P ~T__ SVKTM KVKMInKJM Evharistična obletnica. Letos bo 8. avgusta poteklo 25 let, ikar je papež Pij X. izdal svoj sloveči odlok o starosti otro:k, (ki smejo prejeti prvo sv. obhajilo (od papeža potrjeni odlok sv. kongregacije o za'kramentih dne 8. avgusta 1910). Ta odlok je odpravil navado, ki se je po mnogih krajih udomačila, da so za prvo sv. obhajilo terjali poznejša leta, v ikaterih je omogočen-o temeljitejše poznanje verskih resnic in bolj dozorelo pripravljanjc na dviši. Ta navada, iki je odlašala prv-o sv. obhajilo do 12., 14. ali celo še poznejšega leta, je >oropala mladino najlvrepkejšega sredstva za ohranitev krepo3ti. Novi odlok je določil, da je starost razločevanja ikakor z& spoved tako za sv. obhajilo tista, v ikateri začne otrok pametno misliti, to je, okrog 7. lota, ali črez r.li pa tudi manj. Od tega časa se začenja dolžnost, zadostili obojni postavi spovedi in sv. obhajila. Ta papeževa naredba je postala najkrepkejša osnova evharisticni vzgoji mladine, ki je doslej rodila prav lepe uspehe. Otrokom je omogočeno, da se morejo tudi s svoje strani odzvati povabilu Gospodovemu: »Pustite male k meni priti!« . Petindvajsetletnica tega znamenitega cvharističnega odlcka pade v naši državi v evharistično leto, v leto državnega evharističnega shoda ˇ Ljubljani. Slovenska mladina bo imt_la posebno priliko, da povodom evharističncga kongresa proslavi tudi to prclepo evharistieno obletnico ter da v javnosti da izraza svoji duševni ratlosti in hvaležnosti. Brezbožništvo. Taborišče brozbožništva je boljševiška Rusija. Boljševizem smatra samega scbe :kot neskladnega z vero v pravega, nadsvotiiega Boga, stvarnika in sodnika. Ali Bog ali boljševizem: obojo v vzajcmni cdinosti je nemogoče. Zata boljšcvizem nasprotuje veri v Boga ter jo med ljudstvom razdira z vsem! sredstvi. Osobito v mladini hoče zatreti vsako, tudi zadnjo ikal vere in kršfanstva. Na pddročju brezbožnc mladinsko vzgojc je žo dosegel uspehe, nadvse žalostne uspehe. Brezbožna mladlna je poslala Stalinu pismo, ki v njem pravi med drugim to: »Stara cerkev (v naši va« si) siccr še stoji, toda 1_riža nima več. saj tudi ni več cerkev, marveč iklub. Bog, čigar jc nekdaj bila ta cerkev, j€ scdaj v ropotamici.« Tako govori po polna brezbožnost. Ubogo Ijudstvo, 10 mu dorašča brezbožna mladina! Gorje državi, ki hoče Boga vreči v ropotarnico! Ruski narod je sicer po številu ogr.men, toda črv brezbožništva bo počasi razjedel tudi njegov nekdaj tako močni organizem. Majhni narodi pa prej psdejo kot žrtev tega črva. Memento za naš narod! Brezboštvo se širi povsod po svetu z zgovorjeno, s pisano in zlasti s tiskano besedo. Včasih se to dogaja pod krinko, ker bi odkrito brozboštvo vplivalo bolj odbojno 'kot privlačno. Zato je zakrinkano brezbošlv« še bolj nevarno iko odkrito. Saj aas sveto pismo svari pred ikrivimi pr.roki, ki nastopajo pod krinko ovčjih oblek. Vse, kar ruši vero in moralo med ljudstvom, zlasti med mladino, vse to utira pot brezboštvu. Proti prodirajočemu brezboštvu je treba se boriti, delati in moliti. Sv. Oče je 'kot molitveni namen za mesec januar -aoločil: zoper brezbožništvo. Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini je zatisnila v Gospodu oči dne 2. januarja daleč znana, spoštovana in ob.e priIjtibljena gospa Rezika Ogrizek, soproga bivšega trgovca in gostilničarja g. Franca OgrLzek. Rojena je bila 13. januarja 18G5 v Radečah pri Zidanem inostu in se je poročila z vzglednim l^ožem Francem leta 1887. Pokojna je bila ena največjih vseptransikih dobrotnie, ki so živele ter de- lovale zadnjih 50 let po spodnjih krajih. Podpirate je Cerkev, duhovščino in reveže. Imela je za vsakega, ki je stopil pod njeno streho, največjo gostoIjubnost in dober nasvet. Ni bilo dneva, da bi ne bilo nasičenih pri Ogrizkovih po ve_ siromakov, l_i &o poznali od bogznaj ikod dobro mamico Reziko. Kmečkim Ijudom je bila vsikdar na razpolago z dobrimi nasveti pri gospodinjstvu in na pomoč z domačimi zdravili. Dasi zelo dobro stoje.a, je prijela za vsako še tak-o težavno delo doma in na polju. Pri vseh obilnih skrbeh je bila najboljše smehljajoče volje in je s svojim vedrim obrazom znala pregnati čemernikom slabo voljo. Bogznaj ikolikerim je bila krstna in posebno še birmsika botra. Darovala je s svojim možem težke svote za domačo in tudi za razne druge cerkve. Duhovniki, ki s'o se zdravili v Rogaški Slatini, &o imeli pri gostoljubnih Ogrizkovih svoj dom, kamor je rad zahajal tudi rajni djakovaški vladika Strossmajer in druge odlične osebnosti duhovskega in vseh stanov. Ni še treba posebej naglašati, da je bil- blagopokojna Rezika res prava krščanslca žena, najboljša mati in gospodinja ter neustrašena gospa, iki je svoje pravo prepričanje ncustrašeno javno povdarjala in ga zagovarjala. V njeno hišo je zahajalo samo krščansko časopisje. Dobra Ogrizkova mamica bo živela v ^vojih velilkih in brezštevilnih dobrih delih v najboljšem ter v trajno bvaležnem spominu pri vseh, ki so jo poznali. Blagopokojni povrni Vsemogočni z večno nagrado vse, ikar je storila dobrega bližnjemu, žalujočemu soprogu ter drugim sorodnikom naše isikreno sožalje! Pogreb gospe Ogrizekove na biljc pred praznlkom Svetih Treh Kraljev je bil dokaz velikega spoštovanja in iskrene ljubezni, ki jo je rajna gospa uživala v domači in v sosednih župnijah. Toliko ljudi, moških in žensfc, gospode in preprostega ljudstva, se rediko kje zbere na kakšnem pogrebu v podežeiju. V spremstvu je pred krsto stopalo 20 duhovnikov, med njdml monsignor Iv. Vreže, profesor dr. Josip Hohnjec, monsignor Lovrec iz Ljutornera in g. Tomaž Ulaga, ki je kot nekdanji svctokrižki kaplan prihitel iz Beograda. Pred hiSo se je z lepimi besedami poslovil od rajne go&pod šolski upravitelj Verk, nakar je moški pevski zbor s finim občutom zapel rajni nadvse priljubljeno pesem »Iz stolpa«. Po sv. maši, ki jo je daroval g. nadžupnik Vajda, se je doig sprevod počasi pomikal navzgor k cerkvi Sv. Trojice, kjer so rajnico položili kvečnemu počitku v rodbinski grobnici. Preden so se groba vrata zaprla nad Ogrizekovo gospo, je g. nadžupnik Vajda v prisrčnih besedah začrtal duhovni liik te globoko verne in pobožne, vedno vedro-vesele in ljubeznivo - prijazne, srčno usmiljene jn požrtvovalno dobrotljivc gospe, ki je neposredno pred smrtjo sporočila svojemu blagemu soprogu željo: »Revežev ne pozabi!« Ko so izzveneli zadnji zvoki ganljive Łalostinke, &o ljtidrike množice z izrazom globoke žalosti zapustile pokopališče z željo, ki jim }e trepetala v srcu in na ustnicah: »Počivaj v miru, plemenita Ogrizekova gospa!« Gospa R. Ogrizek f. J