uboge gre{ne du{e. Amen«: ~arovni{ki procesi na slovenskem [tajerskem v letih 1546–
1746. Murska Sobota: Pomurska zalo`ba. 
RONY, Jérôme-Antoine 
1962 A history of magic. New York: Walker. 
SACHS, Hanelore; BADSTÜBNER, Ernst; NEUMANN, Helga
2005 Wörterbuch der christlichen Ikonographie. Regensburg: Schnell & Steiner.
SARIA, Balduin
1937/39 Srednjeve{ki zagovor iz Sti~ne in njegove paralele. Etnolog 10–11, str. 245– 253.
SCOT, Reginald
1972 The discoverie of witchcraft. New York: Dover Publications.
SEIBERT, Jutta
1989 Lexikon christlicher Kunst. Freiburg, Basel, Wien: Herder.
SHARPER KNOWLSON, T.
1998 The origins of popular superstitions. Twickenham: Senate.
SHAW, Eva
1997 Book of divining the future. Ware, Hertfordshire: Wordsworth.
SIMEK, Rudolf
1998 Zaubersprüche II, Altnordische Literatur. V: Lexicon des Mittelalters IX. München: LexMA. Stolpca 
487, 488.
SLP
1970 Slovenske ljudske pesmi: prva knjiga: pripovedne pesmi. Ljubljana: Slovenska matica.
212
Gorazd Makarovi~
SNOJ, Marko
2009 Etimolo{ki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Zalo`ba ZRC. 
STANONIK, Marija
2001 Vpra{anje vizualizacije abstraktnih bitij v slovenski slovstveni folklori. Traditiones 30, {t. 1, str. 169–181.
2011 Magija besede = zagovori: `anrska opredelitev zagovorov. V: S. Kranjc (ur.), Meddisciplinarnost v 
slovenistiki. Ljubljana: Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete. Str. 427–431.
[TREKELJ, Karel 
1895/98 Slovenske narodne pesmi: 1. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica. 
1904/07 Slovenske narodne pesmi: 3. zvezek. Ljubljana: Slovenska matica.
TRATNIK VOLASKO, Marjeta; KO[IR, Matev`
1995 ^arovnice: predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih de`elah. Ljubljana: Znanstveno in 
publicisti~no sredi{~e. 
VALENTINITSCH, Helfried; SCHWARZKOGLER, Ileane
1987 Hexen und Zauberer: Katalog der Steierischen Landesausstellung 1987, Riegersburg/Oststeiermark, 
1. Mai–26. Oktober. Graz, Wien: Leykam. 
VALVASOR, Johann Weichard
1689 Die Ehre Deß Hertzogthums Crain. Laybach: zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern 
in Nürnberg. 
ZABLATNIK, Pavle
1972 Iz ljudske medicine pri koro{kih Slovencih. Traditiones 1, str. 181–185.
ZADRAVEC, Jo`e 
1985 Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska zalo`ba. 
ZAHN, Joseph
1899 Steirische Miscellen zur Orts- und Culturgeschichte der Steiermark. Graz: U. Moser. 
ZUPANI^ SLAVEC, Zvonka
2000 Zagovori – magi~ne korenine medicine. Etnolog 10, str. 85–94.
BESEDA O AVTORJU
Gorazd Makarovi~, dr., muzejski 
svétnik. Do upokojitve je bil zaposlen kot ku-
stos za ljudsko umetnost v Slovenskem etno-
grafskem muzeju. Njegovo raziskovalno delo 
sega ~ez meje osnovnega delovnega podro~ja. 
Avtorjevo {irino ozna~uje formulacija njego-
vih raziskovalnih prizadevanj v zadnjih le-
tih: zgodovina kulture in odnos prebivalstva 
do kulture na Slovenskem od naselitve do 
druge svetovne vojne. Je pisec ve~jega {tevi-
la razprav. Med pomembnej{e knjige sodijo 
Slovenska ljudska umetnost (1981), Slovenci 
in ~as: odnos do ~asa kot okvir in sestavina 
vsakdanjega `ivljenja (1995), Poslikane panj-
ske kon~nice: zbirka Slovenskega etnografske-
ga muzeja (2000) in Ko {e nismo bili Slovenci 
in Slovenke: novove{ke etni~ne identitete pred 
slovensko narodno zavestjo (2008).
ABOUT THE AUTHOR 
Gorazd Makarovi~, PhD, museum 
counsellor. Until his retirement, Makarovi~ 
was employed as curator of folk art at the 
Slovene Ethnographic Museum. His research 
work extends beyond the limits of his basic 
area of work. The breadth of his learning is 
marked by the formulation of his research en-
deavours in recent years: the history of culture 
and the attitude of the population to culture 
in Slovenia from settlement to the Second 
World War. Makarovi~ has authored many 
studies. The most important books are Sloven-
ska ljudska umetnost (1981), Slovenci in ~as: 
odnos do ~asa kot okvir in sestavina vsakdan-
jega `ivljenja (1995), Painted beehive panels: 
the collection of the Slovene Ethnographic 
Museum (2000), and Ko {e nismo bili Slovenci 
in Slovenke: novove{ke etni~ne identitete pred 
slovensko narodno zavestjo (2008).
213
Predstave o skrivnostnih izgonskih krajih bolezenskih demonov na Slovenskem
SUMMARY 
Notions in Slovenia of the mysterious places outcast disease demons go to 
Based on healing invocations recorded in the 19th and first half of the 20th centuries, the article 
establishes and defines contemporary notions of the special places where demons, thought to be 
responsible for diseases, were magically cast out to. The invocations are critically defined based 
on the sources. The foundations for their validity are then outlined analytically: from their 
connections with holy persons, magical objects and actions, magical words, numbers, temporal 
or cosmological circumstances, to their imagined or actual healing effects. Particular attention 
has been dedicated to invocations which reveal the “logic” of a magical, mythical attitude to 
the world. 
The article describes in detail notions of disease demons, and in particular the places suitable 
for them to be cast out to; these are poetically and efficiently determined with picturesque 
verbalized denials of everything living and holy (where nothing at all lives, which man’s hands 
or legs have never touched, where no mower has ever mowed and no reaper ever reaped, where 
there is no green grass, not a single tree, where no animal dares to tread, where no rooster crows, 
where no bell ever rings, where the sun never shines, where nothing divine is to be found etc.). 
People’s notions of these places are not in accordance with the tripartite division of the universe 
(heaven, earth, and underworld) or some other simple cosmological ideas. The article concludes 
that these places were originally imagined to be in an intermediate or marginal area along the 
upper border of the earth, in a desperate rock desert, or along the lower border of the earth – on 
the bottom of the sea.