347
Politi?ne stvari.
?edalje ve? dela, ?edalje ve? pla?ila: to je avtonomija na?ih ?upanij!
Ker je ravno kon?ani de?elni zbor Kranjski pre-tresoval tudi vpra?anje , bi li bile za nase de?ele primerne in koristne tako imenovane velike ob?ine, in se izrekel zoper napravo takih ob?in, se tudi nam pri-li?no zdi o tej re?i izre?i svojo misel.
Po novi ob?inski postavi je izro?enih ob?inam mnogo opravil, katera so prej spadala v podro?je politi?nih uradov, tako na pr. skrb za varnost blaga in ljudi, za ceste, za ?ole; cel6 za to naj bi ob?ine skrbele, kar spada v podro?je zdravnikov. Po tem takem bi moral ?upan, da bi bil vsemu temu kos, biti jurist, in?enir, ?olnik, zdravnik in Bog v6, kaj ?e vse, in c. kr. politi?ne uradnije bi bile skoro odve?, ker bi kmalo ne imele druzega opravka, ko nabirati vojake in razpu??ati sitna, neprile?na jim dru?tva. S tem pa, da so c. kr. politi?ne uradnije oddale taka najsitnej?a posla ob?inskim uradom, sojini nalo?ila tudi ve?e stro?ke; nasledki v tem obziru so se ?e pokazali, kajti ob?ine prosijo druga za drugo za dovoljenje novih ob?inskih priklad na splo?ne davke. Ni?e-avstrijanski de?elni predsednik Konrad je pri taki priliki opominjal de?elni zbor, naj se ne prenagli pri dovoljenji ob?inskega davka, kajti primerilo bi se, da bi ob?ine popolnoma obnemogle in prav po preveliki avtonomiji na kant pri?le.
Teh misli nismo samo mi, marve? vsi pametni ljudje, kateri se v to re? le koli?kaj zamislijo. ?ujmo, kaj je^pisala Dunajska ?Reform" v tej zadevi!
??e se pod svitom svobodnosti ? pi?e ?Reforma ? ob?inam nakladajo trudapolna in draga opravila, ki presegajo njihove du?evne zmo?nosti in mo?i in po katerih, ako jih opravljajo, v svojem lastnem gospodarstvu pridejo na kant, se bo po taki svobodnosti ali samostal-nosti ob?in tudi dr?ava sama tirala do pogube... Vendar so tudi vladni krogi slednji? ?e pri?li do spoznanja, da se pod sedanjo sistemo od ob?in zahtevajo re?i, ki deloma nasprotujejo njihovemu  prepri?anju  in ?utstvu
348
in katere   splo?no z   najbolj?o voljo le povr?no, deloma celo nikakor ne morejo spolniti.
To spoznanje vlade se je v nekaterih de?elnih zborih, posebno o?ividno pa v Doljno avstrijanskem pokazala, ker so de?elni na?elniki poslance resno svarili, naj ob?inam ne dovoljujejo ?edalje ve?ih in le ve?ih pri-klad, ker jih ob?ani ne morejo pla?evati. Da je ta beseda resni?na, o tem pa? nih?e dvomiti ne more , ker tudi de?elni zbori sami sklepajo ?edalje ve?e doklade na davke za de?elne potrebe in ker tudi dr?avni zbor tirjatev dr?ave ni zni?al, marve? jih le ?e povik?al. De?elni na?elniki so res le povedali to, kar misli in silno ?eli prebivalstvo. ? Privr?encem zdaj vladajo?e stranke pa se je to svarilo zdelo znamenje nazadnja?tva (reakcije) in njihovi ?asniki so tudi v tem smislu pisarili , da namre? ta reakcija meri na svobodnost ob?in, kateri bo sledila potem splo?na reakcija proti vsaki svobodi sploh. Reakcija zoper svobodo, dolgove delati, bila bi ob?inam gotovo dobro do?la."
Dopis iz Dunaja v ?Augsb. Ailg. Ztg." pravi, da se za gotovo sli?i: Le en glas je v vladnih krogih o tem, da se mora v ob?inskih re?eh, zlasti kar se ti?e manj?ih ob?in, marsikaj spremeniti, ter da se ob?inska avtonomija tako, kakor je zdaj, ne more zdr?ati.
Ti glasovi o na?i ob?inski avtonomiji potrdijo gotovo na?o misel in ta je: da so pri nas mogo?e le male ob?ine.
Ugovarjalo se nam bo morda , da ne bo najti potem toliko za ?upane sposobnih mo?, kolikor bi jih bilo treba, ako se razkosajo ve?e ob?ine in narede manj?e. Mogo?e, da takih mo?, ki bi bilijuristi, in?enirji, ?olski 'u?enjaki in zdravniki, res ne bo dobiti za ?upane, ker jih tudi ni; al tega, kar se je zdaj nalo?ilo ob?inam, je veliko preve?, tega ne zmaga noben ?upan in nobena ob?ina, da ne bi bilo nobenih prito?eb. Naj se dd ob-?inam nekoliko manj avtonomije, potem se tudi ne bo manjkalo mo?akov, ki bodo popolnoma zmo?ni opravljati posla ?upanov.