priti ii;
Naslov—Address
NOVA doba
6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889)
DOBA
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Od nas vseh je odvisno, da bo letošnja kampanja kot predhodnica 3. mladinske' konvencije in 2. atletične konference vsestransko uspešna.
— Second nim« Matter April I5th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorise* March 15th, 1925
»0.17.	§tT^—	:
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 26th — SREDA, 26. APRILA, 1939
VOL. XV.
LETNIK XV.
PROBLEMI PRISELJENCA
iw;
Vprašanje: Prišel sem v Združene države meseca julija 1924 skupaj s svojo materjo, oba kot zakonita priseljenca. Moj oče je bil že tukaj, pa je prišel nepo-stavno kot mornar 1. 1923. Sedaj sem 21 let star. Ali morem Ipostati ameriški državljan?
Odgovor: Ako je vaš prihod 1. 1924 bil zakonit, ni nikakega j razloga, zakaj bi ne zaprosili za naturalizacijo. Okolščina, da vaš oče ni državljan in se < ne nahaja pravilno v tej deželi, nima nikakega pomena, kar se tiče vaše naturalizacije.
Vprašanje: Živim v tej deželi že od 1. 1908, ali še le sedaj sem se odločil postati ameriški državljan. Moj prvi papir je že pet let star. Vložil sem prošnjo za j drugi papir, pa bi rad, da bi mej kmalu poklicali na izpit, da se tako pospeši moja naturalizaci-i ja. Utegnem namreč zgubiti službo, ako kmalu ne dobim dr- j žavljanskega papirja. Kako naj I pospešim to stvar?
Odgovor: V mestu New York mora prosilec čakati 6 do 8 mesecev po prošnji, dokler ga pokličejo k izpitu. Po tem i*pitu pa morate čakati še 90 dni, predno vas pokličejo h končne-1 mu zaslišanju in vam izročijo: drugi papir. Boste precej srečni, j-ako postanete ameriški državljan Jeto dni po vložitvi predhodne prošnje. Pospešiti stvar pa se ne da. Vsakdo mora čakati na vrsto in prosilcev je mnogo. Razlog, da morate takoj dohiti naturalizacijsko spričevalo, kajti drugače zgubite službo, ne bo prav nič pomagal z naturalizacijsko oblastjo, zlasti ne v vašem slučaju, ko bi se bili lahko pobrigali za naturalizacijo leta ; nazaj.
Vprašanje: Opazil sem, da je bilo mnogo ne-državljanov odpuščenih od WPA služb, čim je predsednik imenoval novega WPA upravitelja. Kako more on opravičiti odpuščenje ljudi, ki so očetje družine?
Odgovor: Odpustitev vseh ino-zemcev od WPA služb je posta-
lo	obvezno vsled zakona, sprejetega od kongresa, po katerem se denar, dovoljen za WPA, ne sme vporabl jati za plače ali mezde ne-državljanom.
Vprašanje: Vzel sem prvi papir, ali vsled nezaposlenosti nameravam povrniti se v stari kraj. Ali sem jaz izgubil svoje staro državljanstvo?- Ali bom , imel kake sitnosti radi odhoda iz Amerike ?
Odgovor: Prvi papir vas ni napravil ameriškim državljanom in zato vam ni odvzel starega , državljanstva. Vi niste še zaprisegli zvestobo Združenim državam in imate pravico premisliti se. Da-li vam bo stara domovina dovolila povratek, je odvisno od tega, da-li vam njihov konzul iz- ; da pasport. Ameriška oblast vam gotovo ne bo zabranila, ako hočete oditi.
Vprašanje: Bil sem skupaj s svojo ženo pripuščen v Združene države na začasen obisk, rada pa bi dalje tukaj ostala z ozirom na svetovno razstavo. Kje naj za- , prosim za podaljšanje? Ali mo- ; ra moja žena posebej zaprositi?
Odgovor: Za prošnjo' te vrste služi posebna tiskovina Form 639, ki se naziva “application to extend time of temporary stay.” Lahko dobite tiskovino od vsake priseljeniške postaje. Priporoča se posebna prošnja za vsakega izmed vaju. Prošnje naj se vpo-šljejo priseljeniškemu komisarju onega pristanišča, kamor ste prišli. Vaš.pasport mora biti ve-(Dalje na 2. strani)
| Kampanjske vesti \
g Kandidat Louis Shray % iz Denver ja, Colo., je kva-
lificiral za delegata mla-5 dinske konvencije.
0 Do 24. aprila nam je pri-'v nesla kampanja 856 novih % mladinskih članov in 381 g novih odraslih Članov, sku-5 pa j torej 1,237 novih čla-a nov•
g Skupna zavarovalnina, ki g je bila zapisana tekom g kampanje, znaša $609,-
4 350.00.
g Kandidatov za mladinsko g konvencijo je dosedaj pri-g javljenih 112, kandidatov g za delegatstvo tia atletični J konferenci pa 88.
5 Novi kandidati se lahko $ prijavijo še do 30. aprila 2 in njihova imena morajo j biti v glavnem uradu naj-5 kasneje 5. maja. Do takrat J tudi lahko posamezni kan-$ didati umaknejo svoje kan-$ didature in odstopijo svo-\ je kredite drugim kandida-t tom istega distrikta.
Anton Zbašnik,
1	glavni	tajnik	JSKJ.
t
Borba proti raku
(Piše dr. P. J. Arch, ytb. zdravnik J. S. K. Jednote)
svečen kontroli raka oziroma
opozarjanju na nevarnost istega. Rak je odgovoren za več smrtnih primerov kot katera koli druga bolezen z izjemo srčnih bolezni. Po dosedanjih izkušnjah soditi, bo umrla zaradi raka vsaka osma oseba, ki doseže štirideseto leto. Ta bolezen doseže lahko vsakega, bankirja in reveža, učenega ali nevednega, osebo v uradu ali preprostega delavca. Vsekakor je rak manj nevaren osebi, ki je dostopna pouku in ki je korajžna in čuječa, kot nevedni in brezbrižni osebi.
Kakor mnoge druge stvari je tudi raka mogoče kontrolirati z rabo zdrave pameti. Izogibati se je treba kroničnih dražljajev, ki večkrat povzročajo raka. V ustih večkrat povzroči raka nepravilno stoječe zobovje ali ostra škrbina zob. Raka na koži morejo povzročiti praske in mozolji, ki jih draži drgnenje obleke. Znake za pogoje raka zna ekspert opaziti tudi na drugih delih telesa. Natančna zdravniška preiskava enkrat na leto nudi najboljšo pomoč pri kontroli te bolezni. Pri ženskah naj taka preiskava vključuje tudi tiste tele telesa, ki so pri tem spolu najbolj dovzetni za razvoj raka.
Poznani so nam gotovi znaki ali simptomi, ki vzbujajo sum-njo raka ,četudi isti še ni navzoč ; po takih znakih se utegne rak razviti pozneje. Taki znaki tudi pokažejo začetek bolezni, ko je ista še ozdravljiva. Najdbi takih znakov bo najbrž sledilo priporočilo, naj prizadeta oseba obišče zdravnika, radiologista ali specialista za zdravljenje raka.
Izmed teh znakov ali simpto-nov so vredni pozornosti sledeči: trajna neprebava, združena z izgubo teže; neredno krvavenje ali izločanje iz katere koli odprtine na telesu; vsaka vztrajajoča otrditev ali rastoča grča, posebno na prsih; vsaka rana, ki se neče zaceliti, posebno na jeziku, v ustih, na ustnicah ali na koži; nagla izprememba obli-(Dalje na 2. strani)
KORISTNA OSTANOVA
H or )3K
t
A
Med najkoristnejše ameriške ustanove, ki jih je rodila velika depresija, nedvomno spada Civilian Conservation Corps, ali kakor se navadno okrajšano naziva CCC, to je armada fantov in mladih mož, ki ne morejo drugod dobiti zaposlenja. Večina teh izhaja iz družin, ki so na relifu ali katerih zaslužek je premajhen za eksistenco.
Ti mladi možje so pri CCC ! zaposleni šest mesecev in mo-j rejo biti v upoštevanja vrednih primerih zaposleni za nadaljne-ga pol leta. V “kempah,” ki so raztresene preko vse dežele, do-\ | bivajo člani te delavske armade vso oskrbo, poleg tega pa še ]>30 plače na mesec. Vsekakor se jim izplača v gotovini le od' $5 do $8 na mesec, ostalo pa se pošlje njihovim družinam. Tisti, ki nimajo družin, za katere, bi morali skrbeti, dobe nabrani zaslužek izplačan, ko so odpuščeni iz tega zaposlenja.
Ta delavska armada je zaposlena z gradnjo cest, s pogozdovanjem goličav, z gradnjo mostov in jezov in z raznimi projekti za preprečevanje poplav, za osuševanje močvirja itd. Na razpolago je za gašenje gozdnih požarov, za reševalna dela ob priliki poplav in drugih katastrof, za zatiranje živalskih škodljivcev, za uničevanje rastlinskih bolezni in za različna druga splošnosti koristna dela.
Kongres je odobril ustanovitev te delavske armade v aprilu leta 1933. Od takrat je šlo skozi to delavsko šolo nad dva milijona mladih mož. Dandanes se splošno priznava, da je ta ustanova ena najboljših, kar jih je bilo ustanovljenih tekom depresije. Za enkrat je še začasna, toda skoro gotovo bo ostala v tej deželi trajno. V kongresu so bili že vloženi tozadevni predlogi.
Od svojega začetka do danes je ta delavska armada posadila nad 1456 milijonov dreves, preprečila ali zadušila tisoče gozdnih požarov, zgradila nad 100,-
000	milj cest in poti, posejala s travo nad 260,000 akrov pašnikov, t zgradila nad 40,000 mostov, nad pet tisoč velikih jezov, skoro 70,000 opazovalnih postaj za preprečevanje gozdnih požarov, napeljala je okrog 69,000 milj telefonske žice in pobila neštete milijone prerijskih psov in drugih poljedelskih škodljivcev. Zelo porabna je bila ta armada tudi pri uničevanju velikih rojev kobilic po zapadnih državah.
Po dnevnem delu, ki se končuje ob peti uri popoldne, so člani te armade prosti^ da se zabavajo po svoje. Mnogi porabijo ta čas za učenje najrazličnejših predmetov, od višjega računstva in risanja, do operacije raznih strojev. Nepismeni člani se tudi učijo čitanja in pisanja. Seveda se mladi možje bavijo v svojem prostem času tudi z raznimi športnimi igrami, se zabavajo s filmskimi slikami itd. Disciplina v kempah je v splošnem dobra, dasi je bolj prostovoljna kot prisiljena. Pisateljsko nadarjeni člani te armade izdajajo tudi svoj list “Happy Days.”
Sedaj je v tej delavski armadi nekaj nad 300,000 mladih mož. Veliko večino tvorijo fantje v starosti od 17 do 23 let; okrog 17 tisoč je med njimi vojnih veteranov, ki smejo biti tudi oženjeni in ki morejo biti katere koli starosti; nekaj nad (Dalje na 2. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
ZDRUŽITEV ZA OBRAMBO Slovenska narodno obrambna društva Družba sv. Cirila in Metoda, Bran-i-bor in Slovenska straža so sprejela naslednjo skupno izjavo :“V svesti si dolžnosti in odgovornosti napram narodu, so podpisane narodno obrambne organizacije po medsebojnih posvetih sklenile, da bodo nastopale skupno in sporazumno glede potreb, ki se pojavljajo in ki jih stavlja pred nas čas, zavedajoč se, da mora biti le skupen, premišljen in na črten nastop vseh poklicanih zasebnih narodno obrambnih čini teljev kos vsem nalogam, ki jih lahko prinese čas.” Izjava je bila podpisana v Ljubljani dne
27.	marca 1939.
SLIKAR ŽABOTA UMRL
V	Bratislavi na Slovaškem je dne 27. marca umrl zadet od kapi eden vodilnih slovaških'sli-karjev, slovenski rojak Ivan Žabota, doma iz Prlekije. Med Slovaki, posebno v Bratislavi, je bil pokojni Žabota zelo upošte van, zlasti še kot izboren portretist. Usoda, ki je zadela češkoslovaški narod, ga je hudo potrla in morda pospešila njegovo smrt. Med mnogimi odličnimi osebnostmi, katere je pokojni Žabot portretiral, je bil tudi prvi češkoslovaški prezi-dent Masaryk.
Jugoslavija je sklenila s Francijo novo gospodarsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. aprila in na podlagi katere se pričakuje, da se bo jugoslovanski izvoz v Francijo potrojil. V poštev za povečani izvoz pridejo v prvi vrsti konji, žive ovce, ovčje meso, gnjati, slanina, zaklana živina, jajca, koruza, fižol, suhe slive, rezan les in celulozni les.
RAZSTAVA V MILANU
V	Milanu v Italiji je bila nedavno otvorjena prva jugoslovanska umetnostna razstava. Razstava vsebuje dela mnogih mlajših jugoslovenskih umetnikov. Otvoril jo je jugoslovenski generalni konzul v Milanu, g. Milan Stankovič.
POSET RIVIERE Turistična sezona jugosloven-skega Primorja se že lepo razvija. Vsi vlaki in parniki dovažajo tujezemske turiste na Jadran. Posebno mnogo je madžarskih, nemških in skandinavskih gostov.
VSAK P0W0JE
Glavna evropska diktatorja pri vsaki priliki mečeta demokratičnim državam pod nos, da ne znajo rešiti problemov brezposelnosti, medtem ko v Nemčiji in Italiji še primanjkuje delavcev. Res je tam brezposelnost odpravljena, toda kako! Ako bi vlada Zedinjenih držav poklicala pod orožje kak poltretji milijon mladih mož, kar bi odgovarjalo številu prebivalstva te republike, ako bi jih pet ali šest milijonov zaposlila v tovarnah za izdelovanje orožja in municije, ako bi nadaljnim par milijonom odkazala prisilno delo pri gradnji cest in utrdb in ako bi nekaj milijonov nezadovoljnežev poslala v koncentracijska taborišča, bi bil problem brezposelnosti tudi v tej deželi hipoma rešen. Toda, kdo hoče tako rešitev!
*
Prehlad, flu, revmatizem in depresija so najbolj raširjene pestilence današnjih časov. Za vsako se priporoča milijone različnih zdravil, toda, kakor izkušnje kažejo, nobeno zdravilo ne pomaga.
*
V	Ameriki ne damo dosti na pravljično modrost kraljev, toda, ko je bivši albanski kralj Zog izjavil, da zadnje čase odločujejo usodo Evrope štirje možaki, Hitler, Mussolini, Daladier in Chamberlain, od katerih prva dva sta podivjana norca, druga
lali prav.
j mo
POŽAR V PODGORI Nedavno je v pozni aoči uničil požar domačijo posestnika Franca Krulca v Podgori pri Galiciji poleg Celja. Gašenje je bilo ovirano vsled strmine in vsled pomanjkanja vode. Gasilcem se je posrečilo rešiti živino in nekaj manjših gospodarskih poslopij. Gospodar Krulc se je pri gašenju močno opekel.
CIGANKE CIGANIJO ! Na samotno kmetsko naselje žamboh pri*Polšniku je nedavno prišla zgovorna ciganka, ki je Glavačevi družini naj prvo kazala različne čudovite čarovnije, nato pa jo je zagotovila, da bo zagovorila nesreče pri živini in pomagala, da se pomnoži denarno in di‘ugo bogastvo hiše. V to svrho pa je potrebovala. nekaj prekajenega mesa, nekaj obleke, nekaj denarja in nekaj zlatnine. Lahkoverni lju-(Dalje na 2. strani)
Učeni zdravnik iz New Yorka, ki je potoval po Alabami, se je v Birminghamu zapletel v pogovor z inteligentnim starim črncem, katerega je med drugim vprašal, kaj je po njegovem mnenju vzrok, da je med črnci neprimerno manj samomorov kot med belci. Pa je odgovoril stari mož: “To je čisto lahko razumljivo, če beli človek zaide v neprilike, sede, začne premišljevati, postane obupan in se u-streli. Ako pa črnec zaide v neprilike, sede, da bi premišljeval svojo nesrečo, toda predno začne premišljevati, zaspi.”
*
V posta voda juh, v časopisju, na radio in v vsaki družbi se dan za dnem rešuje kritična svetovna situacija, toda rešil je ni še nihče, dasi se vsi smatramo za eksperte.
*
Avstralija je redko naseljena dežela in tudi zločini so tam zelo redki. Manjša mesta torej ne gradijo jetnišnic, ker se jim ne izplača. Mesto tega imajo v večjih središčih policijske postaje in ječe na kolesih. Kadar se v kakem kraju pripeti zločin, župan telefonično pokliče policijsko postajo, pa se policija, sodnik in ječa kar lepo pripeljejo do zločinca. Ko zločinec odsluži svojo kazen, se ječa spet odpelje domov ali pa v kak drugi kraj, kjer jo potrebujejo. To vam je postrežba!
Ut
Na neki farmi v Nebraski je mlada kokoška dva tedna legla jajca, kakor se spodobi, nato pa se je premislila in se izpremeni-la v petelina. Bo res nemara vojna!
*
V nekem malem mestu države Ohio bodo imeli v kratkem občinske volitve. Kandidate imata dve stranki: progresivna in Še bolj progresivna. Tako je gotovo, da bo mestna vlada progresivna, pa naj zmaga ta ali ona stranka.
(Dalje na 2. strani)
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
ROOSEVELTOV APEL Kakor je bilo pričakovati, Rooseveltov apel za mir in za reševanje spornih zadev potom mednarodne konference, kateri ja bil poslan Hitlerju in Musso-! lini ju, ni bil nič kaj dobrodošel! omenjenima diktatorjema. Mus-! solini je na apel indirektno odgovoril v enem svojih govorov v Rimu, češ, da Roosevelt ne razume evropskih razmer in da se Italija ne bo ozirala na take “mesijanske” apele. Dejal je tudi, da Italija in Nemčija ne zaupata mednarodnim konferencam. Hitler na Rooseveltov apel še ni odgovoril, sodi se pa, da bo to storil v svojem govoru pred nemškim državnim zborom, katerega je sklical k zasedanju za 28. aprila.
V	OBRAMBNE SVRHE Senat Zedinjenih držav je so- : glasno dovolil vsoto 65 milijo- ; nov dolarjev za zgradbo nadalj-nih letalskih obrežnih postaj. Poslanska zbornica je odobrila , izdatek $5,675,000 za osnovno vežbanje 15,000 mladih letalskih pilotov, ki naj se izbirajo po :' večini izmed dijakov višjih šol.
PREMOGARSKA STAVKA J Premogarski stavki, ki se jq j pričela 1. aprila in ki je priza- j dela okrog 338,000 premogar-jev na poljih mehkega premo- ] ga, še ni videti konca, ker zastop- j niki operatorjev in United Mine Workers unije, ne morejo priti ( do sporazuma za podpis nove pogodbe. Posredovanja newyorške- ' ga župana La Guardie so bila , brez uspeha. Po nekod se že čuti pomanjkanje premoga. United 1 Mine Workers unija je odredila, 1 da dne 4. maja prične s stavko še nadaljnih 130,000 delavcev na ' poljih mehkega premoga, ako 1 do takrat nova pogodba ne bo 1 sklenjena in podpisana. Pričakuje se, da bo v bližnji bodočno- < sti ponudil svoje posredovanje 1 sam predsednik Roosevelt.
KOBILICE NA ZAPADU 1 Poljski pridelki rodovitne do- 1 line San Joaquin v Californiji < so v nevarnosti pred milijarda- s mi kobilic, ki so se izlegle v pu- < ščavi in se zdaj pomikajo proti posetvam lanu, ječmena, slad- ] korne pese in bombaža. Ogro- ) žena je 100 milj dolga in 35 milj 1 široka fronta. Farmerji, moštvo i CCC armade in državni mili- j čar ji so mobilizirani za uniče- i nje kobilčje nevarnosti. Kobilice uničujejo z zastrupljeno me- ] šanico otrobov in žaganja. i
  <
KULTURNI VRTOVI s The Cleveland Press poroča, \ da bo dne 30. julija formalna s skupna otvoritev mednarodnih ( kulturnih vrtov v Rockefeller- 1 jevemu parku v Clevelandu, < Ohio. Več teh vrtov, nanašajo- 1 čih se na različne v Clevelandu ] bivajoče narodnosti, je bilo že ’ posamezno otvorjenih, 30. juli- f ja pa je nameravana skupna < otvoritev vseh. Med njimi je ] tudi jugoslovanski kulturni vrt. t K ceremoniji je povabljen tpdi ■ predsednik Roosevelt. Otvoritev : se bo vršila ob času, ko,se bo v Clevelandu vršil sedmi svetovni s kongres perutninarjev.	l
  <
PARNIK PARIS ZGOREL
V	pristanišču Havre je v noči 18. aprila zgorel veliki luksuzni i potniški parnik “Paris.” Splo- : šno se sodi, da je bil požar čin i tujezemske zarotniške družbe. Parnik je zgorel dan pred na-(Dalje na 5. str.)
DRUŠTVENE in druge I SLOVENSKE vesti
kU?** tekme kegljačev JSKJ, deliA S6iretekl0 soboto in ne-So se ir!16 V Cleve]andu, Ohio, Ptfjafpp i !zkazale kot Prijeten
žCjS\Ses.tanek članov in
šport i ,.v se zanimajo za
°PazovalciIS1pakt+ivn°’ b°disi kot sešli nr"	n . -1 Priliki so se
insklen^f	^ n PreJŠnjih dni
stva, Vp ^ S° Se nova PriJ’atelj-1 dina f. ifi navdušena mla-tudi J 'la sicer v večini, toda niihovi110e-.Starej'ši kegljači in
grani (]fP"k-avelji so se v razi' P°Po]n UZ ®P°rtnikov počutili kegija^ma ^0IT1ače. Kegljače in New S° P°slale države Desota ° ’ ^ennsylvania, Min-Zaston seveda je bila častno
K«Sae‘“di <"*»™ om°-
Hiatal .. me so bile lePa ki venr ac*Ja našega članstva, •Slugi jig6’ ^a športna aktivnost drily Sam° zdravju in razve-
°SlašanamPak tudi uglG-u in naše Jednote.	!
I bflo lai'nyo urada JSKJ je i Je ,e ftištvu sporočeno, da rence ^ ^ta atletične konfe-: 'lidat ^ficiral že tretji kan-Ku4"«icer sobrat Rudolph : ^Port! Clan društva št- 138 v!’
*10’°oo.ooPa' Zapisal J'e za
kar ga' nove zavarovalnine,
Za dele»aV*0rna^i^no kvalificira bo treb^a mu vsled tega ne ^Udidat* *ekmovati z drugimi i 1 njegovega distrikta.
^ z»a’ k* sta si na slični na- j at^Hit°t0Vila delegatstvo na ] S’act,1. nferenci, sta Joseph 1 (] Frank Tomsich, Jr., t tva št. 1 v Elyu, Minn. {
Pen	*	'
f e d e r acij a ' Neljo	k°	zborovala	v	1
Sj,, aprila v Slovenskem naselbini Claridge, Pa. *
<
^ a federacija društev ( ^aja v °j z^°rovala v nedeljo 7. < %" '‘v'H’ani društva “Domo- ] 1 ^ zh arber^°nu, Ohio. Pri- ; Ufn ,°r°Vanja je določen za > ° d°Poldne. '
AVerftV *
°slav0	domače zabave v
T&iaiij ^'letnice ustanovitve ]
V	Chipf dru§tvo št. 170 JSKJ <
?aia ygvU’ m., za soboto 13. i
IsUnd A a se bo na 2294 Blue < ^Ve.	^
|fnhu . *	i
VaiSetletnico ust ano- ; l v j) Pr°slavilo društvo št. <
•	Pa., z veselico, i
£tfj.J?.re^i v soboto 13. ma- ( Ski ! ltev se bo vršila v Slo- i
It Sebo °rani v White Valley < >otouriČela ob 6- uri zvečer. < M kot i° na Prireditvi zasto-k fclayvf- avn°stni govornik pr-^Selj -1 nadzornik Janko N. ^obeneZ ^velanda. Veselica < ■ dne 111 Proslava Materinske- ,
. ledpj.	*
društev JSKJ za 1 & °val m°*S ifi Wisconsin bo ( |N. jjia v nedeljo 21. maja v ] etek°^U v Waukeganu, Ul.
^ 10.	°rovanja	je določen
Se u r° dopoldne. Popoldne v *stih prostorih vršil in ’ a^Gremu bosta sledila Pr°sta zabava.
, A,.	*
li JSIC federacija dru-iv. .k° zborovala v nede-JSjp a,la v Elyu, Minn. Zbo-. ^fiui^e.boivršijo v Commu-
1	i°	se	bo pričelo ob
^Poldne. h%ik . *
k^nin nedeljo 28. maja, °11 dru§tvo št. 99 JSKJ v
I	Pa-
^lje na 2. strani)
L
sasEsrasmmaass
ITOTlTtfiTCMTlVT.'
■wrrmgiS^
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
^rr
ELY, MINNESOTA
miiiuuum
naša JSKJ, Četudi je morda katera druga prav tako do- C bra, in vemo, da je za mnoge naše rojake naša organiza- ' cija najboljša, ker se' ne vtika v probleme verskega in ' političnega značaja, ampak se posveča le bratskemu delo- | vanju in skuša svoje člane navajati k pravemu amerika- J nizmu, demokraciji, bratstvu in toleranci. Mnogim, ki še niso člani, ta smernica ugaja, in take skušajmo pridobiti c v naše vrste. Drugim, katerim sistem kake druge sloven j1 ske podporne organizacije bolj ugaja, priporočimo, da 1 naj stopijo v isto. Pomnimo, cla tekma v pridobivanju ( novih članov ni tekma med posameznimi našimi organizacijami, ampak med bratskimi podpornimi organizaci- j1 jami in zavarovalninskimi družbami. Mi, ki poznamo in ljubimo našo J. S. K. Jednoto, delajmo zanjo, drugi naj; delajo za druge. Tako bo prav na vse strani. In ne po- : zabimo, da imamo zdaj pri J. S. K. Jednoti kampanjo, ; ki se bo zaključila 30. junija in glede katere vsi želimo,1 da bi bila kar najbolj uspešna.
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. Jednote
Glavni urad JSKJ je pretekli teden prejel od znanega ameriškega pisatelja Louisa Adamiča okrožno pismo, vsebujoče sugestijo, da naj bi slovenske podporne organizacije v Ameriki, ki predstavljajo največjo organizirano silo Slovencev v tej deželi, skušale najti pot, da rešijo vsaj nekaj slovenskega kulturnega bogastva, če bi Slovenijo zadela slična usoda, kakršna je nedavno zadela nesrečno Češko. Okrožno pismo, ki je bilo poslano glavnim uradom vseh slovenskih podpornih organizacij v Zedinjenih državah, se glasi:
“SLOVENSKIM PODPORNIM ORGANIZACIJAM V AMERIKI:
“Z ozirom na dejstvo, da naši rodni Sloveniji prav resno preti slična usoda, kakršna je nedavno zadela Češko, se pojavlja vprašanje, če ne bi mogli ameriški Slovenci rešiti vsaj nekaj slovenskega “kulturnega zlata.” Ali naj mirno gledamo, da bodo morda poslani v koncentracijska taborišča taki predstavniki slovenstva kot so na primer pesnik Oton Župančič, pisatelj F. S. Finžgar, Alojz Kragher, Mile Klopčič, Alojz Gradnik, Ivan Pregelj, Juš Kozak, Angelo Cerkvenik itd., ali da se uničijo slovenske literarne (knjižne) umetnine? Evropske države pošiljajo svoje zlato na varno v Ameriko. Ali bi se dalo kaj sličnega ukreniti glede slovenskega kulturnega zlata?
“Slovenske podporne organizacijo v Ameriki predstavljajo I največjo organizirano moč Slovencev v tej republiki, zato se v i tem kritičnem času obračam nanje s sugestijo in prošnjo, da v tem oziru kaj ukrenejo, če sodijo, da jim je mogoče v smislu njihovih pravil. Morda bi bilo umestno, da glavni odborniki posameznih organizacij o tem nemudoma razpravljajo in če bi prišli do ugodnega zaključka, da bi potom glavnih uradov sklicali konferenco vseh organizacij, na katero bi vsaka od njih poslala gotovo število zastopnikov. Ti zastopniki naj bi sestavili načrt, ki, bi se jim zdel primeren, in morda bi mogli tudi sestaviti odbor,' ki bi imel poverilo podvzeti potrebne korake, ako bi položaj' tako zahteval.
“Poudarjam, da kot oseba nimam v mislih nikakega določenega načrta, kako naj bi se ta misel uresničila, niti ne želim delati vtisa, da iščem kakega osebnega zadoščenja, prepričan pa i sem, da nekaj bi morali ukreniti, ako se zavedamo svoje odgovor- j nosti kot slovenski Amerikanci. Vse nadaljne ukrepe prepuščam ! slovenskim organiziranim skupinam v Ameriki, ker smatram, da: so edinole te upravičene govorili v imenu celote.
“S spoštovanjem,
Louis Adamič.
Milford, N. J.
April Uf, 1939.”
Podpisani glavni tajnik J. S. K. Jednote se osebno strinjam s sugestijo Mr. Adamiča, da se zastopniki vseh slovenskih podpornih organizacij snidejo in se posvetujejo, če bi bilo in na kak način bi bilo mogoče v gori omenjeni zadevi kaj storiti. Kak odmev bo sugestija dobila pri drugih bratskih organizacijah, ne vem, pričakujem pa, da bo ugoden. V kolikor se tiče naše organizacije, bo zadeva predložena glavnim odbornikom, da o nji pismeno razpravljajo in sklepajo. Ako se vse ali vsaj skoro vse slovenske podporne organizacije v Zedinjenih državah odločijo, da se po svojih izbranih zastopnikih sestanejo in razpravljajo o problemu, ki je samo slovenski in nadstrankarski, bodo pokazale, da se zavedajo svojega poslanstva med ameriškimi Slovenci tudi v kulturnem smislu. Četudi bi sestanek prvotno sugestiranega namena ne dosegel, more našim podpornim organizacijam prinesti ugled in korist z vzbujeno in poudarjeno zavestjo, da le slovenske pod-r orne organizacije morejo govoriti za večino ameriških Slovencev.
ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
60, 70 in celo 80 tisoč oseb, ki so vplačale, kakor sem izvedel, povprečno po $2.60 za vstopnico. Kar se tiče avtomobilov, sem jih v eni sami uri videl v New Yorku več, kot bi jih mogel videti v vsej Angliji v enem letu. Res, ti Američani so špasni! ljudje. Kar imenujejo tam recesijo in slabe čase, bi pri nas v Angliji imenovali višek pros-peritete!”
Pretekli teden so nam učenii I zvezdogledi napovedovali delni j ^sončni mrk, ki ga pa dolgo časa! ni hotelo biti. Končno je vendar j iv uredništvo padla dolga senca; in urednik je planil s stola, daj skozi okno pogleda zanimivo j nebno prikazen. Pa je takoj spet sedel, ker dolge sence ni povzročil sončni mrk, ampak šest čevljev dolgi Little Stan, ki je prišel slavnemu uredništvu javiti, da je prispel h kegljaškim tekmam JSKJ v Cleveland.; Sonce pa je spet jasno posija-j lo, ko je zazvenel njegov zvonki “he, he,” in ko se je za njim| pojavila skupina brhkih keglja-čic iz Elya.
V Nemčiji kričijo: Heil Hit-! Jer! V Italiji se dero: Eviva II! Duce! V Španiji pozdravljajo j generala Franca: Viva El Cau-j dillo! Na Japonskem odmeva: Banzaj Hirohito! Mi pa vzklikamo: Pozdravljen Zeleni Ju-j rij! Pač vsak po svoje.
A. J. T.
I
  _________
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pomladanski koncert pevske-j ga zbora “Adrija” v Euclidu, Ohio, se bo vršil v nedeljo 7. maja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 zvečer.
Praznik cvetečih črešenj se bo te dni pričel v clevelandskem Wade parku. V omenjenem parku v bližini umetnostnega muzeja je lep nasad japonskih; črešenj, ki so se pravkar pričele razcvetati. Clevelandski ro-i jaki, ki so že mnogo čitali o; slovečem nasadu japonskih črešenj v Washingtonu, D. C.,: pa niso imeli prilike jih videti v! cvetju, naj bi si te dni vzeli čas! za poset cvetečih japonskih j črešenj v domačem mestnem I parku. Nasad je manjši in mlajši od washingtonskega, toda: cvetje je prav tako krasno.
❖
Predsednik jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu, O., Mr. Anton Grdina, nam sporoča, da se bo dne 30. julija vr-| šila v Clevelandu velika slavnostna otvoritev clevelandskih! kulturnih vrtov, katerih nekate-j ri so že dovršeni, drugi pa še v delu. Pričakuje se, da se bo te slavnosti udeležil tudi predsed-!nik Roosevelt. Istočasno se bo v Clevelandu vršil mednarodni kongres perutninarjev.
PROBLEMI PRISE-LJENCA
(Nadaljevanje s 1. strani)
1 javen vsaj za šestdeseet dni čez I dan, do katerega hočete nadalje ostati tukaj. Ako imate tak potni ! list, ne boste bržkone imeli ni-ikake težave dobiti podaljšanje.
j Vprašanje: Ali imamo zakone jv Ameriki, ki omejujejo obrestno moro?
Odgovor: Vsaka država je u-stanovija zakonito mero obresti na posojila in nekatere države !imajo posebne zakone, ki omejujejo obrestno mero na mala posojila. Zakonita obrestna mera je po navadi 6 odsto, nekje pa 'tudi 7 ali 8 odsto na leto. Večina držav pa izrecno izvzema nekatere vrste posojilnic. Tako smejo v mnogih.državah industrijal-,ne banke, kreditne unije in stavbena posojilna društva zaračunati za posojila eden do dveh in pol odstotkov na mesec. — FLIS.
GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, W*
Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, Box 105, Unity, Pa.
Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., Denver, Colo.
Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Cleveland, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	h
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh Penna.	.
Urednik-upravnik glasila: ANtON J. TERBOVEC, 6233 St. 018» Ave., Cleveland, Ohio.
b). Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio.
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland Ohio.	.
2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St.,
Illinois.
3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lands,
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, °'
.1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa.
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minil.	v
4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, N-1'
Jednotino uradno glasilo.
NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega denarne pošiljat ve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive _ naslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih tc‘“ ^ prošnje za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se poslljw0 vrhovnega zdravnika.	^
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izprememDG ^ slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 St. Clair Ave., Clevelana,^ Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša 3lI£os*oVJLfli8 zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Aro ^ in kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva^ pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 član* ^ plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. T sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lao* mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 115.
NAGRADE V GOTOVINI
ZA NOVOPR1DOBLJENE ČLANE ODRASLEGA DINSKEGA ODDELKA DAJE J JŠ.K JEDNOTA NAGK» GOTOVINI.	J
Za novopridobljene člane odraslega oddelka so predlo« deležni sledečih nagrad:	'i
za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.25 za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2.00 za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4.00 nMj za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5.00 za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6.00 za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8.00 Za novopridobljene člane mladinskega oddelka p« 80 lagatelji deležni sledečih nagrad:
za člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JB” — $2.00; za člana novega načrta “JC”, s $500.00 zavarovalci |
$2.00;	F1
za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 zavaroval $3.00.
Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so bili * Hane plačani trije mesečni asesmenti.
------------------------yM®U
dne 31. marca obsodil0 ^ roparsko tolpo, ki je clo^, ^ rokovnjačila po Slovel*^ ^ občutne kazni. Jožef .° Melhior Pintarič sta hija j jena na dosmrtno	r ^
najst drugih pa je dob1 ^ letne kazni.	(t0
___ % POLJA POD VO»0 j*
• • <0 t kt
Močni deževni nalivi f j r koncu marca povzročil1 ^ škode v Hercegovini, P03^ N ljubuškem in imotskefl1 " Ji Polja so bila ponekod P°^ ma pod vodo, ceste raztfln J povodenj je zalila tud1 .j ^ nizkih hiš. Prizadeta P^J; morala prehraniti naj^j P
000 prebivalcev. Koder Jju h odtekla, je ostalo na P° vrtovih kupe blata, pss^3 menja.
k
* H
KONEC STAREGA u k
Pred stoletji so že ii*10^ ^ niki raznih strok sVt>jc j* zacije in so se take oi'ga ^ .
| imenovale cehi. Nekaj c ^ ^ je še do danes zaradi st** 4 ' dicije obdržalo v Varanj L je bil med njimi najstai*e'j r
1 ljarski ceh, ki pa je v z^ | času štel samo še nekaj ^ ^ Zaradi hude konkurenc®^ ^ dela čevljarski obrti *llCL| so prišli vsi stari cehovS ^ ^ stri v tolike gmotne tc" J | ni3c mogli več služiti tr3^, ^ plačevanjem prispevkov- t(. je bilo sklenjeno, da se : | stari čevljarski ceh likvJ ^ ^ vsa njegova imovina ^ f članom. Ta imovina Pa 1, ^ mo zgodovinsko vredn0 ^ ^ obstoja iz stare cehovsk^j ^ ve, cehovske skrinje z .jj '■ dokumenti in iz starin5 j p čev. Člani likvidnega ce^!9^ vse te starine prepustil’ nemu muzeju.
1
n ■ i u r n i — rnr-rr-r*-----------------------------
"NOVA DOBA" i
«—Vii.-.rr,"——~ii 11, "M.iiiiamii' -.r-r--Trr-— r r . ni. rr .a m liss
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Putiiished by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA	6233	St.	Clair Ave.	Cleveland, O.
VOL. XV. ■	^	NOTT7
RAČUNAJMO Z DEJSTVI
V pogovorih dostikrat slišimo in včasih tudi čitamo v časopisih jadikovanja, da če bi bilo tako in tako; bi bilo mnogo boljše. Vsled tega je dobro, da si pokličemo v spomin, da so taka jadikovanja popolnoma brezplodna. Pogovori o tem naj bi že bili, ker nekateri ljudje imajo pač dosti časa in veselja, da si “usta hladijo,” kot pravimo, toda za pisanje in tiskanje takih reči je škoda tinte in papirja. Mi vsi z vsem, kar nas obdaja, smo produkt razmer, za katerih ogromno večino nismo mi odgovorni in ki jih vse jadikovanje ne more izpremeniti. Saj niti na svet nismo prišli po svoji volji in ne pojdemo v nirvano po svoji volji.
Tisti “ako” lahko rabimo v neskončnost, toda dosegli ne bomo s tem ničesar. Ako bi ne bili rojeni, bi se nam ne bilo treba ubijati za eksistenco. Ako bi bili vsi ljudje perfektni, dobri in pošteni, bi ne bilo treba niti policajev niti sodnikov niti vojaštva niti sirotišnic niti kaznilnic. Ako bi bilo vedno poletje in bi nam zemlja brez obdelovanja rodila potrebni živež, bi nam sploh ne bilo treba delati, ampak bi imeli večni praznik in piknik na svetu. Ako bi bili vsi ljudje enake pameti in enakih zmožnosti, ne bi bilo niti izkoriščanja niti pomanjkanja. Ako bi ne bilo bolezni, ne bi rabili niti bolnišnic niti zdravnikov niti podpornih organizacij. ^
Ako bi bilo v našf nekdanji domovini nekoliko več kruha in svobode, bi mi danes ne bili v Ameriki. Ako bi bile prave prilike in ako bi bili vsi enakih misli, bi se bili vsi naselili v enem mestu ali eni državi in se ne bi bili razkropili preko vseh 48 držav naše Unije. Ako bi mnogi naši priseljenci ne bili leta in leta stali tako rekoč z eno nogo tukaj, z drugo pa v starem kraju, bi se bili takoj po našem prihodu v to deželo začeli učiti angleščine in bi bili po petih letih tukajšnjega bivanja vsi postali ameriški državljani. Ako bi mnogi naši priseljenci ne bili prišli v to deželo z namenom, da si hitro hekaj dolarjev prislužijo, potem pa vrnejo v stari kraj, bi se bili mnogi naselili na farme ali na homesteade in bi jih depresija ne bila tako hudo prizadela kot jih je. Ako se ne bi bili mnogi naši, ljudje grdo opekli pri nakupih “farm,” bi bili danes morda dobro stoječi farmerji, mesto da so brezposelni industrijski delavci.
Ako bi ne bilo svetovne vojne, bi ne bilo take gospodarske depresije, ki je objela ves svet, Ako bi eden ali drugi imel dovolj inteligence in odločnosti, da bi bil nekoliko varčeval, ko je dobro služil, in se učil, ko je bil še primeroma mlad, bi bil morda danes na boljšem stališču kot je. Ako bi bila državna kontrola bank bolj stroga in ako bi bili vsi bankirji zmožni in pošteni, bi danes tudi marsikateri naš rojak, ki je nosil svoje prihranke na banko, pošteno in dostojno živel od svojih prihrankov, mesto da bi se lovil za relifnimi deli ali pa celo iskal direktne miloščine.
Ako bi ta dežela imela vpeljano socialno varnostni sistem, ki bi plačeval bolniške podpore, odškodnine in smrtnine za umrlimi osebami, ne bi bilo treba naših podpornih organizacij. Ako bi bili vsi naši priseljenci enakih misli in nazorov in ako bi bil sistem naše prve organizacije tak, da bi bil vse zadovoljil, bi morda danes imeli tudi morda samo eno slovensko podporno organizacijo. Ako bi ne bilo simulantov, bi morda ena sama organizacija lahko vzdrževala štiridolarski ali petdolarski bolniški sklad in ne bi bilo treba članom, ki hočejo biti tako visoko zavarovani, biti pri treh ali štirih organizacijah; zdi se pa, da je za to treba kontrole od treh ali štirih strani. Ako bi vsi delavci bili enako zavedni, bi vsi spadali v unije, in, ako bi nekateri ne bili bolj konservativni, drugi pa bolj radikalni, bi najbrž imeli tudi eno samo unijo. Ako bi bili vsi državljani enakega mišljenja, bi imeli v deželi samo eno stranko. Ako bi vse čitajoče občinstvo hotelo imeti iste vrste čtivo, bi zadostoval en sam časopis za vsako veliko mesto, ali celo za vsako posamezno državo. In ako bi to veljalo za vse ameriške Slovence, bi imeli samo en slovenski list v tej deželi.
Tako in slično bi lahko razpredali v neskončnost, toda to nas ne bi pnvedlo nikamor. Bodimo torej realisti in računajmo z razmerami in dejstvi. Taki smo in vse želje in vsa jadikovanja ne bodo tega temeljno spremenila. Ljudje so bili v preteklosti, so sedaj in bodo nedvomno tudi v bodočnosti različni, bodisi vsled podedo-vanja, vsled prirojenih lastnosti ali vsled razmer, v katerih so bili rojeni in so se razvijali. Prilagodimo se razmeram, kolikor moremo, in skušajmo iz teh razmer dobiti največ in najboljšega, ki je mogoče. Ugibanja, kako bi bilo, če bi biio tako ali tako, prepustimo sanjačem.
Tudi kot člani J. S. K. Jednote bodimo realisti. Mi verno, da so naše bratske podporne organizacije še za . dogleden čas potrebne, vemo, da ni nobene boljše kot je
C«
01
/
»
KORISTNA USTANOVA <
_____________________	i
(Nadaljevanje s 1. strani)
 	(
devet tisoč je Indijancev, ki so ; zaposleni na indijanskih rezervacijah	in	stanujejo	pri	svojih	i
ljudeh.	Črnci	imajo	svoje	po-	!
sebne kempe, istotako vojni veterani. Zdravstveno stanje članov delavske armade je odlično in spolne bolezni so med njimi zelo redke. Splošno se priznava,; i da člani te delavske armade niso niti uniformirani hudički niti angeli. Javnost je v splošnem zadovoljna z njihovim obnašanjem in z njihovim delom.
BORBA PROTI RAKU
(Nadaljevanje s 1. strani)
ke ali pospešena rast mozolja ali bradavice.
Pomnimo, da so to znaki nevarnosti raka. Ti znaki morda ne pomenijo raka za gotovo, toda so dovolj važni, da se slede njih i posvetujemo s kompetentnim,
| zdravnikom.
----------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s X. strani)
(|jc so ji vsega tega naložili, tr-klno verujoči, da bodo dobili vse to nazaj in še mnogokrat pomnoženo. Vsi člani družine pa so ji morali zagotoviti strogo molčečnost vsaj za 24 ur, *sicer da se čarovnija ne posreči. Dogovorjeni čas je potekel in potem še dva dneva, toda ciganke in obljubljenega bogastva ni bilo od nikoder. Glavačevi so šele 'nato celo zadevo prijavili orožnikom, toda navihana ciganka ' j e bila med tem že bogve kje.
j OBSOJENI ROKOVNJAČI Mariborsko okrožno sodišče je
Revija “Rotary Reminder” jei nedavno priobčila sledečo storijo:
“Neki znameniti Anglež je j prepotoval Ameriko. Ko se je vrnil domov, so mu stavili obi-, čajno vprašanje: Kaj misli oj Zedinjenih državah?
“Well,” je odvrnil vprašani,) “Američani imajo v resnici ve-j liko smisla za humor. Tekom tis-; tih par tednov, ko sem mudil tamkaj, mi je večina ljudi pripovedovala o gospodarski rece-; siji in o slabih časih. Toda v, vsem svojem življenju nisem videl trošiti denarja tako prosto-; dušno. V trgovinah se je trlo kupcev, ki so kupovali blago,! kakršno bi bilo pri nas predrago ! za vsakega z izjemo kraljeve rodbine. Povabili so me v gledališča vseh vrst in vsa so bila napolnjena do zadnjega sedeža. Povabili so me gledat nogometno igro ,in tam je bilo zbranih
Neka berlinska Nemka se je baje nedavno zelo nepatriotično ; izrazila: “Imamo Porurje, ima- i mo Avstrijo, imamo Memel, imamo češko; to je vse lepo, toda jaz bi rada kilogram svinjine!” ' *
Albanski kralj je šel po gobe ! in tako se je svetovna brezposelnost spet pomnožila za enega 1 kralja.
*
Krištof Kolumb, ki je iskal krajše poti v Indijo, je po naključju odkril Ameriko. To lahko imenujemo zelo srečno naključje, posebno če pomislimo, ■ kaj se dandanes dogaja v Evropi.
*
V Milanu v Italiji je bil neki trgovec obsojen na tisoč milijonov lir globe, ker je tihotapil denar iz države. Ko bo mož kazen plačal, ne bo več tihotapil, ker ne bo imel česa.
■ ENGLISH SECTION OF B
▼ Olf’»cial 0r9*n ▼ o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
The Best Opportunities Lie Ahead
Henr }^011^1 the campaign, which began on January 1st of this tetur	ssed tl,e half-wag mark, the best opportunities to
®ii 1 neW mem^ers wHl be available during the months of Mag .. Hue. It is difficult for active members to get around during ^ er time, for the dags are short, walking is an effort, and •cin/1Ltr ^le aspect* are not in as good humor during the 0ff ei as ^lefl are during the spring and summer, when we all Bi0,e °Ptimistic, more active and in better humor.
■hb^eSU^S °UI campaign during the months of January, three™*1 March were gratifying indeed, for during these ^onths ive obtained some 1,000 new members, representing I '(ion-	milH°n dollars in new insurance. It is also worth men-
El®	the majority of new members enrolled in the adult
,,lent are young men and women between the ages of 16 and active and healthg, and that a majority of them have in-t0fi h^niselves for all benefits. This is proof that they intend niey!?a'n *n the Union permanently, and that they did not join V to help one or the other candidate to reach his goal.
one-third of the newly joined members are not of jkini^e.. Ascent, although they are excellent risks for the or-ttne° l°n' Born here in America and associating with our Slo-**** they are just as welcome in our Union as are our boys 0r9un^ 8>for ln the final analysis we are an American fraternal ^Zati°n, incorporated in the spirit of American statutes, othe^eJa^ny un^er the same fraternal principles which underly klican fraternal organizations. Others, too, although aim lD?Vetle or non-Slav organizations, like to accept our people, lite# j! should we not accept other nationalities, provided they not Iiq °ther qualifications for membership. Perhaps we would ing Veri United States today were it not for the so-called melt-t$niu , and if this melting pot benefited the new country, cer-ofits lt Kill not be harmful to our Union. Our youth is proud oniltionality, for it provides a rich and cultural background, tiling. y°uth also likes to mingle with the youth of other na-om f1 tes> for they go to school together, work together and go Whe{le^l€r- ft is logical then to expect this youth to come to-’ too, in the inner life of our Union.
£
% °nside' ing the excellent results obtained by some of our iWOrkerS amon9 °ther nationalities, it is suggested that the ®ivi. nin^ active members try their hand among non-Slovene
tyhft f
bm i, ,)lany communities one will find only Slovene lodges, {,H^J>rcinches of Polish, Bohemian, Slovak, Serbian, Croatian nefit organizations. Also lacking are branches of so-^^erican benefit organizations.
^t/ie^6 Present our Union in its true light, if we explain fully
Qc^vantages available to our members and payable in case t)0/) *nts, sickness or death; if we explain our Union’s position t re^9tous, non-political, and that it is not necessarily open Slovenes, and if we reiterate that our organization is % /j. Maternal benefit organization and nothing else, mention ^llJy s°lvency, that it operates under a modern system, then SV/1 ° doubt you, too, will enjoy a fruitful harvest among non-\ nationalities. Our Union is an organization for the work-i f'etit Cacl> worker n°t only Wes to insure himself for death .. s: ^lll also against accidents and illness. It can be mentioned H°'called American benefit organizations no longer offer % of Qffes comparable to the Slovene organization, for a major-|ICo%. le'n have eliminated insurance against sickness. And the |S,C’ toho today cannot set aside a few pennies, must carry in-l hiri f°r sicli benefits, for the hospital and medical care must fcfr • a,ld the grocers and butchers do not forget to collect ney,
'se\Stne most appropriate time to introduce our Union among 1 •> Sj^'Stovene friends will be found during the months of May ^ H*’ wll€n you will get together for various outings and pic-t$t %t c,'f also come other people who recognize the good fellow-li ^ \i^lability and warm friendship, so characteristic of our Sn' hy not take advantage of each such opp Sll^t they take a membersfiip in our organization. Select j hen you will come to their home and explain in detail all u£t$ which you were unable to explain at the time of the ^ J will be amazed to learn how few are familiar with offered by our Union. In the beginning you will ^ k, Se<*> here and there, but you must never lose courage, for %t}I today is full of discouragement, and success is met by °/e lvfw have the fortitude and a determined will to become ul' And as I write on the “will to becon \bj.and do not want to, forget the president Rro. Joseph Kovach, who was the fir e to the second athletic conference. With the help of the °f the same lodge, Bro. Frank Tomsich, who also is as \.W	8llpreme secretary, Bro. Kovach accumulated approxi-
^5,000 worth of new insurance. Bro. Tomsich also quali-$ e second delegate to the athletic conference. And more! , y % (.e nf the efforts extended by Bro. Kovach and Bro. Tomci!> ¥i behalf of juvenile candidates in the same lodge, two legates have qualified, and opportunities to become ^	^legates await two other candidates, lt is the intention
^°Vach to have his lodge send no less than EIGHT dele-f^° f^e juvenile convention and athletic conference, and the V ^ ** ih ttlis a,'ticle would not bet one penny against ten dollars c $ lS l°dge would not send eight delegates. This is what is vjdi^	c°llrage and determination for success. And for the
K fi1 %	those who are not acquainted with Ely and\ its popu-
/ 1%	e are only about 6,000 people in Ely, and approxlmate-
ost' 'Nf	ten already are members of our organization. A
' ^	Mould consider such a city as a poor field for new
^ Nc*	activity. However, for fellows and members of
^ uil> > 8	the field is still fertile.
oS I let ,
eti* | us g0 to work in earnest during May and June and let
ti» *
Lodge 116
White Valley, Pa. — I wish; to report that at the regular! monthly meeting of lodge No. 116/SSCU, held on April 16, it! was decided to change the date of the 25th anniversary celebra-; tion by one day. The anniver-; sary, originally intended for May 14, will be observed on; Saturday evening, May 13. No I dancing is permitted on Sun-: days and for this reason the change was made. All lodges! and individuals who received invitations to our 25th anniversary | program are requested to honor j this change in date, and come to; our dance on Saturday evening,1 May 13.
Jurij Previc, Sec’yj
!
Silver Anniversary Of Lodge 116
White Valley, Pa. — The SS-CU Lodge No. 116 of White Valley wishes to extend a personal invitation to all folks from everywhere, to attend its Silver Anniversary celebration at the White Valley Slovene Hall on Saturday, May 13, 1939. The celebration will consist of a program including several guest speakers and entertainers. Beginning at 8:00 p. m. Music in the evening will please both young and old. A popular radio orchestra will provide plenty of Slovene and American numbers. And the 14th being Mother’s Day, the lodge has a beau-
1237 New Members Campaign Record To Date
Special Bulletin from Home Office in Ely, Minn.
As the Nova Doba went to press Supreme Secretary Anton Zbasnik wired that j| lodge 21 of Denver, Colo., j forwarded 40 new applications for membership, qualifying Louis Sliray, first juvenile delegate from Denver and the sixth from the nation. Campaign record to date: 856 juveniles and 381 adults for a total of $609,350 of new insurance. There are 112 juvenile and 88 adult candidates in the race for dele-gateships. Filings for candidates positively close on April 30, and all names must be in the home office by May 5. Also, withdrawals of candidates and transfers of new membership credits must be made by April 30.
Sixth Juvenile Delegate
Curtain Falls On Biggest SSCU Bowling Tournament In Years
tiful gift for the oldest mother that will be present that night. Also plenty of flowers for each and everyone there, so until then let us have the pleasure of meeting you all there.
Valentina Previc
Scores Frolic in Ideal Weather as Cleveland Committees Entertain Big, Happy SSCU Family!
By Little Stan, Publicity Campaign Director
Louis Sliray From Denver, Colo., comes the sixth juvenile delegate to qualify for the third biennial juvenile convention. A member of lodge No. 21, SSCU Louis Shray is the first juvenile to make the grade from Denver.
Rambling Along
Carr—I wonder why women are naturally more forgiving than men ?
Hoppin—Because they make up more.
ilo
>0
iHe
LAST CALL FOR CANDIDATES
Do you recall the tardy bell in grammar school? When it rang, the boys and girls made a mad rush for their classroom, to be sure and get in on time. Those who came later, or when the second bell rang, were considered latecomers, and punished accordingly.
Today, the SSCU tardy bell is ringing with all its ominous forebodings at its command. It is warning all eligible members who may be interested in the trip to Ely next August to be sure and submit their names as candidates to their lodge secretary, who in turn must forward the submitted list immediately to the home office.
The SSCU tardy bell is peeling its symphony of warning to all juvenile members between 12 and 18 years of age, in Minnesota between 10 and 18, all adult members between 16 and 35, to enter as candidates for delegates to the greatest assemblage of youth in the SSCU history. For never before, have juvenile and adult delegates been given the rare opportunity to attend a combined juvenile convention and athletic conference.
If you are of eligible age, and have been a member prior to January 1, 1939, be sure and contact your lodge secretary and submit your name as candidate. You have nothing to lose, and everything to gain. No financial obligation is attached. All you are asked to do is sell the SSCU on its merits to prospects who, if not interested now in joining, will be proud to become a part of our Union once the advantages are explained to them.
You have every assistance at your command. Your lodge secretary will be glad to co-operate with you, as will other officers of your lodge.
Remember! the tardy bell is ringing now, cautioning you to hurry to your lodge secretary and enter as candidate.
And also remember, that the second and last bell, which will ring on May 1st, will reprimand you for being a latecomer, and the punishment attached to it is merely staying at home next August, when many of your friends will be waving farewell to you and other latecomers on the Ely bound special, for a vacation that only a few have ever enjoyed.
Don’t let the second bell catch you flatfooted. There is still time left, a day or two. Listen and heed to the last call for candidates. Enter your name now as a candidate for delegate to either the third biennial juvenile convention or the second athletic conference.
each one of us execute our duties. Our Union progressed in the worst depression years and will continue to progress in the future. We make our own plans, walk our own ways and do things according to our best judgment. No obstacle shall mar our progress. Financially, we are the strongest Slovene organization, and we pay the most liberal benefits, and for this reason our paths can lead in only one direction: FORWARD.
Fraternally yours,
ANTON ZBASNIK, SUPREME SECRETARY
By Stan Progar
STRABANE, Pa. — Before we go any farther, may we explain that this department has just terminated a two week period of carelessness with the breaking of a pair of glasses. So any mistakes made must not be blamed on our able English editor, Mr. Kolar but should be laid at the door of your somewhat handicapped scribe.
And now, blinking and squinting down the SSCU fairway, your scribe noticed a tiny golf ball marked “Athletic convention delegate.” It has just stopped rolling some two months away from a green labeled “Ely, Minnesota.” A blurred figure appears from across the course. He glances at the ball and then as if dreaming and wishing that his ball was resting on the green, he strides the ball in a tired and hap-hazard sort of a way. Back goes his iron and he is just about to swing when he stops and looks over his shoulder. He keeps on staring at something as if dumbfounded. Slowly his iron falls from his shoulder and he turns completely around and nods his head as if he is talking to some one. But I can’t see no one. Maybe it’s because I don’t have my glasses. But anyhow, let’s listen in. We may be able to hear him too. Yes, if you listen closely, you can easily make out what he is saying. Yes, the unseen friend is talking about the convention. Let’s listen.
“Oh I know how you must feel. Yoq want to make the trip but seem to have all the odds against you. Work just isn’t what it ought to be for people to add another strain to their budgets by taking out insurance but if you tried hard and convinced them that it is not a strain on any budget to have SSCU insurance I feel sure that you will land your ball on the green With the next shot. No, you don’t have to be a star salesman to make that shot. The SSCU speaks for itself. Just point out to your friends what the SSCU is and what it does and the SSCU will do the rest. All you have to do is to introduce them to the SSCU. It can speak for itself in any party. How to introduce the SSOU to a stranger? Yes, you wanted to ask me that for I saw your eyes question me. Well ,it’s easy. Just do it this way: Friend, I want you to meet the best friend you’ll (Continued on page 4)
...—™	Cleveland, Ohio—■ g
Scores of jubilant'.c pin- crashers and. \ S^Pi' 1 visitors were home-1 s ward bound early jj .’j this week as the j « x tfk curtain fell on the j 1 HSft '&.1B fifth National Ten- i 1 pin tournament at | j
Little stan St- Clair-Eddy al-jj leys Sunday eve-1; ning. From start to finish there, was a whirl of excitement. Crashing of pins resounding in the din of happy voices gleefully extending welcome greetings';
1 in bantering style. For here was another year of happy reunion.;
Braving inclement weather through five states came a band of five from the Northern Minnesota wilds. They were Little Stan and Company—four girls and a man, who had their sights trained on our SSCU’s great bowling event, and would not be denied the right to attend the gala affair. Through snow, sleet, and rain, the little car, carrying the five passengers buzzed through the highways. They stopped in Chicago to rest. Particularly needing rest was the chauffeur who thought it might be a good idea to perhaps buy some cushions for a tired seat! You know how it is!
A stop in Chicago after the girls tried vainly to get some shut eye. Only thing they did was clean up"'a big potica and a ham—before we got to Chicago. In the outskirts of this windy city only the bone of the ham remained. That was thrown out tho» window, from where it bounced along the highway. Heh Heh! Minnesota hambone on the lilinois Highway!
In Chicago, Little Stan wired the Nova Dobe office to the effect that the Ely band would arrive in Cleveland sometime Wednesday afternoon! Not known definitely was the time of arrival. Meanwhile the boys at the Enakopravnost office, Mr. Terbovec, Mr. Kolar, Mr. Rogelj, Bub Kardell, Matty Molk all planned for a big reception. Two big cards in heavy dark print carried the sign “Welcome Little Stan.” But at 2 p.m. — No Stan. At 3 pjn. Bro. Rogelj and some of the boys began to patrol Cleveland’s streets looking for Little Stan and the girls, thinking perhaps they were lost or something. Evidently hundreds of thoughts passed through their minds! 5 p.m., and still no Stan. They even called up Bro. Kumse in nearby Lorain, Ohio. But he had no word. Worry, Worry! Six p.m., and a tired, travel ridden gang of four women and a man stopped in downtown Lorain, Ohio. A telephone call to the Kumse home brought Vida scurrying to pick up the Minnesota bowlers. Speeding right behind her automobile, it was no time before everyone arrived at the Kumse home. A warm welcome for the tired guests. Immediately saw Victoria, as sweet as ever, whom you remember was a juvenile delegate in 1935 and 1937.
Warm hospitality came. In almost split second time Mrs. Kumse and her daughters had prepared a delicious meal. For this, our sincere gratitude. A
jood complete rest, a telephone ;all to Bro. Rogelj to the effect we had arrived, and Bro. Kumse led the way into Cleveland.
A stop at the Nova Doba office, but everyone thought perhaps we stopped overnight in Lorain, and evidently must have gone nome. Mr. Kumse took the group over to the Frank Oglar apartments above the Superior Hardware store (adv.). Heh Heh. Within a few minutes the tired ladies were getting ready for a good rest! After hours of burning telephone wires and worry the gang was safe and sound!
A few minutes later, the doors of the apartment burst open and in walked the whole gang—the committee who had just finished furthering plans for the tournament! They were led by that young. smiling English Editor Bro. Louis Kolar, Matty Molk, Joe Struna, Bub Kardeil, “Ham” Laurich, Joe Uljan, Phil Sirca, Tony Drenik, Louis Sajovec, Janko N. Rogelj and Anton J. Terbovec, John P. Lunka, John Kumse, (Whew! What a memory...)
Lively chattering and fun followed in the wake of the arrival, and after introductions, everyone seemed ready to go places. Little Stan went along with the boys to a bowling alley, and there was great fun. Met more people, and after a couple of matches ran off to bed for a good rest. Next day a tired sleepy six-footer arose from a soft bed. It was raining outdoors, and it seemed like it was the break of dawn. Mrs. Wine, who owned the apartment, called Little Stan to the telephone; Lou Kolar was calling. “Good Morning,” says Stan. “Good morning?” returns Kolar, “Don’t you know it’s 2 o’clock already?” Whew, Little Stan looked at his watch. It showed only 8:15. He put it to his ear, found it wasn’t even running!
A couple of jumps and Little Stan was dressed. He walked to the girls’ apartment, found it empty! His car was there, so he chanced to meet the girls, into the car into Kolar’s Grocery where Lou was cutting meat. Every once in a while he would stop to count his fingers. For his butcher was sick; his little daughter, Frances was ill, and that meant that our English Editor was ready for a couple of grey hairs. All the bad luck came at once.
Meantime from Minnesota aboard the fast New York Central train, Barbara Matesha and Mary Kolenzwere due to arrive. Preparations were made to meet them at the station. Meantime the girls went bowling—to try out the alleys, you know. It was five-thirty before we returned. There, waiting with a smile was A1 Poklar, who was a delegate in 1937. Talk about reunion. This was nice. And whil^ waiting a yellow cab draws to a stop in front of the store. In it are the other two members of the bowling team Barbara and Mary! Kolar’s Store was a busy hub of excitement for a time. Got off in a corner with A1 Poklar, and arranged to take in the season’s (Continued on page 4)
Jefferson Collegia® .
Canonsburg, Pa. — The J ride Lodge No. 40 champs) duck bowling journeyed to Canonsburg 1 day afternoon, April IS it trounced the Jefferson N gians, No. 205 team by 355 F g
The champions totaled p; to Collegians 1932.
C. Utsman %vas the bigi ž; for the winners bowling the vi single game and high ^ pi game total 188 and 488 resF g, tively.
P. Polaski with 175 a® & was the high pin toppler f°r ži losers. The bowling series® m stands one victory for each i\ and our lodge challenge* J Claride team to play off, di deadlock in a ten-pin j®
Our boys will give a g00; count of themselves again3 SSCU lodge team. After os bowling match the victors k( guests at the spaghetti suP sponsored by the Coll®? ij and turned out to be a jj success.	3
In closing now, all I h*v o say is wait until you seet 8	*
pin match game between . i teams, and how the fur| fly.	*
LODGE NO. 40	«<
S. Shula ....... 161	141 V>1	U
N. Pakovich .... 174	156 J	j.
F. Supansic  128	185 J
P. Halucka ..... 178	168 ^
C. Utsman ...... 156	144^^
Total ........ 797	794 6#
LODGE NO. 205	^
A. Lombardi .... 86 135 *	.
P. Polaski ..... 175	128	.
L. Polaski ..... 152	148	^	Ni
S. Lombardi..... 165	128	n.
, G. Rubic ...... 122	102j^	^
Total ........ 700	641	R,
Louis Polaski J1" w st ;	No. 205,
---------—	.	Hi
Lodge 109 h!
  	Hi
3 Keewatin, Minn. —	^
1 of lodge “Marija Trs»Jj | 3 109, SSCU are requested* J 1 tend more regularly °ur»^ f meetings, and in grcate/jj , e bers. At some meetings _ members attend, and , e can be accomplished.
j.-	m
e every meeting some 11 j ^ r. matters must be discuss n disposed of, and unlesS j -business is handled ^ there may arise conflict* ^ lodge business must be , acted at the meetings 8 ^ J at ony other place. Hence^ to the meetings which ar but (once a month.
I hope that the broth®^ ^ sisters of our lodge ^ ^ i this notice. Every men* j{ ^ ceives a weekly copy 0 ^ j ■ Doba, and it is the duty ^ member to show some (1 about the lodge afld the j
Joseph OzanicP' j
Lodge No. $ I
   dad ^
Lloydell, Pa. — We S= ^ of St. Peter and PaU J with our much apPf jj % grant from the sport® ^ ^ plan to make our in^1* J v in SSCU sports aCti^ \ “mushers.” We are g*a j 1(i( such a Union as ours ^ ages such activities, ® j feel that such interests ij the attention of those (|fJ our fold. Since this plan of ours has been m ^ we already find others " j ijf interest in the working pies of,our organization* , Practice revealed ^ J ■■ to carry on, as an °V!L^ ' ing number reported. , c I lenge all SSCUer’s in N trict.
I	W	k
)    .
I	Biological	H !ii
} Winnipeg Willie: “^ I a new baby down at , Elderly Neighbor: ‘
—and did the Stork br^V' ^ Winnipeg Willie:
3 developed from a Ul1 f* 7 amoeba.”
: _._-J
Rambling Along ,
(Continued from page 3)
------
lever have the good fortune to c know. He’s the South Slavonic j Catholic Union. His business is ( | strictly on the friendly basis j and you can count on him when- ^ ever you are in need of a tried and true friend. He is truly a \ fraternal friend that does not mix religion and politics with j his business of watching over , you and making friends for you. j He never pries into your ^ very personal affairs, he knows your personal opinions are your T sacred rights and so never tres- ] passes. He requires the lowest f fees and in turn, gives you the . greatest service. He never takes | a cent from you first. He gives ( you his services and then asks < you to pay later. He does not ( want you to meet him again and < again before he extends you his j help. Nosiree. He grants you { his protection at the very first , meeting, in fact, the moment , you acknowledge his introduc- , tion, you are his friend and he looks after you and your fami- , ly. That’s the South Slavonic . , Catholic Union my friend, your : l true friend and protector.
.I “Yes, if you let your friends know the true light of the SS- i . CU, you would not be standing : here gaping into space. You ■ would bring back your iron in a 1 „ very confident fashion and be-j fore you could say Bobby Jones, i that ball lying before would 'isail thru space and not only land on the green ahead of you, but would fall right into the cup.
- So go to it and strike.”
Now before anyone asks me
- j whether or not the golfer made 'l I his hole-in-one, I want to say I c don’t know. But you should for k you yourself are the golfer.
Welcome Mollie
Tonight, April 18, 1939, this writer experienced a real thrill j’jand a pleasure for Mollie has " returned. Yes, the most beloved 1 I of all radio characters, Mollie of the Fibber McGee and Mollie show has come back to us. Welcome Mollie for you sure have made many friends in the friendly family of the SSCU. We all hope that you never again are forced to leave us and want you to know that we are eagerly awaiting your pleasant visit with us every Tuesday night. Bdt don’t be too hard on old Fibber. You see ,when a husband is forced to do without his wife for a while, he is just as helpless as a person without an ISSCU policy—he misses his best; friend.
j (BRIEFS |
Rudolph Kuznik of lodge 138,! e SSCU, Export, Pa., is the third 4 delegate to qualify for the sec-; ( ond athletic conference, which {g will be held in Ely, Minn, on j August 4, 5 and 6. He is also the 6 first delegate to qualify from £ the east, the first and second j originating from Ely, Minn., in i the persons of Joseph Kovach, 1 lodge president of No. 1, and \ Frank Tomsic, lodge 1 secretary ] and assistant SSCU supreme i secretary.	:
 	i
Illinois and Wisconsin SSCU ] Federations will hold their next J meeting on Sunday, May 21, in j the Slovene National Home of i Waukegan, 111. Meeting is sched- : uled to begin at 10:00 a. m. In : the afternoon a program of en- 1 tertainment will be in order, in- ; eluding a concert and dance. 1  	]
;
Western Pennsylvania Fed- i eration of SSCU lodges will ; hold a meeting on Sunday, April 1 30, in Claridge, Pa.
In White Valley, Pa., lodge
116, SSCU will observe its 25th anniversary with an appropri-, ate program and entertainment ;
| on Saturday, May 13, in the Slo- j Ivene Hall in White Valley.
On Saturday, May 13, Center Ramblers lodge, No. 221, SSCU of Center, Pa., will hold a dance at Center Beach.
Cardinals lodge, No. 229, SS-;! CU of Struthers, O., will spon-,!sor a dance’on Saturday evening, May 6, in the Croatian I hall on Lowellville Rd. Music I will be provided by Joe Umeck j and his orchestra.
' Ohio Federation of SSCU lod-* ges will meet in Barberton, O., L jon Sunday, May 7, in lodge Do-J movina hall. Meeting will commence at 10:00 a. m.
To commemorate the 13th anniversary Lodge 170, SSCU of Chicago will observe its 13th birthday with a dance on Sunday, May 13, at Mary Kova-cic’s hall on 2294 Blue Island Ave.
| Mrs. Easley: “I’m going to Renter my dog in the dog show I this year.”
Mrs. Harder: “Do you think ' I he will win?”
!! Mrs.' Easley: “No, but he’ll 1! meet some nice dogs.”
5th Tenpin Official Scores
MEN’S DIVISION
TEAM EVENT
1. George Washington, No. 180, Cleveland, O. “A”............. 2798
2. Betsy	Ross, No.	186,	Cleveland,	O.	“B”...............   2761
3. Betsy	Ross, No.	186,	Cleveland,	O.	“C”................. 2725
4. Betsy	Ross, No.	186,	Cleveland,	O.	“A”................. 2622
5. Pathfinders, No. 222, Gowanda,	N.	Y.................. 2597
6. St. Aloysius, No. 6, Lorain, O. “A”....................... 2563
7. Pittsburgher, No. 196, Pittsburgh, Pa..................... 2487
8. St. Martin, No. 44, Barberton, O. “A”...................... 2414
9. Betsy Ross, No. 186, Cleveland, O. “D” ................... 2381
10. Ilirska Vila, No. 173, Cleveland, O. “A”.................. 2372
11. Center Ramblers, No. 221, Center, Pa...................... 2320
12. George Washington, No. 180, Cleveland, O “C”............... 2314
13. St. Michael, No. 140, Claridge, Pa. “A”.................... 2298
14. Collinwood Boosters, No. 188, Cleveland,	O. “A”....... 2271
15. St. Martin, No. 44, Barberton, O. “B”..................... 2213
! 16. Collinwood Boosters, No. 188, Cleveland,	O.	“B”........ 2199
117. Ilirska Vila, No. 173, Cleveland, O. “B”.................. 2192
18. Napredek, No. 132, Euclid, 0. “A”.......................... 2174
19. St. Aloysius, No. 6, Lorain, O. “B”........................ 2158
20. George Washington, No. 180, Cleveland,	O.	“B”........ 2101
21. Cardinals, No. 229, Struthers, 0..............u............ 2007
22. Napredek, No. 132, Euclid, O. “B”.......................... 1788
23. St. Michael, No. 40, Claridge, Pa., “B”.................... 1722
DOUBLES
.
L. Bianchetti ........ 654
J. Utzman ............ 517	1171'
P. Krall ............. 624
F. Yankovich  ........ 518	1142
J. Kromar ............ 579
F. Opalek  ........... 562	1141
F. Kovitch ........... 616
P. Okleson ........... 504	1120
J. Merhar ............ 488
E. Merhar ............ 608	1096
Ty. Mestek ........... 560
J. Kolman ............ 530	1090
Coghe ................ 590
Dr. Bolte ............ 498	1088
J. Arko .............. 531
W. Guzik  ............ 522	1053
J. Klancer ........... 426
L. Phillips .......... 620	1046
J. Lunka ............. 519
G. Kovitch ........... 526	1045
F. Sluga ............. 522
C. Wohlgemuth  493	1045
T. Laurich ........... 476
S. Zupan ............. 564	1040
A. Perdan............. 470
Al Mestek ............ 562	1032
T. ,Babuder .......... 523
L. Klemenčič ......... 503	1026
J. Kogoy  ......526
J. Kardell ........... 495	1021
J. Kovitch ........... 509
P. Sirca ............. 512	1021
R. Yerina............. 466	j
J. Holucka ........... 522	1018
J. Okolish ........... 477
A. Okolish ........... 517	994
P. Batchen ........... 446
J. Batchen ........... 546	992
S. Pechaver .......... 471
L. Kolar.............. 520	991
A. Jelercic .......... 497
F. Korošec   ......... 483	980
T. Primc ............. 482
' J. Ulyan ............ 496	978
■ Joe Merhar .......... 472
J. Jaklich .......... 505	977
G. Vinovich .......... 476
' J. Brove ............ 500	976
’ M. Černe ............ 463
‘ S. Černe ............ 511	974
F. Tomažič ........... 499
J. Tomsic ............ 474	973
F. Benigar ........... 470
M. Poklar ............ 494	964
J. Zelnik............. 419
Dr. Alien ............ 476	967
A. Sluga.............. 517
M. Krall ............. 4S5	952
J. Tolar ............. 482
N. Cetina ............ 452	934
J. Opeka ............. 446
F. Mekina ............ 472	918
J. Koren ............. 448
J. Champa............. 468	916
E. Rupert ,............ 512
. B. Rupert ........... 401	913
N. Shnla ............. 385	-
: L. Butcher ....,..... 526	911
, J. Mekina............. 400
; J. Ujcic.............. 503	903
’ F. Krall ............ 402
; H. Zuzek ............ 470	872
5 N. Champa ........... 434
- L. Laurich .......... 427	861
l M. Molk ......*:...... 431
S. Barrett .......... 379	810
Wm. Kozar ............ 381
L. Sajovec ........... 424	805
8 M. Berdik ............ 407
3 Eulert ........«...... 393	800
S. Babich ............ 389
s S. Pogačnik .......... 397	786
l P. Oblock ............ 328
T. Princ Jr........... 3BU	703
%
LITTLE STAN’S ARTICLE
Al Milnar’s sister, folks. Quite pretty, too! How about an autographed baseball from your brother, lady!
Learned from A1 Poklar that Eddie Zalar was ill. Eddie was a delegate to the convention too! Gonna see him tonight (Monday). One thing about A1 Poklar. His band with Anthony Prime with whom Little Stan ^bowled, and other members, are I getting loads of jobs, are rapidly getting to be known as one ; of the leading dance bands in . the city of Cleveland. They play;; engagements all over! In the . big hotels and clubs. Gonna ; listen to them practice tonight!; before we go to see Zalar, i; Poklar carries his complete band ; equipment in his car.
After the ball game, back < home. Had a delicious supper , with the Kolar’s, then went to < see how the other Ely girls were < doing. This on the eve of the National Bowling tournament. They were visiting, so Little Stan, Barbara, Mrs. Grahek, and Mary Kolenz thought a trip 1 to the public square to take in a movie, then home, would be j nice to spend the evening. Took j; in the personal appearance of Jimmy Dorsey & his Orchestra1 at the State which was veryi nice. After the show, right j across the street to the Alpine Village a beautiful place, where we sat, munched a sandwich, and saw a most complete and ; wonderful floor show! Very im-: pressive it was. Excellent clean !! entertainment. Thence home to bed, ready for the big bowling 'tournament on the morrow!
Bowling alleys were already , seeming with activity as the girls started to roll the doubles ’ and singles events. The Cleve-! land boys were shooting the . works on their doubles and , singles events, also. Every body was in a happy frame of mind, j Shook hands with all the boys 1 we met, and everything whirled in happy excitement. The honor « of opening the tournament went ' to Little Stan. With leather 1 heeled shoes, he port-sided a ] ball down the alleys. What did « he get? He won’t tell!
Later in the. afternoon, the out-of-town teams began to stream in. Acquaintances were ; running in such rapid order that Little Stan had a tough time keeping up with them. Met so many beautiful girls and handsome young gentlemen. Never forget faces, but names are hard to remember. You know how it is. For three years had been looking forward to meeting that popular Gowanda gal, Miss Strauss who entered the doubles event \yith F. Zelnik. Got around to meet her at the Twi-Light pance held in honor of the visiting bowlers. Little Stan was a little late in arriving. He helped bring the buns up. Heh Heh!
Already there was a grqat crowd. Tony Kristoff’s music was fine, and there was a big, genial looking policeman there who Little Stan looked at more than once. There was reason for that too, because, if memory is correct, Little Stan went through four or five stop lights! Tsk Tsk. Lucky he had his Minnesota License plates on* Paul Oblock, our second supreme vice president who came
* all the way from Center, Pa., with his wife, and a swell ■gang
1 of bowlers, including “Peebles,” ! had the misfortune of having ! his Pennsylvania license plates
* stolen. Later, he had, them re-‘ turned. They evidently dropped
off.
5	(To	be continued)
1   — -------------------
i	Meeker—Do	you think the
* Senator put (though fire into his
- speech?,
- ' Zimpir-.-My opinion is he / didn’t put enough of his speech . into thti fire.
0
  1
(Continued from page 3)	{
 	E
baseball opener—Cleveland’s In-. |
dians and Detroit’s Tigers. Bob Feller, sensational pitcher, was ] slated to pitch the opener, and . Little Stan didn’t want to miss \ that!	i
That night Mrs. Angela Gra- ] hek, daughter of our supreme j treasurer, Louis Champa, who is^j one of the Arrowheads star keg- j lers returned to town with her j brother and his wife, Mr. and ( Mrs. Louis Champa, jr. Then t came a barnstorming sightsee- ( ing trip where Bro. Kolar got; i his first glimpse of that ornery ] jitterbuggishness that was) brought here from Minnesota! i It was a night of festivity and ( lun. And it was truly grand to see young Louis who lives in ] Maple Heights, where he holds ^ a responsible position with a £ lirm. He works for the Mayor ( of Bedford!	]
Next morning Little Stan got ' up early. This was on Friday. « And to Kolar’s store after hav- ; ing a little breakfast with the j 1 ladies. There he struck a close . friendship with young Frances j Kolar who was in bed, ill with the flu. Singing “Sweet Sir , Echo,” with that Hello, Hello! ; and cutting out paper dolls was great fun. Even sat down the other night to write a little story about Prince Charming and everything!
All this time Little Stan had planned visiting Janko N. Ro-! gelj’s little offspring, and he will before he leaves Cleveland, i At the moment the editorial staff of Nova Doba is busier than a beehive. Kolar has sweat on his brow; Bro. Terbovec is here working away and Bro. Rogelj who said he was going to be copy-boy today, just left for dinner. But what is dinner to hardy newspapermen who press to make the deadline!
Forgot to mention that before doing anything else Thursday stopped in to visit Editor Sodnikar and his staff in1 the Enakopravnost. Met Bill Sitter, shop foreman, who has been in the printing game since a boy. He took the girls and Little Stan around, showed him the complete workings of the heavy presses which rolled out thei news of the day and week. Met , also Joyce Gorshe who was very busy too. Saw the linotype j , operators who work on Little: Stan’s copy every week. It was grand to meet all the gang, nice j of them to prepare for the wonderful reception which did not materialize as expected because of the lateness in arriving. Editor Sodnikar promised to save one of the big welcome signs for Little Stan. Gonna take it back to Ely with us.
Friday afternoon, it was apparent that the baseball game —the opener of the season would take place despite inclement and threathening weather. So A1 Poklar waited for Little Stan at Kolar’s Grocery. The girls were doing more practicing on the alleys. Into Poklar’s car, and whisked away to the ball game; to Cleveland’s enormous and beautiful Municipal Stadium. Opening ceremonies featured the Indians from the Rodeo who appeared as guests, the \ “Star Spangled Banner,” sung by Judy Garland, who appeared in person in one of Cleveland’s theatres. Then Mayor Burton opened the season with a mean curve which hit the ground about ten feet from the batter’s box. Bob Feller stood by, preparing to pitch his greatest game.	^
And he did. For two hours Little Stan sat and cheered with 23,000 other people, and when the smoke cleared the Indians had won the opener 5 to 1 be-. hind Feller’s 3-hit; ten strikeout pitching, and line hitting by Hal Trotsky and the boys. Met
* ;
WOMEN’S DIVISION
LADIES’ TEAM
Cleveland, O., \Betsy Ross, No. 186 ........................ 2266
Cleveland, O., George Washington, No. 180   ................ 2079
Ely, Minnesota, Arrowhead, No. 184 .......................   1885
Lorain, Ohio, St. Aloysius, No. 6 ........................   1811
Claridge, Pa., St. Michaels, No. 40.....................-... 1613
Center, Pa., Center Ramblers, No. 221 ...................... 1578
LADIES’ ALL EVENTS
H. Mestek  ....................... 439	533	458	1440
A. Skufca ........................ 451	491	468	1410
M. Perdan ........................ 456	446	496	1398	1
R. Milavec ....................... 438	476	427	1341	1
M. Kogoy ......................... 365	449	4^7	1301	j
LADIES’ DOUBLES I LADIES’ SINGLES
M. Perdan ............ 456	H. Mestek  ................. 533	s
A. Guzik .'........... 447	903	A. Grahek ................. 505	!
II. Mestek ........... 439	A. Skufca................... 491	j
M. Skufca ............ 447	886	F. Strauss ................. 479	1
ij. Skufca ........... 411	r. Milavec .....'........... 476	1
Skufca............. 451	862	c stu({in ................. 474
!*• !?“OSCC ............. ™	M1.	R. Korošec ................. 474
A. Zimmerman  396	846
R. Milavec ........... 438	iE- J*khch .................. 456
j (VI. Kogoy .......... 365	803	M. Kogoy ................... 449
M. Kolenz ............ 446	M. Perdan .................. 446
' B. Matesha........... 342	788	j skufca ................... 444
|F- Zelnik ............ 343	M Kolenz..................... 442
F. Strauss ........... 442	785
ic. Stucin ............ 372 As- Gr“l>ek ..................... f
E. Jaklich  .......... 407	779 A. Zimmerman ............... 430
A. Grahek............. 415	A. Guzik...................-	424
I J. Otrin i  346 761 c. Merhar .............................. 423
Ag. Grahek ........... 396	B. Matesha.................. 421
^C- Merhar ............. HI	757 M. Skufca.................... 413
T. Strukely .......... 392	.
M. Urbas............... 361	753 J- 0trin .................... 40J
| V. Kumse ............ 304	V. Kumse................-... 393
IM. Pazder ............ 302	666 M. Pazder ................... 367
SINGLES MEN F. Opalek ..................... 597	,
B. Rupert ..................... 577	]
J. Kromar  .................... 571	<
L. Bianchetti  ................ 569
F. Sluga  ..................... 568
F. Mekina ..—.................. 557
T. Mestek  ............—-...... 557	,
F. Korošec  ............-...... 556	,
T. Laurich .................... 553	j
S. Zupan....................... 550
J. Ujcic ..............-....... 549
A. Mestek ...;.........-....... 541
Eulert .......................  541
S. Cerne ..................... 535;
A. Perdan .................... 532
A. Jelercic ................... 5311
E. Rupert .................j—- 529
F. Yankovic .................. 529 j
L. Klemenčič ................. 5281
M. Krall —  .................. 526 ;
C. Wohlgemuth  .........-....- 521
L. Phillips ....,............. 520
1 J. Halucka .................. 520 j
Joe Merhar  .................. 516
W. Guzik — ................... 515
W. Cetina J* ..............514
J. Kogoy ..|.................. 513
S. Pechaver  ................. 511
J. Tolar ..................... 509
J. Ulyan .-J.'-V..............
J. Utzman .............-....... 506
A. Sluga  ..................... 506
P. Sirca .<........*........... 505
M. Cerne  .............-....... 503
M. Molk  ..............----.... 503
J. Arko -J.............-....... 502
J. Kardell -.................   501
S. Barrett -------------....... 500
J. Kolman -...........*........ 4®5
. L.	Koiar .......-..-.......
J. Lunka ..............-......
1 J. Penko .............*.......
J. Zelnik ...:..............- 489
P. Okelson	—-........ —...... 48^
J.	Novak ........-..-....... 48(’
iT. Princ ..............-...----- 48p
j J. Tomsic ............-....... 48^
1 J. Batchen ............-....... 48^
P. Krall  -----...............  481
1 M. Poklar...............- -, 484
J. Brove ...................   48^
J. Champa .............-...... 477	j
G. Kovitch ............-...... 474
•	■	47^
j F. Tomazic	..........-.....
jS. Meyak ..............-......
J. Opeka ....................  4b»
T. Babuder...............-... 4®° j
M. Berdik .............-...... 4®4!
Dr. Bolte.....................  4®°
P. Batchen ........../ ...—4^4
J. Antloger ....-........*...- 453
F. Kovitch ............ -..... 449
F. Benigar ... ............... 448
H. Zuzek ..............-...... 448
J. Okolish	..........-.....
F.	Krall ........-..*........ 43^
! J. Kovitch ...........-....... 432
Dr. Allen ....-............... 434
uT. Klancer .............-.....
J. Mekina.................... 42()
Jn. Merhar —-..............—- 419
' j G. Vinovich -.........-.....
1 E. Merhar ..................   385
‘ S. Babich ..............*...... °74
Coghe ....................     372
Ambrožič  .............*...... 3®9
J. Jancar .............-....-
J. Pogačnik ................   322
ALL EVENTS
) L. Phillips .......... -...... 1764
Beneath this stone lies Murphy, j They buried him today;
; He lived the life of Riley—
J | While Riley was away.
®er®vanim odplutjem proti p orku. Potnikov je bilo pri-tri tisoč in posadka j |;a šteje nad 600 mož. Bila
L ka.sreča’da ob času p°-
vuase.ni bilo potnikov na kro-ui« n ’ pri gašenju so se smrtno si* wSreČile le tri osebe- Vred-; Ha yg0relega parnika se ceni
11	jj bilijonov dolarjev. V po-
li	jno ^ bil° uničenih za pribli-tf w- m’l'jona dolarjev vred-tfj njen’ Ulrietnin, ki so bile name-
> ®	svet°vno razstavo v [ti die" i1, Parnik “Norman-aj[ močno zastražen.
\i ^0VlZORlčNA VLADA : i ostim f^*nJenih državah se je $ konci!a» 9ešk°slovaški narodni ip? kajCo ’ ki naj predstavlja negi11 in g, *)rovizorično vlado Čehov \$	dokler bo njihova
os^a^a zasužnjena. ,\t	v^ade Je dr. Edvard
et' sloy.v’, vši predsednik češko-^ ^VaS erePubHke, ki zdaj pre-i ^kn Un*verzi v Chicagu. Atw, ?Va®^i narodni koncil v h°v ip I ra^una na pomoč četo bo , Vakov P° vsem svetu jesifl,ev°Val za zopetno vsta-eskoslovaške.
rl GRl)0 NORČEVANJE Noben
i ftiale h -6ga dvoma ni, da so vse i strahuFZave Evrope v paničnem j ^ttiei- P.red ekspanzivnostjo 1 N do,6 ,in ItaliJ'e> ker imajo v2roita ° vzroka za to. Iz tega lCj Ho0se Je najbrž predsednik 'ni »toev 6 P° imenu navedel vršal	držav, ko je vpra-
HiiHata 6rja *n Mussolinija, če .	4li0|^ ^a*nena katere napasti
ktevaU^rati- Hitler pa zdaj za-HajSe°^ teh malih držav, da , IZ^av*J0> če se res bojijo So v a °d strani Nemčije in če l|^OoSe^a.t>re-i vedele, da jih bo
•%jja označil kot ogrožene.
(držav	bo	v strahu
>K(j4 frčijo gotovo odgovori-1	^ s^rabu pred n^0, kar
1Jeiii ,er Potem izrabil v svo-rr govoru na	Rooseveltov
e^1	^ ,	'Lacija pa	je približno
s	Če	bi	ropar	nastavil
&	1,1'dečku revolver na prsi
$ ^ b0j'“VaI> na.i izjavi, da se ga
f Helij’ S'cer ga bp na mestu i” Rjavil ’ deček bo seveda jokaje' e,1*	’	da se ga ne	boji.
** ----------------
^MIT V SREDOZEM-rfi SREM MORJU 8	Sre(]
1 Vt Nj °zemsko morje je sicer ^ ^Velika luža, toda zadnje
* ‘Sr,ja [, ^.di, da je tam prečej-
* *1 ffatle®a- Velik del angleških c°f ^jA^kih vojnih ladi-j je
t' ^je, ‘Uanska vojna mornari-in baje je tja priplulo jfWaaj ruskih vojnih ladij iz v Hoj; m°rja. Da je situacija 1	^°Zeča,	se nekje v bližini
*n Portugalske mudijo 3$ Ne v°jne ladje, ki so se po-
V	j*vi)j a na “manevre.” Občut-teii jj, je tam dovolj: Sue-3 ^	^'braltar, angleški
,1 ^ °leg ta^a> grški otok Krf itd. tjp ! {‘om (^a ugibajo nekateri, da ad |!'^U^a,xki, ki je pomagala gjj< ^ija ^ rebelom, preti revo-,,!)(! ^tajr 0 bo dalo španskemu ^SdepU Francu priliko, da & J H § Ortugalsko in jo zdru-^oP s(!^o	Nemčija, ki bo y
l(]f' e^a Francu pomagala z vli1’ Sli, / 'adjami ob portugalski r P1 % ,)0 *)a dobila za plačilo ob-’ i 0rtugalske kolonije.
Ilii^	"
J i r ;ZA ANGLIJE, FRAN-IN RUSIJE
# i VlorinaiTlenja kažej°’ da bo h^H . 11eni času sklenjena vo-
0	j/V(iZa med Veliko Brita-,e '5in pfancij o in Rusijo. Angli . Sju rHl^cija po dolgem okle-'.A^fhajata do prepriča-tji ^(1 tG . trdna vojaška zveza ti/	^rem* državami m re
•«<? ^Čii . nadaljno agresivnost ‘«i4l ?	Italije- Rusija, kate-
■ce Kijj n^lija in Francija ob [l' 6v ], razkosanju češkoslova-Sa .'lfnskem septembru popol-Stajfll0l'irali, je od takrat ti-
4	na strani in čakala na- 
^NO IZ AMERIKE IN
inozemstva
(Nadaljevanj
e s 1. strani)
daljnega razvoja. Končno razkosanje češkoslovaške v marcu letošnjega leta pa je prepričalo tako Anglijo kot Francijo, da diktatorjem ni sveta nobena obljuba in nobena pogodba in da rešpektirajo le moč orožja. Vsled tega sta začeli’ vabiti v obrambno zvezo proti Nemčiji male države, toda dosegli sta nekaj uspeha Le pri Poljski. Druge male države, ki so videle, kaj se je zgodilo s češko-slova-ško, ne zaupajo več niti Angliji niti Franciji. Tako je moral aristokrat Chamberlain ugrizniti v kislo lesniko in prijazno zasnubiti osovraženo Rusijo v obrambno zvezo proti Nemčiji in Italiji. Rusija je pristala v tozadevna pogajanja, toda zahteva sklenitev p o p o lne in brezpogojne vojaške zveze ali pa nič. Chamberlainu, Daladier-ju in poljskemu Becku Rusija nič kaj ne zaupa.
JUGOSLAVIJA IN ITALIJA
V	Benetkah so se preteklo nedeljo vršili razgovori med zunanjima ministroma Jugoslavije in Italije, Markovičem in Ci-ano. šlo se je za to, da se Jugoslavijo pritegne k osišču Rim-Berlin. Jugoslaviji, ki je zdaj skoro obkrožena od Nemčije in Italije, ni kazalo drugega kot ohraniti si “prijateljstvo” omenjenih dveh držav. Usoda češkoslovaške je pokazala, koliko se morejo male države zanašati na obljube Anglije in Francije. Iz Benetk je torej prišlo obvestilo, da je bilo med obema državnikoma “sklenjeno poglobiti iskreno politično in ekonomiko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo ter med Jugoslavijo' in Nemčijo za vzdrževanje miru i in splošno izboljšanje razmer vi podonavskih državah.” Poročilo ; omenja dalje, da so razgovori v Benetkah tudi “odprli pot ki sporazumu med vladama v Beo- j gradu in Budimpešti.”
Na kratko rečeno, Jugoslavija je bila primorana nasloniti se na Italijo, Nemčijo in Madžarsko, če ni hotela izvršiti 'samomora. To je znano tudi Angliji, Franciji in Ameriki. Da pa ta zveza ni popularna v Jugoslaviji, je samo ob sebi umljivo. Toda za enkrat mala država ni imela druge izbire.
se naše prihodnje zborovanje vrši v Elyu, Minn., v nedeljo
28.	maja, in udeležite se istega polnoštevilno! Istotako so vabljeni vsi v Minnesoti bivajoči glavni odborniki, da se udele* žijo zborovanja. — Za federacijo društev JSKJ v državi Minnesoti:
John Lamuth, tajnik
Keewalin, Minn. — članstvo društva Marija Trsat, št. 109 JSKJ, pozivam tem potom, da fve bolj točno in številno udeležuje društvenih sej. Včasih pride na sejo samo par članov, tako da seje niti ni mogoče ob državati. Toda skoro na vsaki seji pridejo na dnevni red kake važne zadeve, katere je treba rešiti pravilno in brez odlašanja. Ako se tako ne zgodi, dostikrat nastanejo neprilike. Vse društvene zadeve se morejo reševati edino na sejah in nikjer drugod. Torej, pridite na sejo, ki se vrši samo enkrat na mesec, vsi člani in članice, katere ne zadržuje kak izredno važen vzrok. Sam odbor ne more vsega storiti, ampak treba je, da ima pomoč in sodelovanje od ostalih članov.
Bratje in sestre, upam, da boste prečitali ta dopis in ga tudi upoštevali. Vsak dobiva naše glasilo Novo Dobo in vsakega dolžnost je, da se pobriga vsaj za jednotina in društvena poročila. Ako pa člani nečejo tega storiti, ne morem pomagati. Vsakemu posebej ne morem iti na dom pridige delati. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 109 JSKJ:
Joseph Ozanich, predsednik.!
mantične kraje. Pa za enkrat tudi tja ne pojdem.
V	teku desetletij sem obiskal vrsto svetovnih razstav, tako v St. Louisu, Seattlu, San Franciscu in Chicagu. Zdaj, dokler se dobro ne pozdravim, je najbolje zame, da sem tu v Minnesoti. kjer imam prav mirno življenje.
^Iz Floride mi pišeta Mr. in Mrs. Ivan Zupan ter me vabita, da pridem tja na obisk in morebitno zdravljenje. Hvaležen sem za pozornost in vabilo, toda tja ne pojdem, vsaj za enkrat ne. Tekom let sem bil v različnih državah naše Unije, toda meni se izmed vseh še najbolj dopade Minnesota. Pozimi je res mrzla, toda ozračje je zame zdravo, in pomladi so tu prav mikavne.
Matija Pogorelc.
Girard, O. — Včasih se nesreče kar vrstijo druga za drugo. Dne 12. februarja sem na poti proti mestu srečal rojaka J. Hrena, ki me je vprašal, če že vem, da je Joe Stariha umrl. Poznal sem ga, saj je bil član društva št. 108 JSKJ, kakor je vseh njegovih šest otrok tudi včlanjenih pri temu društvu. Žena mu je umrla že pred leti.
Nazaj iz mesta grede srečam rojaka L. Knausa, ki me nagovori: “Veš, Frank, da mi je danes zjutraj mama umrla!” Že druga žalostna novica. Poznal sem ženo, ki je bila stara okrog 78 let. Rojena je bila v Krškem r,a Dolenjskem in je v tej deželi bivala nad 40 let. Zapušča sina in dve hčeri.
Ko zavijem proti domu, opazim, da je promet na cesti ustavljen in okoli neke točke se gnete velika gruča ljudi. Vprašam, kaj je, in povedo mi, da je bil moj sosed Woods smrtno poškodovan od avtomobila. Avtomobil je še visel na ograji. To je bila v enem dnevu že tretja žalostna novica. Sosed Woods je bil po r<[>du Škot in je bil zaposlen pri Ohio Leather Co. Več let je opravljal delo pri sesalkah okoli usnjame. Takrat se je bil podal pred tovarno, mimo katere vodi cesta št. 422, in nesreča je hotela, da je prav takrat pridrvil j po cesti avtomobil in sc zaletel v močni električni drog, nato pa v Woodsa, katerega je vrgel v zrak in preko ograje, nakar ge revež padel v 16 čevljev globoki j betonirani jarek, ki je po navadi suh in vsebuje nekaj vode le ob deževju. Mož je bil tako; hudo poškodovan, da je tekom1 prevoza v bolnišnico izdihnil. Pokojnik je bil mirnega in naprednega značaja in poznan med, tukajšnjimi Slovenci. Vozniku, j ki je nesrečo povzročil, ni bilo nič; seveda so ga zaprli, kako je bilo pa pozneje z njim, ne vem.
Ko potem doma sedim in premišljujem o teh nesrečah, pride sobrat V. Nagoda, ter omeni že znario mi žalostno novico, da je sobrat Joe Stariha umrl, da bi bilo treba nekomu od društva iti tja, da se vse potrebno uredi, ker je bil član društva št. 108 JSKJ in je istotako tudi družina včlanjena. Dejal je, da bi on moral iti, pa zaradi dela ne more, če bi morda ne hotel iti jaz. Odgovoril sem, da pojdem, dasi je 60 milj daleč. Podal sem sc k društvenemu tajniku Karlu Roglu, da dobim potrebna navodila in listine, nakar smo se odpeljali: sin Edy, žena in jaz proti Ambridge, Pa., kjer je bival pokojni sobrat.
Ostra zimska sapa je pihala in nosila goste snežinke, kakor bi nagajala, vendar smo srečno privozili v Ambridge. Najprej smo se ustavili pri družini Anžur, kjer stanuje dobro znani rojak Bajuk in ožji rojak pokojnika, kateri nam je poznan še iz svojega bivanja v Girardu. Ko se nekoliko ogrejemo in o-krerpčamo, sc skupaj podamo k družini Vrečer, pri kateri je pokojni Stariha s svojimi šestimi otroci stanoval. Mrtvaški
oder je bil pokojniku prirejen v spodnjih prostorih. Prijatelj Bajuk nas je predstavil kot prijatelje in sobrate pokojnika iz Girarda, nakar sem naročil vse potrebno glede izpolnitve listin z ozirom na društvo in Jednoto.
Ko je bilo to izvršeno, smo se pogovarjali glede pogreba. Mrs. Habech je k temu pripomnila, da drugo je vse urejeno, samo čuvaje in pogrebce je še treba. S pomočjo prijatelja Bajuka, kateremu je naselbina znana, sva dobila štiri in z nama vred nas je bilo šest. V poštev so morali priti drugorodci, ker tam bivajo, kot sem slišal, samo štiri slovenske družine. Ko je bil vse to urejeno, smo se vrnili še za nekaj časa k družini An-žurjevi, kjer smo našli tudi rojaka Peterca iz Girarda, ki je zaposlen v Ambridgu in se le ob sobotah vrača k družini. V pogovorih nam je čas hitro pretekel in treba se je bilo vrniti k mrtvaškemu odru. Tam smo o-stali do časa pogreba. Pri tej priliki smo se seznanili z Johnom Stariho, sorodnikom pokojnika, in z njegovo ženo, ki sta prišla iz Cheswicka, Pa. Med drugimi so prišli se posloviti od pokojnika Peter Jaklo-vič in soproga, Mrs. Hren in sin iz Girarda, in več drugih, deloma znancev pokojnika iz starega kraja, deloma znancev iz naselbine in okolice.
Prečuli smo drugo noč in ob 8. uri zjutraj so začeli prihajati ljudje za pogreb, ki se je vršil ob 9. uri v cerkev sv. Kristine in potem na pokopališče. Udeležba pri pogrebu je bila lepa in ko smo truplo pokojnega sobrata izročili v naročja materi zemlji, smo solznih*oči odšli po naših potih. Tekom vožnje nazaj proti Girardu sem se spom- j nil, da pred 12 leti sem čul pri J mrtvaškem odru pokojne Mrs.! Stariha, in usoda je nanesla, da sem čul tudi pri krsti njenega moža.
Pokojni Joaeph Stariha je bil j rojen 19. maja 1887 v Burnji' vasi St. 105, pošta Suhor v Jugoslaviji. Umrl je 11. aprila' 1939 in pokopan je bil 13. aprila na pokopališču Fair Acres v1 Ambridge, Pa. Vzrok smrti je; bila pljučnica. Za njim žalujejo j tri hčere in trije sinovi, katerih j najmlajši je star 14 let, in so vsi člani društva št. 108 JSKJ. V Cheswicku, Pa., žaluje zai njim sorodnik John Stariha 7. družino. Istotako žalujejo za njim mnogi prijatelji in člani j društva.
V imenu društva št. 108 JS-I KJ, naj se rta tem mestu lepo| zahvalim vsem, ki so pokojniku j stregli ob času bolezni, vsem, ki ^,o ču.ali pri r jem, ko je ležal na mrtvaške odru, vsem, ki so se udeležili pogreba, in vsem, ki so dnfžini pokojnika na en ali i drugi način izkazali sožalje, pomoč in naklonjenost. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin in lahka mu bodi ameriška gruda!
V svojem in moje družine imenu pa se rojakom v Ambridge lepo zahvaljujem za vso prijaznost in postrežbo, ki smo je bili ob tisti priliki deležni. Hvala vsem za vse, in upam, da ee ob priliki zdravi in srečni vidimo.
F. J. Prevec, član društva št. 108 JSKJ.
Pittsburgh, Pa. — Društva, ki spadajo v federacijo JSKJ, pa tudi ona društva, ki se zadnje čase nekako ogibljejo federacije in njenih sej, so tem potom uradno obveščena, da se bo prihodnja seja federaeije vršila v nedeljo 30. aprila. Vršila se bo v naselbini Claridge, Pa., in se bo pričela ob 10. uri dopoldne, stari čas. Poudarjam: stari časj ker se bo po nekod med soboto in nedeljo zopet vpeljalo daylight saving time, to je, pomaknilo se bo kazalce na urah za eno urO naprej. Za nas pa bo veljal še stari čas.
Društva so prošena, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na to zborovanje federacije, ker ko-
DOPISI
Chisholm, Minn. — Tem potom pozivam vsa društva JSKJ v državi Minnesoti, da pošljejo svoje zastopnike na redno sejo federacije, ki se bo vršila v nedeljo 28. maja. Zborovanje se bo vršilo v Community Bldg. v Elyu, Minn., in se bo pričel') točno ob eni uri popoldne. Na zadnjem zborovanju federacije, ki se je vršilo 25. septembra v Aurori, Minn., so bila društva prav častno zastopana, za kar zaslužijo priznanje. Upam, da bodo na prihodnjem zborovanja federacije dne 28. maja zastopana prav vsa društva JSKJ, ki poslujejo v Minnesoti.
Na prihodnjem zborovanju federacije bomo razpravljali o različnih zadevah. Ena teh zadev bo piknik, katerega nameravajo društva JSKJ prirediti enkrat meseca junija. Piknik se bo vršil v Evelethu, ker tam je nekaka sredina za naša društva v Minnesoti. Na ta piknik so poleg članov in njihovih prijateljev povabljeni že zdaj tudi vsi glavni odborniki; lepo bi bilo, če bi jo primahal semkaj tudi naš sobrat urednik iz Clevelanda.
Prihodnje zborovanje federacije sp bo morda tudi že kaj ba-vilo s pravili. Prihodnje leto je konvenčno leto in v začetku leta se navadno že začnejo razprave o pravilih v našem glasilu. Sicer mislim, da so naša sedanja pravila precej dobra in demokratična, toda nobena reč ni tfako dobra, da se ne bi mogla še izboljšati. Izkušnje nas tudi vedno kaj novega naučijo.
Torej, zastopniki društev JSKJ v Minnesoti, ne pozabite, da
Elij, Minn. — Tukaj je dne 14. aprila umrla po tolažilih za umirajoče Neža Glovan, stara 87 let. Pokojnica je bila rojena v vasi Skrile, fara Gol. Spadala ni k nobenemu podpornemu društvu, to iz vzroka, ker ni mogla več pristopiti, kajti, ko je prišla iz starega kraja v Ameriko, je bila že nad 60 let stara.
Tukaj zapušča sina Johna Glovana in hčeri Frances Perc :n Nežo Zalar; v Milwaukee, Wis., pa živi sin Frank Glovan. Vsem omenjenim žalujočim naj bo izraženo sožalje.
Pogreb se je po maši za-dušnici vršil pod vodstvom pogrebnika Chas. Merharja dne 17. aprila. Naj bo pokojnici lahka ameriška gruda in naj ji bo ohranjen blag spomin!
Frank L. Kotzian.
operacija nam je potrebna, če, nečemo zaostati za drugimi.! Zdaj, ko je kampanja v polnem! teku, je naša dolžnost, da se pokažemo zveste in lojalne člane j naše organizacije. Pennsylvani- \ ja ,na noge! Zdaj ni čas okleva-\ nja, ampak dela, zdaj ni čas po-! mišljevanja, ampak odločnih či-j nov. Ako bomo mi počasni, se lahko zgodi, da nas bodo drugi prehiteli in rezultat bo “zmaga drugih.” Torej pridite, pošljite svoje zastopnike na sejo federacije v nedeljo 30. aprila, da se skupno pogovorimo kaj bi bilo bolje ,da bomo imeli večji uspeh za korist in napredek vaše in moje J. S. K. Jednote! — Za federacijo društev JSKJ v državi Pennsylvaniji:
Joseph Sneler, predsednik.
Waukegan, III. — V nedeljo dne 21. maja bo v Waukeganu dan Jugoslovanske Kat. Jednote. Na ta dan bo namreč federacija društev za Illinois ter Wisconsin obdržavala zelo važno sejo, popoldne istega dne bomo pa v Slovenskem Narodnem Domu priredili jako lep ter pester koncertni program s sodelovanjem tukajšnega pevskega zbora in s sodelovanjem naših domačih ter sosednih talentov.
Odbor je za to prireditev pridno na delu, kot do sedaj iz-gleda, bo naša prireditev nad-krilila vse dosedanje federacij-ske prireditve.
Radi tega že sedaj apeliramo i{a vsa društva, spadajoča k federaciji, ten na vse rojake in rojakinje po bližnjih naselbinah, naj si prav gotovo rezervirajo dne 21. maja za poset na-! še naselbine.
Poskusili bomo v vseh ozirih vsakemu ustreči, zakaj naš program je tako skrbno izbran, da I bo zadovoljil vsakega posamez-! nika. Prihodnjič bom objavil ce-; lokupni program, naznanim pa j že sedaj, da bo za ples igral j slavno znani Rudolph Deitch-manov orkester iz Jolieta, in da | bodo na našem programu na-j stopile hčerke sobrata Vrani-jčarja, nadzornika naše Jednote,
1 tudi iz Jolieta. j
Toliko za danes, prihodnjič i pa več o dnevu Jugoslovanske ; Kat. Jednote v Waukeganu.
Paul Bartel
Chisholm, Minn. — Tudi tukaj se je končno začela kazati j pomlad. Danes, 20? aprila, ko to pišem, kaže toplomer 50 stopinj nad ničlo, kar se lahko smatra za gorko za ta čas v Minnesoti.
Naše društvo Sloga, št. 230
I	JSKJ je imelo sejo dne 13. aprila in je soglasno podprlo
i	iniciativni predlog društva št. 42. Po našem mnenju se po sedanjih pravilih dela krivica tistim članom, ki niso zavarovani v vseh skladih, ker se jim odvzema pravica do delegatstva. Saj je vendar smrtninski sklad steber vsake Jednote; v njem mora biti zavarovan vsak član, ni pa treba, da bi bil zavarovan tudi za bolniško ali za onemoglost-no podporo. Tudi v stroškovni sklad, iz katerega se pokrivajo stroški konvencij, plačujejo vsi člani. Upam, da se bodo oglasila tudi druga društva in podprla iniciativni predlog društva št. 42, da pojde na splošno glasovanje.
Pri tej priliki naj še omenim, da se je na zadnji seji našega društva sreča nasmejala soses-tri Ambrožič, samo zato( ker je bila prišla na sejo. Prihodnja seja se bo vršila 11. maja in po seji se bomo nekoliko zabavale. Sestrski pozdrav!
Frances Lukancich,
članica društva št. 230 JSKJ.
Duluth, Minn. — Podpisana družina Johna Moverna se želi tem potom iskreno zahvaliti vsem, ki so se nas spominjali tekom bolezni in ob času smrti pokojnega soproga oziroma očeta Johna Moverna.
Posebej se želimo zahvaliti Mr. Antonu Zbašniku, glavnemu tajniku JSKJ, ki je v zadnjih dneh pokojnika telefonično j marsikaj uredil in preskrbel, da /
•	-
se je pogreba pokojnika, ki je bil svoječasno tudi glavni odbornik JSKJ, udeležilo lepo število uradnikov ter članov in članic JSKJ. Eden glavnih uradnikov JSKJ se je od pokojnega sobrata poslovil s pomenljivim govorom in JSKJ mu je poklonila lep venec v zadnji pozdrav.
Pogreba so se udeležili tudi člani in članice drugih društev, katerih član je bil pokojnik. Mr. Ivan Tavžel, član Jugoslovanske zveze v Minnesoti, se je od pokojnega mnogoletnega tajnika iste Zveze poslovil s krasnim vencem. Seveda so se pokojnika spomnili z venci in cvetlicami tudi mnogi drugi znanci in prijatelji, toda zaradi prostora ne moremo tu vseh navesti.
Hvaležni pa smo vsem skupaj in vsakemu posebej za vse izraze sožalja, pomoči in naklonjenosti za časa bolezni in smrti nepozabnega soproga in očeta Johna Moverna. Vsi naj vzamejo našo hvaležnost na znanje tem potom.
Družina Johna Moverna.
White Valley, Pa. — Kakor sem že zadnjič poročal, je naše društvo št. 116 JSKJ premestilo dan proslave svoje 25-letnice na soboto 13. maja. Vsa društva in posamezniki v tem okrožju naj torej vzamejo to obvestilo na znanje. Datum smo spremenili, ker nam je bilo povedano, da v nedeljo ne bi smeli točiti ni-kake “gorke” pijače in da se tudi ne bi smelo plesati. (Se še nikdar ni smelo!) To je torej vzrok naše določitve, da se bo naša proslava vršila v soboto 13. maja in se bo pričela ob 6. uri zvečer. Okoli osme ure nastopijo govorniki in predstavljeni bodo ustanovni člani društva. Glavni govornik bo sobrat Janko N. Rogelj iz Clevelanda, prvi gl. nadzornik JSKJ. Drugi ki so mi obljubili, da se proslave udeležijo, so dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik, Paul Oblock, drugi glavni podpredsednik, in Frank Mikec, glavni porotnik. Mogoče nas obišče tudi urednik Terbovec, če je že dobil končno-veljavno divorce od flu.
Člani bližnjih društev in vsi posamezni rojaki in rojakinje tega okrožja so vabljeni, da po-setijo to prireditev. Odbor bo skrbel, da bo za vse dovolj postrežbe in zabave. Nagrada čaka najstarejšo mater, ki se udeleži te veselice. Nekdo bo za malo vsoto dobil tudi lepi “cake,” izdelan nalašč za to prijjiko.
Naše seje, ki se je vršila 16. aprila, se je udeležil tudi drugi glavni podpredsednik sobrat Paul Oblock, kateri je povedal, da mu je bilo naročeno iz glavnega urada, naj obišče naše društvo in nam priporoči, da tudi mi postavimo kakšnega kandidata za delegatstvo na mladinski konvenciji ali na atletski konferenci. Drugim glavnim odbornikom je bilo naročeno, da naj obiščejo druga društva. Seveda, marsikateri ne ve, kakšne so razmere v nekaterih naselbinah. Po mestih je gotovo drugače, kot je pri nas sedaj.
V nedeljo 30. aprila se bo v naselbini Claridge vršila seja zastopnikov federacije društev JSKJ v državi Pennsylvaniji. Upam ,da bodo društva polnoštevilno zastopana. Seja se pri-čne ob 10. uri dopoldne. Torej, na svidenje 30. aprila v Cla-ridgeu, 13. maja pa v White Valleyu! Bratski pozdrav!
Jurij Previc, tajnik.
KOLIKO JE INDIJANCEV
V Zedinjenih državah je danes okrog 337,000 Indijancev, sd katei-ih jih 241,000 živi v rezervacijah. V državah Oklahoma, Arizona in New Mexico Žiri približno polovico vsega ameriškega indijanskega prebival-itva; precej velike skupine In-Jijancev pa živijo tudi v državah California, Minnesota, Mon-ana, South Dakota, Wisconsin n Washington. Indijansko prebivalstvo. ki je pred leti izumi-•alo, se zdaj stalno množi.
S	pota. — Vreme je bilo tu v Minnesoti za veliko noč še dosti ugodno, tako da niso bile preveč razočarane tiste Evine hčerke, ki so imele nove klobuke. Nas seveda klobuki niso skrbeli. Dne 14. aprila so se po vrtovih že hudovali robini, kakor bi jim nekaj ne bilo prav. Ti znani ptiči so med prvimi, ki se pomladi vrnejo v kraje, kjer so bili vzgojeni. Izprva se kar ne morejo prav privaditi in ne ljubi se jim peti, samo hudujejo se. Ko se vreme izboljša, pa začnejo znašati gnezda. Letos so imeli ti znanilci pomladi takoj prve dni precej razočaranj. Dne 16. {.prila, to je na belo nedeljo, je sneg padal kot o božiču. Bila je res bela nedelja.
Sem že več časa tu v Duluthu, Minn. V tukajšnji bolnišnici St. Mary sc zdravi rojak in sobrat John Gornik iz Chisholma, Minn. Kot je videti, se mu zdravje znatno boljša.
Zadnje čase dobivam vabila od tu in tam. Prijatelj Jacob Stonich mi piše iz Hollywooda, California, naj pridem tja, da pojdeva skupaj obiskati svetovno razstavo v San Francisco. Odgovoril sem, da če človek ni pri pravem zdravju, ni užitka od obiskovanja razstav. Prijatelj je na to odgovoril, da bo pa on dvakrat obiskal razstavo. Dobil sem tudi pismo oti prijateljev v Grass Valleyu, Cal., z vabilom, ua pridem na obisk v titste ro-
'Jonko N. R or/el j:
Franca
'lepo obleko je imela na sebi kot ;olj nedeljah. V tej obleki se je držala bolj modro in zamišljeno, da otroci nismo upali v njeno bli-j žino. Radi bi ji rekli: Srečno pot, Franca—toda radi bojaz-j ljivosti in žalosti smo tekli v[ L gOzdič-Topol. Tam smo stali,
. dokler ni izginila po klancu. Nato smo brzeli na griček za našo hišo ,odkoder smo gledali* za i njo, ko je odhajala proti Kra-: nju. Ko je prišel trenutek, da nam izgine izpred oči, takrat smo zakričali na ves glas in jo pozdravljali z rokami.
Franca je dala hišo v najem. Priselila se je v hišo družina z otroci. Dostop do hiše ni bil več prost. To je nas otroke tako je-• zilo ,da smo priseljene otroke tepli ali kamnali, če je nanesla !prilika. To je bila prava otroška modrost, uteha temu, ker i nismo imeli več France.
Lansko leto sem zopet srečal Franco. Prav nič se ni spre-■ menila. Prišla me je pozdravit že prvi dan. Sključena, s težko j hojo je i^ristopicala, gledala z odprtimi očmi, kakor da nisem več to kot za njega dni. Obrisala je trdo in grčavo roko s predpasnikom, le napol jo je ponudila, da sem sam moral seči po i njeni roki.
“Jej, saj si res ti; jojžes, kari ta pravi Amerikanec si . . .”
Njena roka je bila težka kot ; kamen, čudna ženska. Bila je v svetu, videla je svet in tuje lju-i di, toda vračala se je domov j, j toliko časa, da jo je objel njen'] dom z vso silo in močjo, pri- i klenil jo nase tako krepko, da je kar zazvenelo iz njenih besed :
“Vidiš, Janko, tam je pa še ] moja hiša, moj dom in moja ] streha. S to hišo se bova ločile,i, ko me poneso na pokopališče.” ,
Pogledala je proti moji rojst- ■ ni hiši. Nepremično je gledala in j molčala. Kaj neki je mislila ?!i Menda je gledala pred njo živ-! j ljenje preteklih let. Trije rodo- 1 vi so rastli in padali, a ona še živi, sedemdesetletna dekle — sključena starka. Pa je prekinila molk z besedami:
“Vaša hiša je vsa predelana in popravljena. Lepo gospodarijo. Ti in hiša, oba sta se spremenila, no ,saj je že tudi nekaj let, odkar sta se ločila.”
Več ni rekla. Jaz sem čutil njeno misel. Kako silno me je zagrabilo v prsih, ko se je Franca sklonila ter zagrabila s pestjo domačo prst ter jo prekladala iz roke v roko. Videlo se mi je, kakor da boža to domačo grudo, z očmi poljubuje rodno zemljo, ki ji je dala ognjišče in streho za pozna človeška leta. Menda iz ljubezni do domače zemlje, se je pričela nagibati proti zemlji, katero ljubi; in ko se njeno telo sključi do zadnjega giba, takrat bo dala tej zemlji tudi zadnji poljub. Takrat jo bo zemlja sprejela v svoje naročje za vse večne čase. Kako sladko bo to pravično in umirjeno spanje v domači grudi.
Lepo in počasi je potresla ogreto prst na zemljo, stopila na njo z boso nogo, da bi čutila toploto domače in dragocene grude. Kako močno je navezana na to zemljo, kako odkrito jo spoštuje z vsem svojim poštenim in skromnim kmečkim srcem, ker ji je usoda naklonila prostorček na tej. vzljubljeni domači zemlji.
Povabi me, da naj prestopim njen hišni prag. V hišo me pelje, kjer je še vse tako, kot je bilo pred štiridesetimi leti. še podobe na steni vise tako, kakor jih je obesila njena mati. V kotu poleg hišnih vrat stoji stara skrinja, z rožami porisana, z vpisano letnico iz davnih, davnih dni. Morebiti je stara sto let, morebiti dvesto let, kdo bi štel njena leta. Napisali so na njo že nove letnice, da bi ne bila prestara. Od rodu do rodu gre njena zgodovina, Židane in rožaste rute so v nji, spomini na mater in babico, spomini na čase, o katerih že molči hišna zgodovina. To že ni več stara kmečka hiša ,to je skrbno ohranjen kmečki muzej na deželi, ki ima neprecenljive vrednosti za zgo-
J. N. Rogelj
Franca se ni prav nič spremenila. ž njo se ni spremenila njena hiša, tako ne vrt in ne živa meja, ki raste okoli vrta. Vse je nekako tako, kot je bilo pred štiridesetimi leti, kot je bi-
  o pred pet in
dvajstimi leti. Franca še vedno hodi bosa, sključeno se drži in vleče svoj kimpež po klancu proti vasi.
I Franca je stara čez sedemdeset let, še vedno sama, še vedno ! dekle, in še vedno govori s tistim milo donečim glasom, s katerim je govorila ženskam pri gospodi.
čudna ženska. In čemu gara okoli svoje hiše? In koliko prilik je imela v življenju! Pa ji niso bile vse te prilike tako ljube, kakor ji je bila domača rojstna hiša.
Franca je dobra in izučena kuharica, kadar kuha drugim. Sama sebi ne kuha dosti, če že kuha enkrat ali dvakrat na teden, potem pregreva svoje jedi, j ki stoje v malih lončkih na ognjišču, na škrinjah in na mizi jv hiši. Pri dobrih in bogatih (nemških rodovinah je kuhala v Ljubljani in po drugih mestih. iDobro govori nemščino, tako lepo in milo, da bi jo poslušal ure in ure.
Rada ima otroke. Otroci njo ljubijo. Češplje, hruške in jabolka iz» njenega vrta niso za njena usta; otroci jih jedo, ker Franca takrat uživa njih hvaležnost.
čudna ženska. Noč in dan dela. Njena največja skrb je pri njeni kravi v malem hlevu. Krava mora imeti jed in pijačo, da bo dala mleka, katerega prodaja. To je njen edini dohodek. Skrbi jo, če bo krava napravila dosti gnoja čez zimo. Kaj bi bilo, če bi ne bila njena njiva dobro zagnojena; nič bi ne rastlo, nič bi ne pridelala in ljudje bi. se posmehovali njeni pusti in prazni njivici.
V jeseni si napravi drva in nastelje za dve zimi, ker od sv. Martina in do sv. Jurija je dolga zima. Spomladi ostaja nastelje še za eno zimo ,drva pa za pet zim. Kaj bi kurila pozimi, sama je v hiši. Malo bolj se obleče, pa že potrpi. Večkrat gre v vas k sosedu, kjer imajo gorkoto v hiši ali kuhinji. Takrat se pomudi več ur, ker je gorko v kuhinji; za gorkoto ji še nobeden ni nič računal .Taka gorkota je še vedno zastonj.
Franca je bila prva, ki mi je govorila o svetu, o gospodi, o tuji učenosti in o velikih mestih. Tam gori pod hišno streho je imela slamoreznico na ročni pogon. Tam smo sedeli otroci ter se pogovarjali in izpraševali Franco, ki je bila po svetu, ki je govorila nemški jezik, ki je kuhala veliki gospodi, ki so napravljali gostije svojim prijateljem in znancem. Koliko je vedela povedati o vojakih, o oficirjih, kakšne obleke nosijo in kako strogo življenje morajo živeti. Pripovedovala nam je o različnih duhovnikih, kanonikih in o škofih. Vedela je cela povedati, da je videla cesarja in vso cesarsko gospodo, ki ga je spremljala.
Mi otroci pa smo strmeli, z odprtimi ustmi smo ji sledili, ugibali in pritrjevali, da vse razumemo. Zvečer smo za pečjo ponavljali njeno pripovedovanje. To nam je bila najljubša šola, v kateri je učila naša Franca. V tej šoli se mi je porodilo hrepenenje, da bi šel po svetu pogledat, če je to vse tako, kakor je pripovedovala Franca.
Kako je bilo nam otrokom dolgčas, ko je Franca zopet šla služit za kuharico v Ljubljano! Vem, kako smo stali za hišo ter čakali, kdaj pride na cesto. Pa je prišla, lepo oblečena; še bolj
dovinarje našega kmečkega življenja.
Franca vse to spoštuje in ljubi z iskrenostjo svoje pameti in srca. Nobene stvari ne podcenjuje, vse ji je drago in sveto, vsaka stvar v njeni hiši je kakor del njenega življenja. Vse je tako tesno spojeno in zvezano z njenim dihom in govorico. Prava in nepokvarjena kmečka duša čuva te bisere, ki so vkovani v njeno skromno in pojemajoče življenje.
“Franca,” ji pravim, “skrinjo zapiši meni, predno boš umrla.”
Obraz se ji poresni ob napol priprtih ustnicah, iz grla prihaja zastajajoč glas. Take prošnje ni pričakovala od mene. Malo še pomisli in pravi:
“Zapišem jo tebi. Toda v Ameriko ne sme ta skrinja. Tu doma te počaka, če se vrneš na stara leta.”
V njenih besedah je fyilo polno skrbi, da bi res ne šla njena podedovana skrinja v Ameriko, njen viden in dragocen spomin, katerega bi Amerika ne znala spoštovati in ceniti.
Poslovila sva se; Franca me je povabila, da naj še pridem.
Kako nehote in globoko so se-*le njene besede v mojo kri. Kato trudna in neizpodbitna je ijena vera v kmečko življenje la deželi, kako čisto in biserno svetlikajoče je njeno pojmova-lje o skromnosti kmečkega živ-jenja, kako ’Verno in udano čisla vsako stvar, ki je v njeni )ližini v vsakdanjem življenju. )na ne pozna trpljenja in zata-evanja, one gre svojo določeno )ot, kakor ji narekuje dan ali ioč, kakor jo žene vesoljstva si-[ a, tiha in skrivna, čista in ne-j »skrunjena. Njej je življenje! naterini ukaz: Izživljaj iskro| ivljenja na domači zemlji, osta- i ti zvesta domači grudi, po kate-j i hodi tvoja bosa noga. Ne za-»usti te zemlje, ki ti ji dala luč j tvojega življenja, ljubi jo in spoštuj jo, da te bo sprejela kot zvesto služabnico, da tudi ti zopet postaneš del te velike in! nezmotljive kmečke zemlje, od katere se je odtrgalo tvoje življenje samo zato, da se zopet enkrat povrne in spočije in poda zemlji novo rast v nanovo spočetem življenju. Saj to je namen in ukaz človeškega življenja, vse drugo je nepotrebno pe- i hanje za čast in slavo umrljivega človeškega življenja, ki je samo trenoten pojav, ki je, in ki ga ni v sorazmerju brezča-sovne vesoljnosti, v katero je zašla naša zemlja.
Franca je ostala zvesta besedam njene matere.
|Hasan Alkič pred 14. leti za 250 din in za nekaj litrov žganja j prodal sosedu Mehmedu Terzi-|ču, ki mi imel otrok, svojega 4-■ letnega sinčka Hasana. Za otro-|ka ta kupčija ni bila slaba, ker j je v Mehmedu našel drugega, j boljšega očeta. Mehmed je Ha-,sana posinovil. Hasanov pravi 'oče je že pred leti umrl, vdova pa se je vnovič poročila. Umrl j pa je lani tudi Hasanov očim | Mehmed Terzič in Hasan, ki je dorasel v krepkega mladeniča, po njegovi smrti ni hotel več ! ostati pri hiši. Podal se je k nekemu sorodniku pokojnega Meh-meda, ki je fanta rad sprejel kot dobrodošlo delovno moč. S tem pa ni bila zadovoljna Mehmedo-jva vdova, ki bi tudi i’ada imela i posinovi j enca svojega pokojne-iga moža pri hiši za hlapca. Zdaj, da bo zadeva še bolj zamotana, pa reklamira 18-letnega krepkega Hasana tudi njegova prava mati, češ da.spada do polnoletnosti pod njeno varstvo. Ha-|san ne mara ne svoje matere in
Čas za odločitev
tudi ne vdove svojega ocl“j Najrajši bi ostal tam, kam®,
je sam zatekel. Obe ženi uve J? ljata svoje pravice pri sreslq načelstvu.
DA SE NE POZABI
V Chicagu se je nedavno vala tvrdka, ki svoje kliffl pravočasno opozarja na važne družinske obletnice. | rojstne dneve .obletnice in slično. Pristojbina za ta]| sel je $1.50 na leto.
August Kollandtf
G419 ST. CLAIR AVE«®* Cleveland, Obl® v Slovenskem Nar.
PRODAJA parobrodne Hs® vse prekomorske parniKe.
POŠILJA denar v staro vino točno in po dnevni" nah;
OPRAVLJA notarske pod*
Kollander ima v fcalogi *1®
goslovanske
}
znan^te'
M RADrVOJ REHAR:
R	SEMISIRIS
B	ROMAN
I
UBsissiasiaiBisiBsssii
“Dobro, na tvojo odgovornost naj odideta na kopno dvt stražarja, jaz in moj namestnik pa ostaneva tu in se ne ganeva dokler ne dobiva drugega naročila našega zapovednika.”
“Trmast si in uporen in za to se boš še zagovarjal,” je deja Savadagak jezno, “vendar, naj bo: pošlji na kopno ta dva!”
Atlant je poklical stražarja in ju odposlal. Splezala st? kakor mački preko krova na vrvi do v reko zabitega stebra, pr katerem je bil privezan enodebelen čoln. Sedla sta vanj in od veslaia proti bregu, boreč se v smrtni nevarnosti z viharjem ir valovi. Noč pa je bila tako gosta, da ju z galeje ni bilo videti.
Ko sta izginila in sta bila Savadagak in Buramak prepričana da ju zapovednik ne more več poklicati nazaj, sta razpletala dalje svoj načrt. Umaknila sta se v notranjost galeje.
“Sedaj sva dva proti dvema,” je dejal Savadagak; “delo bc lahko.”
“Kaj naj storiva z njima?” je vprašal Buramak. “Naj ji zadaviva in vrževa v reko?”
“Bilo bi najbolj preprosto, vendar — ne. Čemu bi ji umorila?”
"Kaj torej?”
“Zagrabiva ju in zveževa.”
“In odpeljeva s seboj?”
“Da.”
“Zdi se mi, da to ne bo pametno.”
“Morda ju bova še potrebovala.”
“Če pa nama pobegneta in naju izdata?”
“Za to ne bosta imela priložnosti.”
“Zdi se mi, da že sedaj sumita. Ne zaupata nama.”
“Nič ne de, bo kakor bo! Zaenkrat naj ostaneta živa.”
Vihar je besnel že z vso silo, dvigal na reki visoke valove ter zibal galejo sem ter tja kakor malo orehovo lupino.
“Napočil je najprikladnejši trenotek,” je dejal Savadagak. “Splezaj na krov in pokliči ju doli! Ko bosta tu, ju napadeva, razoroživa in zveževa. Bodi nagel in previden. Vsak napačen prijem bi lahko pokvaril najino delo.”
Buramak je splezal po lestvi na krov in poklical Atlanta: “Pojdita doli na suho, v zatišje!”
"Dokler moreva vzdržati, je najino mesto tu!” je odgovoril vodnik.
“Kakor se vama zdi!” je zaklical Buramak nejevoljno, “če se bojita, da bi vaju požrla, ostaneta lahko vso noč na dežju in viharju.”
“Vojščaki Abusirisove vojske se nikogar ne boje,” je odvrnil Atlant. Potem se je obrnil k svojemu tovarišu in mu nekaj zašepetal.
Buramak se je vrnil k Savadagaku in mu sporočil Atlantov odgovor.	_	•
“Ne zaupata nama,” je dejal. "Bojim se, da sumita in biti morava previdna.”	j(
Ob svitu plamenice, ki je nemirno plapolala na kovinskem j podstavku, sta Azteka molče strmela drug v drugega in pre- j ^ mišljevala. Dasi sta bila v svojem vojaškem življenju neštetokrat j r v najtežjih položajih, sta se vendar dobro zavedala, da so tre- s notki, ki jih preživljata, težji in usodnejši kakor so bili vsi drugi j do tedaj. Čutila sta, da bi vsaka nepremišljena kretnja mogla uničiti ves smeli načrt in onemogočiti izpolnitev Neftetinega na- r ročila. Obenem sta pa vedela, da ne smeta izgubljati časa. Naj- j prikladnejše so minute nevihte; če se poleže, bo delo mnogo z težje, če se razpode oblaki in posije na zemljo mesec, bo pa g tatvina galeje popolnoma nemogoča.	2
“Nič več ne smeva oklevati!” je vzkliknil Buramak. “Vsaka j minuta jp dragocena. Na delo! Napadiva ju!”	j
Savadagak ni več odgovoril, zmotilo ga je ropotanje. Atlanta j, sta plezala po lestvi v podkrovje. Tudi Buramak je prisluhnil in \ nato zašepetal v azteščini:	c
“Prihajata. Sedaj ...”	r
“Pazi!” je odvrnil Savadagak.	r
Atlanta sta priplezala " podkrovje in se ustavila pred vrati \ v prostor, v katerem sta sedela Azteka. Plamen baklje je osvetljil njuna mrka obraza in orožje, ki sta ga držala v rokah.
"Vstopita!” ju je povabil Savadagak, ki je v trenotku razu-mel, da Atlanta nekaj nameravata.	^
Atlanta se nista ganila in nista odgovorila. Stala sta dalje . mrko in preteče pred vhodom.
“Zakaj se nama ne pridružita?” je vprašal Savadagak z g narejeno mirnim in brezbrižnim glasom.	j
“Vidva nista častnika faraona faraonov,” je spregovoril čez ^ čas vodnik.	j.
“Sva,” je odgovoril trdo Savadagak.	j
“Nista. Vidva sta Inka, pobegla ujetnika.”	i
"Menda se ti blede?” je vzkliknil Savadagak. “Azteka sva, j sinova zavezniškega in velikemu podložnega ljudstva iz dežele 1 večernih gora in sva prideljena dvornim stražam tujih oddelkov.” g "Ne verujem vama,” je odgovoril vodnik. "Pa četudi sta, J kar trdita da sta, sta zaenkrat najina ujetnika. Odložita orožje!” r "Kdo bo ukazoval častnikoma far iona faraonov, da odložita ^ orožje?” je zagrmel Savadagak in planil kvišku.
Za njim se je dvignil Buramak in izdrl bodalo, toda Atlanta j sta bila urnejša, napadla sta prva. Vodnik se je zagnal proti Savadagaku, njegov tovariš proti Buramaku. ' Savadagaka je f konica Atlantovega bodala zadela v levico, a rana ni bila nevar- ^ na, Buramak pa je napad odbil, ne da bi ga nasprotnik ranil. Azteka sta zdaj napadla prva in razvil se je obupen boj za življe- ^ nje in smrt. Bili so vsi skoraj enako močni in spretni. Bodala so r se bliskala v svitu plamenice in iz malih vbodljajev je curljala na g tla kri vseh Štirih. Naposled se je pa Buramak spotaknil in padel. c To je izrabil Atlant in se zagnal vanj r: bodalom, sunil in mu ga j. zabodel v pleča. Buramak je zarjul in obležal na tleh. Toda Sava- ^ dagak je prav tako spretno sunil Atlanta od strani pod rebra, da ^ je molče cepnil na tla poleg Buramaka. Nato se je vrgel na vodnika, toda preteklo je več burnih minut, preden ga je izmučil, da c se ni več d o vel j naglo umikal pred njegovimi sunki in ga je mogel a nevarnejše raniti.. Vodnik je dobil močan sunek v vrat in iz rane mu je brizgnil velik curek krvi, vendar se še vedno ni vdal. č
(Dalje prihodnjič)	j
«
Kljub vsemu se že sedaj težko dobi prostor na boljših parnikih v poletni potovalni sezoni. Ako ste namenjeni v stari kraj to poletje, je zato nujno potrebno, da se odločite in si prostor rezervirate brez ozira na to kedaj in s katerim parnikom potujete. Ako pa želite potovati v veseli družbi sebi enakih rojakov m rojakinj, se pridružite enemu izmed naših skupnih potovaj;
3. maja na brzoparniku NORMANDIE, 31.	maja istotako	na Normandie,	in j
28. junija bo naš glavni letni izlet tudi! na NORMANDIE. Potnike tega izleta spremlja prav do Ljubljane podpisani Leo Zakrajšek.
Za nadaljna pojasnila takoj pišite na spodnji naslov.
ZNIŽANE CENE ZA DENARNE POŠILJKE
Za $	2.40..	100	Din.	|	Za $ 3.25..	50	Lir
za	4.70..	200	”	za	C.30..	100	”
za	0.80..	300	”	za	12.— ..	200	”
za	10.70..	500	”	j	za	17.70..	300	’’
za	21.— .1000	”	za	29.—.. 500	”
za	41,—..2000	”	za	57.—..1000	”
za	100.— ..5000	”	j	za	112.— ..2000	”
Cene so podvržene spremembi gori ali doli. Pri večjih zneskih sorazmeren popust.
DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj, bodete najbolj. uredili, ako se obrnete na:	j
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd St., New York, N. Y.
tej posojaj
nnn nn no
zavarovane do $5,000.00 P° Savings & Loan Insurance ration, Washington, D-
Sprejemamo osebne in dru® ] vloge.
Plačane obresti po
St. Clair Savings &	^
6235 St. Clair A\enue
0>
Važno za vsakeg2
KADAR pošiljate denar v stari krai# KADAR ste uanienjeni v stari krai* KADAR želite koga iz starega kraja» KARTE prodajamo za vse boljše Pjfpi' najnižji	ceni	in	seveda *ua
izlete.
Potniki so z nagim posredovanje*0 zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo t zanesljivo po dnevnem ^
V JUGOSLAVIJO	V	lTALl	j|l
2a $	2.40..	100	Din.	Za	$ 3'£" &
za	4.70..	200	”	j	za
za	6.80..	300	”	za	,2^’
za	IU.70.	. 500	”	za	17.70-- ^ (
za	21.—	.1000	”	za	29.—
za	41.—.	.2C00	”	i	za	57.— '
Ker se cene sedaj hitro menjajo s° cene podvržene spremembi gori Pošiljamo tudi denar brzojavno in
izplačila v dolarjih. ^
V Vašem lastnem interesu je, da P*.. predno se drugje posliižlte, za ca * aj	pojasnila. ^*4
Slovenic Publishing .
(Glas Naroda—Travel Bure® 216 West 18 St.	New foi*
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
IDRIJSKE PESMI Idrijske ljudske in narodne pesmi, ki jih je priredil za moški in mešani zbor, bodo izšle v lični knjižici, ki bo gobovo v veselje vsem pevskim zborom, ne le delavskim. Založila jih bo Rudarska zadruga.Naslovno sliko je originalno naslikal idrijski rojak prof. Dolfe Lapajne. Cena knjižici bo okoli 20 din. Priporočljivo za vsakega Idrijčana je, da te pesmice naroči, tudi če jih ne poje. Naj mu bodo v spomin na rojstni kraj in na mlada leta. Zbirka se lahko naroči že pred izdajo na naslov avtorja Zorka Prelovca, Ljubljana, Dalmatinova 13/1.
PRAVDA ZA MLADENIČA V Prijedoru je siromašni kmet
Razpošiljamo na vse kraje popolnoma garantirane starokrajske kose, motike ln drugo. Poštnino plačamo mi.
Kose, imenovane “STONICH", 28, 30 ali 32 palcev dolge, z rinko $2.50; kose-poliranke, samo po 32 palcev dolge $1.50; kosi.šča iz javoro”epa l°sa, lepo izdelana $2.00; brusilni kamni ‘ bor-ja-mo" po 75c komad; klepalno orodje po 112.00 par; srpi, veliki po 35c; ribežni za repo po $1.50; nemške brivske britve, garantirane, po $3.25; starokrajske ploščate pile po 60c; motike, ročno kovane $1.25, večje $1.50.
Razno pohištvo in železnino zamorete vedno kupiti pri nas na lahka mesečna odplačila.
STEPHEN STONICH, Chisholm, Minn.
AKO VAMKKAVATR OlUSKATf SVETOJ^ RAZSTAVO. VAMilffl /KMUEVH) \i;Oliil> D N'O l»OT H KB Fj.’*
OGROMNOST SVETO*1® RAZSTAVE V NE"
Y0RKU BO SLEHERNEGA PRESENETOJJ
Izšel
je
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
——1939	—4
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA
tpoitnino
»r/.	Ne zamudite te prilike!
Slovenic Publishing Co.
216 West ISth Strest ~ New York, N. Y.
Vl>r,
NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI JE
ENAKOPRAVNOST
Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4.50 Društvom in posameznikom se priporočamo za tiskovine.	Unijsko	delo—zmerne cene
6231 ST. CLAIR AVE^ Cleveland, Ohio