412 Knjižne ocene in prikazi
pa so obravnavane vse plošče do 5. stoletja pr. n. št.
V poglavju o kronologiji so sumarno, toda kritično, predstavljene
kronološke sheme različnih avtorjev za Rim, Veje, Bizencij, Tarkvinjo,
Etrurijo, Picenum in Abruce. Na tabeli 3 je tako predstavljena
tudi sinhronizacijska kronološka shema.
Sledi poglavje o zgodovini raziskovanj, ki se je začela že
v 19. stoletju. V tem poglavju tudi izvemo, da se večina avtorjev
ukvarja predvsem z namembnostjo “poloklepov” oz. oklepnih
plošč. V tem pogledu veliko težav povzroča predvsem okrogla
plošča, saj se jo pogostokrat interpretira kot pokrov, del konjske
opreme ali ščitno grbo.
Pisani viri o oklepnih ploščah so skromni, tako velja za
najstarejšo šele Livijeva omemba v Zgodovini Rima iz konca
1. st. pr. n. št.
Starejše so statuete lokostrelcev z naprsnimi ploščami iz
Sardinije, upodobitve na daunijskih stelah, na menhirju iz
Castelletta Ticina itd. Zelo znana je npr. statueta vojščaka iz
Capestrana. Vojščak, poleg orožja in nakita, nosi na oprsju
tudi okroglo oklepno ploščo tipa Alfedena. Tip je dobil ime
po nekropoli iz Abrucov, kjer se v grobovih poleg oklepne
plošče pojavlja tudi podobna oborožitev, kot jo ima pravkar
omenjeni vojščak.
Sledi najpomembnejše poglavje z osnovnimi podatki o
najdbah, ki skupaj s slikovnim gradivom predstavljata osnovo
zvezku. Pred zaključnim poglavjem pa avtor s številnimi
argumenti še dodatno utemeljuje ugotovitev, da so bile kvadratne
in okrogle bronaste plošče resnično del vojaške opreme.
Skratka gre za delo, ki nam odstira pogled na del opreme
italskega vojščaka. Naj ob zaključku zato poudarim, da je
dragocenost zvezka v tem, da so ti predmeti zbrani na enem
mestu ter slikovno dobro predstavljeni. To pa je tudi osnovni
namen serije PBF.
Anton VELUŠČEK
August Oxé, Howard Comfort, Philip Kenrick: Corpus vasorum
Arretinorum. A Catalogue of the Signatures, Shapes and
Chronology of Italian Sigillata. Second edition. Antiquitas, Reihe
3, Band 41. Habelt, Bonn 2000. ISBN 3-7749-3029-5. 554
strani, veliko slik, zgoščenka.
Prva izdaja Corpus vasorum Arretinorum, ki jo je pripravil
Howard Comfort na podlagi rokopisa Augusta Oxéja, je izšla
leta 1968. Knjiga, v kateri so zbrani žigi lončarjev, je takoj
postala najpomembnejši priročnik za študij italske sigilate.
Po objavi je Comfort nadaljeval z zbiranjem podatkov za
suplement in na koncu ves arhiv predal Philipu Kenricku.
Kenrick je opravil popolno revizijo prve izdaje, pri čemer
je uporabil poleg Comfortovega arhiva tudi originalne Oxéjeve
zapiske. Dopolnil je zbirko s podatki iz najpomembnejše
literature do leta 1996.
V novi izdaji so obravnavani žigi na italskem tipu sigilate,
ki je definiran po enakih kriterijih, kot so veljali za Conspectus
formarum terrae sigillatae italico modo confectae (Bonn 1990).
Se pravi, da je vključena sigilata iz proizvodnih središč italskega
polotoka, Padske nižine (vključno s proizvodnjo čaš Aco in
skodelic Sarius) ter sigilata iz Lyona. V delu je zbrana ogromna,
reprezentativna količina gradiva, seveda pa ni bilo mogoče
zajeti popolnoma vse. Za razliko od prve objave je Kenrick
poizkusil datirati lončarje, kar je bilo včasih zelo težko. Glavna
opora za datacijo so bile oblike žigov in posod, ki so določene
po Conspectusu.
Ne samo v fazi priprave publikacije, temveč tudi v izdaji
sami je Kenrick v celoti izkoristil možnosti, ki jih nudijo
računalniki. Nova objava ni zgolj suplement, temveč popolnoma
revidiran, dopolnjen in na novo urejen katalog. Pred seboj
imamo kombinacijo dveh medijev: knjige in relacijske baze
na zgoščenki. Zaradi računalniške baze so nastale bistvene
razlike med starim in novim katalogom tako v strukturi kot
tudi v vsebini, ki je sedaj bistveno bolj bogata.
V uvodnih poglavjih knjige so objavljene kratke študije
o namenu žigov, o osebju delavnic, pregled proizvodnih središč
in razvoj proizvodnje. Proizvodnja sigilate se deli v štiri velike
kronološke faze: 40 do 20/15 pr. Kr., 20 pr. Kr. do 15 po Kr.,
15 do 50 po Kr. in po 50 po Kr.
Glavnina knjige je katalog žigov, ki so urejeni po abecednem
redu gentilicijev. Objavljene so risbe tipov žigov posameznih
lončarjev, lokacija delovanja lončarja ter približen čas delovanja.
Na koncu je tipologija okvirjev žigov. Knjiga se zaključuje s
konkordanco med prvo in drugo izdajo ter z indeksom.
V drugem delu uvoda knjige najdemo vodnik po zgoščenki.
Relacijska baza na zgoščenki je bistveni del publikacije, ki
pa jo risbe v knjigi dopolnjujejo. Sestavljena je iz devetih
povezanih tabel. Tabela Lončarji, ki bo verjetno najbolj
uporabljana, vsebuje zbrane podatke o posameznih lončarjih
z vsemi viri: pregledom oblik posod, tipov žigov, najdišč,
datacij, krajev delovanja. Dodani so tudi zbirni podatki s
seznamom vseh žigov, razširjenostjo, tako po provincah kot
tudi s koordinatami posameznih najdišč. Druge tabele so Tipi
žigov, Motivi (dodatni motivi na okvirju), Posode (omogoča
identifikacijo vsake posode v katalogu), Najdišča (določena
s koordinatami; tabela vsebuje številne podrobnosti, kot so
seznami upoštevanih posod in kontekstov ter bibliografija),
Datacije (datirani sklopi), Bibliografija, Reference (povezuje
posamezne posode z bibliografijo) in nazadje Tabela s
kombiniranimi podatki za posamezen žig. Baza ima najrazličnejše
možnosti iskanja: po črkah žiga, okvirjih,  motivih itd. Nudi
možnosti prikaza razširjenosti posameznih lončarjev ali skupin,
seznamov lončarjev, ki so izdelovali posamezne oblike, seznamov
lončarjev, ki so uporabljali posamezne tipe okvirjev, statističnih
podatkov o preskrbi posameznih provinc ter kartiranja izdelkov
iz posameznih proizvodnih središč.
Nova izdaja Corpusa vasorum Arretinorum je gotovo eno
najobsežnejših in najpomembnejših del na področju rimske
arheologije v zadnjih desetletjih. Obravnava zelo pomembno
vrsto arheološkega gradiva, ki je v ogromnih količinah razširjeno
po vsem imperiju. Relacijska baza je omogočila objavo veliko
večje količine podatkov, kot bi bila mogoča samo v knjižni
izdaji. Omogočila je tudi povezovanje raznovrstnih podatkov,
na najrazličnejših ravneh. V veliki meri je odpadel vpliv avtorja,
da predstavitev podatkov podredi zgolj cilju svoje raziskave.
Jasna in dostopna objava virov bo olajšala številne nove raziskave.
Omogočila bo, na primer, poglabljanje v podrobnosti, ki se
tičejo posameznih lončarjev, lončarskih delavnic, oblik posod
ali posameznih najdišč. Še pomembnejša pa je baza za razumevanje
delovanja lončarske proizvodnje in trgovine v celotnem imperiju
v drugi polovici 1. st. pr. Kr. in v 1. st. po Kr.
Jana HORVAT
Eleni Schindler Kaudelka, Ulrike Fastner, Michael Gruber:
Italische Terra Sigillata mit Appliken in Noricum. S prispevkom
Gerwulfa Schneiderja. Archäologische Forschungen 6. Öster-
reichische Akademie der Wissenschaften, Philosophischhistori-
sche Klasse, Denkschriften 298. Verlag der Österreichischen
Akademie der Wissenschaften, Wien 2001. ISBN 3-7001-3025-
2. 311 strani, 112 slik, 105 tabel, zgoščenka.
V monografiji je obdelana posebna skupina keramike: tera
sigilata z nalepljenimi okraski (aplikami). Okraševanje z na-
lepkami se pojavlja na aretinski in poznopadski sigilati (terra
sigillata tardo-padana). Aretinsko keramiko z nalepljenimi
okraski so izdelovali od poznoavgustejskega obdobja do tretje
četrtine 1. st., razširjena pa je bila v velikem delu imperija.
Poznopadske delavnice intenzivno izvažajo v Norik od klav-
dijskega obdobja dalje, delujejo pa do sredine 2. st. Poznopadska
Ocene.pmd 18.11.2002, 15:31 412