NAJVEČJE SLOVENSKO JEZERO DRAVSKl Jczero Vrbsko, kras Korotana. biser prirodne lepote. znaj, da krvavi mi, da pcče me rana, kadar se nate spominjam sedaj! A. Medved. Kras Korotana Nifcjer na siovenski zemiji ni toliko jczer kakor v Siovcnskem Korotanu. Ob vznožje Jepe (2143 m) v Karavankah lež-i ljubko Baško jezero i otokom na sredi. Bagko jezero ima 2\3km2 površinc. Najlepše jezero v Podjuni je Klopinjsko jezcro i 1 krn11 površine. Tudi slovenska Ziljska dolina ima svoje Prcsfško jczero. V Italiji leži zdaj Kabeljsko jezero, ki ga opcva Gregordic v istoimenskj pesmi. Na meji med nemško in slovensko zemljo Ježi Osojsto jezero, znano iz Aškerčeve balade: Mutec Osojski. Osojsko jezero je 11 km dolgo in njegova površina znaša 11 km2. A najlepše in najve-___________________¦ ___ __ čje jezuro Slovenskega fftHl^fc^^^^^^^^^l^^^^^^^ ^— 1 Korotana ter hkrati naj- !^^^^^^^^^^^HH^^^^^^^^feHll^^^lHJ večje koroško jezero tl^HHH^^^^^^^^I^^^H^^^^^^^^^I sploh jc pa Vrbsko ali »^^»»^^^•^^^^^^^^^'^'^^^^^^^^¦l Celovško jezero. Pesnik ^^^^B' Medved ga imenujc: kras L&**aAtim*Ldt$^^^^l\ Korotana, biser prirodnc MM^Jjd^^HH^S^H^ftH^^^^I Jepotc. Vrbsko jezcro Ic- ^U^tt^jfen^^SSI^IBfl^^l^^^^^MlH' ^h ži enu uro hyda zapadno |^^^M|^^^||H^^^|^^^S^^^^^P^^^^ ^M od Celovca tcr jc s Ce- .^^^^^^^^PHP^^M9KM^^Ihli^^C '^1 lovcem zvczano po 4 km j^B^^^IB^^BJHH^^^fl^^l^^^^^^^^ll1 dolgcm Lcndprekopu. Cc- |BJBM^BiM^^B^^HI^^^^B^^^^WB|^^BIj lovško jezero je 18 km doljio tcr znaša njcgova površina 21 in pol 'kvadratnuga kilomctra. \i jezcra se dvigujeta blizu PoreČ ICačji in Kapueinski otok. Ko jc pisatelj Alcšovec kot dijak potoval po Koroškem, je napravilo nanj Vrbsko jezero, ko ga je prvic zagledal, silen vtis. Takole pravi: »Za-jjJedaJ sem velikansko vodo, imenovano Vrbsko jezero. To sc je v neizmerni širjavi in dolgosti razprostiralo pred mojimi očmi, da so oči sicer dosegalc kraj. konca pa ne. Kaj sta Bohinjsko in Blejsko jezero proti tcmu? Kakor Gameljšica proti Savila (Kako sem se jaz likal.) Narodna pripovedka opisuje nastanek Vrbskejja jczera takole: V pozni ponočni uri sc slisi včasih iz Vrbskesja jezera kakor oddaljeno zvonjenje zvonov. To so zvonovi potopljenega mesta. Ondi, kjer danes valovtjo valovi Vrbskega jezera, jt; stalo nckoč lepo mesto. Meščani pa so se zaradi bogastva prevzeli, postali so osabni, lahkoživi in brczbožni. Na samo sveto božično noč so se zbrali na ples in pojedino. Zvonovi so vabili k polnočnici, a lahko-živci se niso zmenili za to. Tcdaj sc pojavi na pragu slavnostne dvorane, v kateri so bili zbrani, star, suh možiček in jih svari pred brezbožnim vede-njem. A le posmeh je bil odgovor na njegovo svarito, in šc hitreje so se zavrtele dvojice v plesu. BHžala sc je polnoČ. Zopet se je pojavil možiček, noseČ sodček pod pazduho. Zopet je svaril plesalce in končno zagrozil: »Ce me ne ubogate, 173 _ bom odprl petelina tega sodčka in smrt in poguba bosta privreli iz njcga.« še večji posmch trdovratnih je bil odgovor na njegovo gcožnjo, »Zdaj ste izgubljeni,« je rekel sivolasec, in ko je to rekel, je ura udarila polnoČ. Potresla se je dvorana od silnega piŠa, zarjul je vihar, vlil se je dež v potokih. Voda je zalila vsc mcsto in ondi, kjer so nekdaj stale krasne palace, valovijo zdaj jczerski valovi. Skeleča rana Tako je glasom pripovedke nastalo največje slovensko jezero. Sloven-sko? Da, slovensko! Okrog in okrog jezcra še govore slovenski. Tudi se-verno od Vrbskega jezera. Res da se je scverno od Vrbskega jezera ležeči platograd, kjer je pred sto leti poznejši Škof Slomšek še slovensko pridi-goval in ljudi opominjal, naj ostanejo svoji materni govorici zvesti, in kjer je pesnik Prcšern obiskal svojega prijatelja pisatelja Jarnika, ki je ondi Župnikoval — res se jc ta Blatograd tekom minulih sto let ponemčil. A po vseh župnijah okrog Vrbskega jezera šc govore slovenski. Na severnem obrežju Vrbskega jezera se razprostirajo župnije: Dvor, Dholica, Porcče, Breza, na južni obali pa: Logavcs, Skofiče, Otok, Hodiše. V zadnjih dvch desetlctjih so iz cerkve v Porečah in. na Brezi odptavili slo-venščino, v ccrkvah ostalih župnij pa se še danes pridiguje. poje.in moli slovenski. fie 1.1908. je bilo na Brezi 28 članov Mohorjeve družbe. Znameftje, da jc šc rnnotjo Ijudi v župniji Čitalo slovenski. Resnica pa je. da slovenstvo okrog Vrbskega jezera nazaduje in propada. Vzrok tcmu je najprej dejstvo, da prihaja sem na letoviŠČe mnogo tujcev, ki so po večini Nemci. A glavni vzrok, da propada slovfenstvo okrog Vrbskega jezera in po vsem Slovenskem Korotanu, so nemške ŠOle! Dajte slovenski deci na Koroškem slovenske šole, in ljudstvo bo ostalo slovensko! Nemška šola je rabelj in grobokop slovenstva na Koroškem! Oh da, to je glavna rana. na kateri krvavi in bo izkrvavelo slovenstvo na Koroškem: ponemčevalna šola. Človeka kar zazebe pri srcu, če pomisli, kam bo to privedlo. Srce se upira. da bi to priznalo, a hladni razum vidi jasno: Do popolncga ponemčenja Koroške! Pesniku krvavi srce, ko se spominja. kako propada slovenstvo okrog Vrbskega jczera. Pa ne le pesniku, marveč vsakcmu zavednemu Slovencu. In zakaj nain krvavi srce pri spominu, kako propada naš rod v zasužnjeni domovini? Zakaj smo tako tesno zvczani z usodo naših bratov in sester po krvi in jeziku, ki so ostali zunaj mej naše narodne države? Ze ti, mladina slovenska in jugoslovanska, se moraŠ tega živo zavedati! Mi vai Slovcnci, vsi Jugoslovani tvorimo en naroden organizem, eno narodno telo. Če na telesu en qd trpi, trpi vse telo, Če je en ud v nevarnosti ali v stiski, mu skusajo vsi ostali udje pomagati. Oko ne bo nikdar reklo: Kaj mi mar roka, kaj noga! En ud skuša drugemu pomagatt po geslu: Vsak za vse, vsi za vsakega! — Isto vclja za naroden organizem, za narodno telo. Tudi tukaj velja: Če en ud narodnega telesa trpi, vsi ostali udje sotrpijo, če se en ud veseli, se vsi drugi udje soveselijo. Eden za vse, vsi za. enega! velja tudi tukaj. Udu, ki je v stiski in v nevarnosti. hitijo vsi ostali udje narodnega organizma. ves narod na pomoč. V vseh bije gorko čuteče srce in je roka pripravljena na pomoč za vse brate, ki so ogroženi. Prav v smislu izreka, ki ga imajo Nemci zapisanega na Siidmarkinih vžigalicah: Den Uriidern im bedrohtem Land warmfiihiendes Herz, hilfreiche Hand. (Bratom v ogroženi deželi — gorkoCuteče srce, na pomoč pripravljeno roko). 174 Ali v smislu izreka: Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate. Ali zdaj veste in čutitc, zakaj nam je in nam mora biti tako pri srcu usoda naših bratov v zasužnjeni domovini? Ali čutiti, zakaj nam s pcsnikom vred krvavi srce, ko se spominjamo, kako propada naš slovenski rod onstran Karavank, okrog Vrbskega jezcra...? (Konec prihodniie.)