Majhna središča za izbiro poklicev v podjetjih
Uslug te važne služhe se ne poslužujemo dovol)
V Zagrebu žc 25 let deluje jsitamova, katere naloga je po-¦nagiati mladirn ljudem pri iz-airi poklica. O tem govcri tu-ii sam njen naziv; Posveto-/ainica za izbiro poklica. Pred sačetkom novega šodskega le-;a pomaga ta ustanov^ mladin-?em in ¦.nLadinkaan, da si izbe-rejo pOklic, ki najboJj ustreza ijihovim sposobnosUm in de-ovnim zmoinostim. Na posve-x>valmico se ne obračajo samo Jijakd, ki koncajo srčdaijo šo-o, temveč tudi študentje, nato ačenci v gospodarstvu, vojni n delovnj invaJidJ ter osebe, d imajo slusne okvare ald »kvare vida.
Prav pretekje dni so bili naj-itevikiejši ofoiskovailci te usta-love maiiuramti. Razen iz Za-;reba so prihajali v posveto-/alnico tudi maturanti z Reke, Sarlovoa, Petrinje, Siska, Vi-n-ovitice in ceio lz Somborja.' ianimdvo je, da ti po poreklu /ečinoma izhajajo iz delav&kih n kmečkih družin. Iz družin ^službencev in ohrtoikov jih li mnogo.
Usluibeiid posvetovataice a izbiro poklica — a to so jredvsem psihologi in mtdi-rinski strokovnjaki — poudar-ajo, da prihajajo iz naših jrednjih žol lrije tipi matu-•antov. Prvi, ki so neorienti-•ani, knajo smisal in želje za rse, ne pa za nekaj določene->a. Drugi so tisti, k& kolebajo / izbiri pokliRa, navadano med mediriTiPO in tehniko adii pravom, ;ehniko in veierino, predvsem ued tisrtimi slr.&kaimi, ki niso 7 ničemer sorodne. Tretja tšp tvorijo tiisti arednfiieiš^ci, kli re&o, kaj hočejo, ki so se točno jdločili, pa pred nadadjeva-ljern šolanja želijo' preverita ;voje sposobinosii
Med naSimi rmaturanti še lipa, MaloštevUni pa so tisti, ^edno prevladujeta prva dva ri se obrafejo na psihologe in itroiltoviijake, da bd preverili svoje sposobaiosti in nagnjeno-
sti. V Zahodni Nemčiji na pri-mer, ki je sicer dobro znana so sposobnih strokovnjakih, je staiije popolnoma nasprotno. Tam se vsako leto 90 odstot-kov maturantov podvrže pre-iskavi svojih sposcbnosti in nagnenj v posvetovalnicah za izbiro poklica. Prav tako je tudi v Avstriji in nekatenb drugih državah,
O pravem stamju v naši dr-žavi še ni točnih statističnih podaitkov, računajo pa, da v treh posvetovalinieah za izbiro poklica, — zagrebški, beoigraj-siki iin ljubljainski — psihologi in profesorji raziščejo sposob-nosti saono ene deseUne matu-raratov na leto.
Seveda j6 tako stanje mogo-če razumeti, ker gre vendar za novo družbeno silužbo. Pred to biiižbo sta šede perspekti-va ta razvoj glede raa čedalje večje in vedno nove družbene in ekanomske potrebe po no-vih pakiicih. Prav zarada po-večanja teh naših potreb se je tudi pokazalo, da te posveto-valnice ne morejo — pri seda-nji strukturi im organizaciji — uspešno opravljati svojo fuoik-cijo. Zato se — lahko rečemo tudi spcMtiaino — pojavlj^jo prizadevanja po novi organi-zaciji službe za profe&ionalno usmeriitev. Pomembno je, da prihajajo ta prizadevanja prav iz proizvodaje, iz delovnih ko-lektivov.
Nekatera večja podjetja, na primer Zagrebšld elektritinj tramvaj, jugoslovanska držav-' na želesmica in »Rade Končar* so ustamovila nedavno lastne majhne centre za izbiro pokU-ca. V teh centrih dela eden ali več industrijskih psiholo-gov, ki skrbijo, da se znotraj kolektiva pravitao razposreja delovna sila, posebno novi de-lavci, nato skrbijo za rehabd-litacij« delovnih invaJidov in za podobne posle s področja profesionailne   usmenritve.
Ustanavljanje posvetovalnic v sajnih kolektivih je vsekakor dobro in koristoo. To med dru-gim omogoča, da se večje po-svetovalnice za izbiro poklica bolj ukvarjajo s proučevanjem problemov, ki nastajajo v pro-fesionalni usmeritvi mladina Delo psihologa in drugih stro-kovnjafeov, ki so s svojimi na-svdi mladini na uslugo, de-jansko ni zatnaa. S psihološki-md met.ndami in zdravniškira pregledom je mogoče z 90 od-stotki sigumosti ugoioviti spo-iobinost in nagnjenost mlade-ga človeka za določen poklia Dobra izbira poiklica pa je ze-lo važna tudi za, gospodarskl razvoj države.             J. T.