379 ------ Novičar iz domačih in tujih dežel. z Dunaja. — V državnem zboru razpravlja se z izredno temeljitostjo že več kot teden dni postava o osnovi in ohranitvi kmetijskih posestev srednje velikosti, in vendar je bil v zadnji ponedeljski seji rešen še le § 4. po jako obširnih razpravah. Danes nadaljuje se posvetovanje o tem zakonu, jutri zboruje tudi gosposka zbornica. Prvo vrsto novic tega tedna zavzima smrt vojvoda Maksa bavarskega, očeta naše cesarice, ki je v visoki starosti 80 let, minuli četertek ob 7^4 zjutraj, dne 15. t. m. v Monakovim, nekoliko dni popred v drugič po mrtvoudu zadet, mirno zdihnil svojo blago dušo. Pokopan je bil na svoji grajščini Tegernsee minuli torek, dopoludne ob 8. Pokojni se je rodil dne 4, decembra 1. 1808 in se ]e poročil dne 9. septembra 1828 z vojvodico Ludoviko bavarsko, ki je ž njim ene starosti in s katero sta pred dvema mescaraa praznovala diamantasto poroko, ker sta doživela v srečnem zakonu polnih 60. let. Pokojni vojvoda imel je osmero otrok in to troje sinov in petero hčer, namreč sinove: vojvode Ludovik, Karol Božjidar, in Maksimilijan, ter hčere: princesiDJo Heleno udovo kneza Thurn-Taksis, našo cesarico Elizabeto, kraljico Marijo Sicilijansko, visokost Matildo udovo Trani in pa Sofijo vojvodico Alenconsko. Ker se je prvorojeni sin vojvodov odpovedal prvo-rojenstvu zavolj svoje poroke z neplemenito AVallersee, nastopi sedaj pravice očetove drugorojeni sin vojvoda Karol Božidar, o katerem je znano, da je postal doktor zdravništva in da je celo mnogim vbogim na očeh bolnim pomagal. Našo cesarico Elizabeto iznenadila je smrt očetova na otoku Korfu in zarad prevelike oddaljenosti, ji ni bilo mogoče prihiteti k umirajočemu očetu in tudi ne k pogrebu njegovemu. Naša država obžaluje pri smrti vojvoda Maksa — očeta cesaričinega in tugujejo s cesarico tudi narodi avstrijski. Za dvor cesarjev in dvorne dostojanstvenike zaukazal je cesar naš znamenja žalovanja v obleki in opravi za 6 tednov od due 18. novembra do vštetega 2. januarja; na dan pogreba pa sta bila dvorna gledališča zaprta. Pogreba vdeležili so se naš cesar, cesarjevič in pa nadvojvoda Ludovik Viktor. Glede splošnega političnega položaja culi so se zadnje dni iznemirljivi glasovi: Navajalo se je pred vsem, da Euska zopet po-množuje svojo vojno na naših mejah, navajali so se glasovi iz ruskih časnikov, po katerih bi bila za pri-hodno spomlad vojska neizogibna, vrh tega pa so se ponavljali glasovi, da se ruši zveza Avstrijsko-Nemška, naglaševalo se je z novega, da je grof Taaffe nasproten tej zvezi. To novico je vklub ugovorov Pest. Lloyd-ovega ponavljala Nemška „Post*', katere se Bismark poslužuje mnogokrat v svoje namene in prav pomenljivo je pre-tenje tega lista, katero se glasi do besede: „Avstrija bode ali zvezi zvesta, ali pa je ne bode." To so silo jasne in mogočne besede, pa zdi se nam, ako Avstrija zvesta ostane sama sebi, da kmalu pride čas, ko za napuhoTn nastane padec. Ogerska. — Brambovski odsek deželnega zbora je po daljnem razgovoru v obče pritrdil novi brambovski postavi, prav tako tudi klub vladine stranke. Glede naših razmer s Srbsko culi so se glasovi od več strani, da se kralj pripravlja potom nove radikalne večine iskati porazumljenja z Rusko in s tega se je sklepalo da Srbsko-Avstrijske razmere postanejo nepovoljuejša. Te govorice so po srbskih vladinih listih odločno na laž stavi z dostavRom, da so tudi sedaj še avstrijsko-srbske razmere najprijaznejše. Moravska dobila je novega cesarskega namestnika in imenovana je nato mesto oseba iz uradniških krogov, kakor so „Novice'* že začetkom kazale kot najverjetnejše: imenovan je namreč na to mesto podpredsednik C kr. namestništva gališkega, vitez LobeL Levičarski listi kažejo se s tem imenovanjem nekako zadovoljni, ker ni imenovan pristaš češke narodne stranke na to pomenljivo mesto, levičarji se celo vesele I zavolj tega, ker se čuje, da nov namestnik ne zna češko. Nemška. - Preiskavanje zoper Gefken-a zarad natiskavanja dnevnika pokojnega cesarja Friderika ni ravDO prijetno za kneza Bismarka. Gefken bil je namreč v tesni zvezi z baronom Rogenbach-om. Policija je tudi pri tem vršila hišno preiskavo in našla je pri njem mnogo dokazov tesne zveze s Gefken-om, pa prav tako tudi dokazov tesne njegove zveze s pokojnim cesarjem. Sedaj kaže se bolj in bolj neovrgljivo, da so besede prijavljenega dnevnika cesarjevega po vsem izvirne in I prave, ako ravno morebiti prav dejanja niso bile navedene natanko po oni vrsti, po kateri so se vršile; dokazuje se pa tudi, da je Gefken prijavil dnevnik po izrečenem naročilu cesarjevim. Ta resnica zna biti knezu Bismarku še toliko neprijetna, pa zavolj tega se vendar nihče ne bode našel, ki bi je ne verjel. Ruska — najela je na Francoskem posojila 500 milijonov rubelov. Nemška borsa, kije imela strog ukaz, pri nikakoršnem ruskem posojilu vdeleževati se, zagnala je po naznanilu, da so francoski kapitalisti preskrbeli denar za to posojilo, velikansk vriš: Češ da se bode porabil ves ta denar za ruske vojne priprave in da bode toraj spomladi vojska gotova. Ta vriš vporabili so Nemci v škodovanje onih, ki so Rusom posojilo s tem, da so ruske ruble ponujali pod tekočo ceno. Nekoliko dni kazale so se evropejske borse nekoliko iznemirjene, pa kmalu se je pokazalo, da je ves vriš le narejen z namenom na denarni dobiček in potem potolažile so se tudi borse za toliko časa, dokler se ne bode kako* vemu političnemu vremenskemu proroku zdelo primerno, zopet zatrobiti v trombo vojskino in si, vsled tako nastalega strahu zopet na suho spraviti nokoliko tisočakov ali celo milijonov. Naše uradne poizvedbe vsaj kažejo, da novejši 6a3 Ruska ni storila ničesar, kar hi kezalo na vojsko. —- 380-----