60 Naravoznanske stvari« Važnost vode za rastlinsko življenje. Spisal Jan. K. Pihelštajnski. Kar je človeku in živalim kri, to je rastlini voda. Kakor živalska kri vse sostavine za tel6 v sebi ima, tako voda donaša rastlini vse one tvarine, katere za rast in življenje potrebuje, in jih, vsled notranje rastlinske delavnosti, v raznih podobah doklada po vseh delih rastlinskega telesa. A ne samo v rastlini, temuč tudi zunaj nje opravlja voda jako važna dela. Voda namreč raztaplja mnoge rudnine, rastlini za razvitek neobhodno potrebne tako, da jih s pomočjo korenin more popijati. Voda je tedaj pravo hranilo rastlinstvu. Kdor pomisli, kako zel6 odvisno je človeško zdravje od nepokvarjene, zdrave krvi, in ve, kako potrebno je, da človek jedila v pravi meri in o pravem času, pa tudi s primerno spremembo hranilnih sostavin vživa, prepričal se bo, kako važen je vpliv vode na življenje rastlinsko. Zatoraj so sledeča tri vprašanja v prvi vrsti pre-mislika vredna: 1. o kateri dobi, o katerem času rastlina največ vode potrebuje, 2. kakošne so razmere med posamnimi rastlinami in med vodo, in 3. v kakošni podobi je voda rastlini najprikladniša? K točki 1. Rastline zahtevajo v poedinih dobah razno množino vode. Največ je potrebujejo pred in med cvetjem po priliki meseca marca, aprila, maja in junija. Narava je uže sama za to skrbela, da jim v tem času mokrote ne manjka, s topeČim se snegom in deževjem, ki je ravno v teh mesecih navadno. V poznem poletji in jeseni zmanjša se potrebščina vodene hrane in na zimo skoraj prestane. A tudi toplota mnogo vpliva na porabo vode, vsaj je znano, da rastlioe v mrazu le počasi rastejo in slabo vzpevajo, tedaj malo vode potrebujejo. Pri toploti je pa zraven bujne rasti tudi še izhlapljivanje vzrok večemu potrošku vode. Ravno tako neenaka je tudi množina vode, katero rastline v raznih dobah starosti svoje zahtevajo. Kolikor mlajša rastlina, tolikanj več vode potrebuje primerno njenemu telesu; množina vode se z večo starostjo manjša; kedar rastlina dozori, ne potrebuje več vodene hrane. Naj o tem samo sledeči primer navedem: Na mokrem pašniku so drevesa v mladosti pri najbolji rasti jako dobro vspevala, kmalu ko se jim je pa bujnost rasti vsled starosti zmanjšala, zapazilo se je, da se iz njih gnjili sokovi cede, drevje je počelo bolehati in morali so jih posekati. Navaden pri takih slučajih je izgovor, da je zemlja premokra za to vrsto drevja; al ne pomisli se, kako je pa drevje pozneje v mladosti in do zadnje dobe moglo rasti, ko je pašnik vendar bil poprej kakor zdaj močviren. — V mladosti je drevje množino vode lahko prebavilo, v starosti je ne more in je ne potrebuje toliko: to je prva uganjka one zastavice. Akoravno rastlina ne vživa hrane v takem reiu, kakor živali svoja jedila, so vendar tudi v tem obziru gotove meje. Težko da bi rastlini ugajalo, ako bi jo na enkrat premnogo z vodo nasitili in^jo potem zopet več dni sušeČim vetrovom prepustili. Cem nježnija je rastlina, tem veči red zahteva pri dobljivanji hrane. Iz vsega tega sledi za rastlinogoja prvo glavno načelo: Opazuj, ob katerem času in kateri dobi je voda rastlini naj koristneja in kdaj je največ potrebuje. V navadnem življenji pazi se le premalo na to važno zapoved in lahko se vidi večkrat še dandanes, kako na pr. v nasadih in krasnovrtih ravno toliko vode štiristoietnemu drevesu prilivajo, kolikor v razplodu na-hajočemu se semenu, — obema priliva se namreč enkrat na dan brez ozira na to , da se pri prvem voda nepotrebno trosi, med tem ko se drugo, pod vročimi solnčnimi žarki, namesti da bi klilo, kar peče. Osobito pri semenu, kedar začne kaliti, je potrebno, da se prilivač večkrat v roke vzame. Semenu neredno prihvati je slabeje, kakor če se mu prav nič ne priliva. Tudi ni zadosti s prilivanjem začeti, ko kal 61 uže iz zemlje pogleda, ampak koj se to prične, ko seme nabrekne, in priliva tako dolgo, dokler ae zadosti ne ukoreni ni; potrebno je zato večkrat na dan in mnogo prilivati. Pri presajevanji je potrebno rastlinske korenine namočiti in ko je rastlina uže vsajena, ji večkrat z vodo napojiti. Zraven starosti mora ae p*i tudi na letno dobo in toploto Časa paziti, kd*j se rastlinam prilivati sme. Večkrat se je uže zgodilo, da so v zgodni spomladi, ko je toplomer le malo stopinj nad ničlo stal in je slana se vsaki dan pričakovala, komaj iz zemlje izrašČenim rastlinam in vsejanemu semenu uže prilivali. Res, da je seme nabreknilo in izkalilo , a tuli slana ni izostala in vse mlade rastline pomorila. Da so s prilivanjem toplejšega vremena pričakali, gotovo bi bile rastline nepotrebni smrti odšle. Kakor čebela v mrazu medli ne potrebuje, tako je rastlina o mrzlib dobah lahko brez vode; sama ne-spamet o mrzlih dnevih rastlinam priliva. Kolikor večja je pa zopet toplota in čem dalji so dnevi, toliko več vode rastlina potrebuje. Takrat treba ji je večkrat na dan prilivati. Misel, da se ob vročini ne sme prilivati, je zelo napačna, a to je treba, da je voda proti toploti zraka v pravem razmeru, to je: čem bolj vroč je zrak, tem toplejša mora voda biti, s katero prilivamo. (Konec prih.) 69 Naravoznanske stvari. Važnost vode za rastlinsko življenje. Spisal Jan. K. Pihelštajnski. (Dalje.) K točki 2. Ako se rastline z obzirom na redovitost vživanja hrane v letnih dobah že tako razločujejo od živalskega telesa, je ta razloček med poedinimi rastlinami še mnogo veči. Trdo in večkrat od solnčnih žarkov razbeljeno skalovje kakor tudi neizmerno zemeljsko morje, katerega dna še nikdo ni osušil, oba dva je stvarnik vsega življenja z rastlinami preskrbel. Vidi se, kako razna je množina vode, katero poedine vrste rastlin zahtevajo. Med tem, ko se skalne rastline z roso in dežjem zado-volujejo, žive vodne rastline v neposušljivi globočini morja. In tako potrebuje vsaka vrsta k dobremu vspe-vanju svojo mero mokrote, in zato je treba paziti, da rastlino v njej primerno zemljo vsejemo ali vsadimo. Da morska alga na skali in hrast v morji ne more rasti, je vsakemu jasno, al med tem nasprotjem (extre-mom) je pa neštevilno srednjih stopinj , na katere vse je treba ozir jemati, ako hočemo rastlini ono dati, česar potrebuje. In odkritosrčno smemo reči, da mnogi rast-linarji tudi v tej zadevi preveč po enem kopitu rastline izrejajo. Tedaj glasi se drugo glavno načelo: „Opazuj pravo mero mokrote, katere vsaka vrsta rastlin potrebuje, in vsadi jo na njej primerno mesto —-zemljo — ako hočeš vsaki zadostiti!" K točki 3. Vsak je prepričan, da toča in sodomski, žvepleni dež ne more rastlini ugajati. Ker tedaj led, kakor tudi vrela voda ni prikladna rastlini, jej bo skoraj gotovo tihi mlačni dež največ koristil. V koliko je ploha rastlinstvu koristnisa — kar nekateri trdijo — od tihega počasnega dežja, se nočem tukaj pričkati, ker se nikoli nisem zapazil, da je slabša letina postala, ako ni bilo v letu mnogokrat hude ure in plohe, samo da drugi pogoji dobre letine niso izostali. Nasprotno bi jaz trdil, da ploha mnogokrat več škoduje, nego koristi. Ker pri plohi navadno veliko vode mahoma doleti, katera izpere rastlinam ne samo gnoj , v goratih krajih odnese jim tudi zemljo, v kateri so korenine zaraščene, in tako najboljša hrana z divjim vrelom v potok, reko in slednjič v morje odteče. Nikakor pa nočem oporekati, da e 1 e k t r i c i t e t a za rast rastlinstva ni potrebna, marveč ona je potrebna za vse, kar živi. Menim samo, da elektriciteta ne samo pri hudi uri, gromu in pri š viganj u bliska, ampak tudi po mirni poti vsem stvarem lahko na korist doide, ker grom in blisk ni ravno način, po katerem bi elektriciteta vsemu življenju koristila, temveč je samo prikazen izpraznjevanja prepolnosti — prenapetosti. Ne bilo bi prav, ako bi zmrzneni vodi vso korist za rastlinsko uspe vanje odrekali. Tukaj omenjam samo sneg. On najprvo rastlinstvu služi kakor odeja proti zimskemu mrazu in potem je večna hrana studencev in planinskih potokov. Snegu se imamo zahvaliti za 8pomladno mokroto, in ko pri dežju polovica vode hitro odteče, popiva zemlja počasi vso sneženo vodo. Ako na sneg dežuje, vpiva on tudi to mokroto ter tako zabrani hitri odtok; v goratih krajih je večkrat ravno sneg, ki spomladanske povodnji zapreci. Sneg deluje v podobi vode, po nekem do sedaj Še morebiti premalo cenjenem načinu , jako ugodno na vegetacijo. Kakor hitro sneg na zemljo pade, se počasi topiti začne, ako namreč ne nastopi prehud mraz. — Prijatelji narave opazili so lahko, da sneg večkrat zgine, če tudi vlažno vreme ni nastopilo in se tudi toplota nad ničlo ni vzdignila. To počasno toplenje snega prouzro-Čijo najbolj solnčni žarki, večkrat pri najhujšem mrazu, pa tudi luknjice, katere se v zemlji nahajajo — samo da ne sme predebela zmrznena skorja biti — in iz katerih komaj opazljiva zemeljska toplota izpuhti. Najočitneje zgine sneg o pozni zimi, ko solnce uže više stoji; to se najbolje opazi na tacih krajih, kjer druge stvari sneg pokrivajo, katere solnčne žarke bolje nase vlečejo; tukaj nastanejo prave dupline v snegu, ki se sčasoma raztope do suhe zemlje. Iz vsega tega se vidi, da ima sneg ne samo nalogo, manjše rastline mraza varovati, ampak tudi, kakor voda, posredno in neposredno na vegetacijo vplivati. (Konec prihodnjič.) — 77 — Naravoznanske stvari. Važnost vode za rastlinsko življenje. Spisal Jan. K. Pihelštajnski. (Konec.) Konečno moramo tudi roso omeniti. Rosa sama ni za večino rastlin zadostna, združena z dežjem je pa tako rekoč konfekt rastlinskemu živenju. Ona tuđi uže za to ne more rastlinam zadovoliti, ker je v pravi razmeri z drugimi podnebnimi mokrotami, to je, navadno je takrat mnogo rose, kedar je zrak z vlago vsled dežja uže zadosti nasiten, in tako rastlinam večkrat v najbolj suhem času rose manjka. Velik razloček med dnevno in nočno toploto ne zadostuje, da mnogo rose nastane, če sta zrak in zemlja izsušena. Nezadostilna je rosa tudi zato, ker večinoma le nizkim listnatim bilkam in grmovju služi. menj pa drevju Vrtnar in poljedelec zato veliko bolj roso ceni, kot gozdar. Listi koruzni (turšični) stoje v jako šiljastem kotu proti steblu, rosa odteka tukaj od lista na steblo in potem do korenine ali pa jo uže rastlina pri listnem izrastku neposredno popije. Takim rastlinam je r6sa najbolj koristna. V našem domačem gospodarstvu moremo po navadi rastlini vode samo v tekoči podobi prilijati. Redko kje se zgodi, da za močenje prsti — zemlje — sneg nalašč za to iz ledenic ali pa iz gorskih lukenj dovažajo. Tudi vodo v podobi hlapa moremo prirediti rastlinam samo v steklenih gojilnicah. Pri rabi tekoče vode moramo na to paziti, da je temperatura vode proti zračni temperaturi v pravi razmeri; ne sme se tedaj zmerom mrzla voda studencev, vodnjakov ali pa iz potoka koj za prilivanje rabiti, temveč naj se v zato pripravni posodi, kadi ali čabru pusti tako dolgo stati voda, dokler se njena toplota toploti zraka približa. Koristno je vodi gnojnih tvarin primešati, da rast pospešujejo. Zalibog, da se to sredstvo premalo rabi! — In tako pridemo do tretjega glavnega načela: ,,Daj vodi toploto zračni primerno in jej primešaj kolikor mogoče redilnih tvarin in zemljo topeč ih kislin!"