^SAMA o ,, SA.MITETNC6A MATERIALA \ LAVIjAS š.evilo izvoaov U00 izdajanja G -L A ^ i .L/ JUi M-! AV CEV TOSAME AX/ VOLITVE '86 S pripravami na volitve in z izdelavo predlogov možnih kandidatov smo pričeli že v prejšnjem mandatu. Koordinacijski odbori so evidentirali možne kandidate v samoupravne organe in delegacije za DPS in SIS. Pri svojem delu so odbori pazili na to, da so iz dosedanjih organov in delegacij izločili delegate, ki so svojo funkcijo opravljali že dve mandatni obdobji in tiste delegate, ki so se izkazali za neaktivne. Pri delegacijah se je pripravil predlog sprememb, kar so koordinacijski odbori pri svojem delu upoštevali. Spremembe so že vnesene v naše samoupravne akte in so sledeče: — namesto dosedaj različnih delegacij po TOŽD ih, ko smo v TOZD Saniteta imeli dve posebni delegaciji — se uvede enoten sistem za celo DO. V novem mandatu bo tako v TOZD Saniteta, kot v TOZD Filtri in DSSS po ena: a) temeljna delegacija za zbor združenega dela b) združena delegacija za SIS socialnega varstva, otroškega varstva in zdravstvenega varstva c) združena delegacija za SIS za izobraževaje, kulturo, telesno kulturo in raziskovalno dejavnost. Predlog evidentiranih kandidatov, kot so ga izdelali koordinacijski odbori, so obravnavali izvršni odbori dne 27. januarja 1986. Le-ti so predlog dali v obravnavo po sindnikalnih skupinah, kjer se je članstvo seznanilo tudi s predlogom kandidatov za vodilne funkcije v občini, republiki in federaciji. Na skupni seji izvršnih odborov dne 4. februarja 1986 so se izoblikovali dokončni predlogi evidentiranih, ki se posredujejo na temeljno kandi- dacijsko konferenco. Izvršni odbori soglasno predlagajo temeljni kandidacijski konferenci, da sprejme sklep o zaprtih kandidatnih listah. Po tem principu so se tudi izoblikovali predlogi kandidatov. Izvršni odbori so svojo nalogo v zvezi z volitvami izpeljali v določenem roku. Temeljna kandidacijska konferenca je bila 7. februarja. S tem so kandidatne liste za volitve ’86 sprejete. Vidimo se na voliščih — 13. marca 1986! DANES V TOSAMI: — Naš »TRN V PETI« na str. 2: kaj nas teži že dalj časa? Kako bi uredili prodajo plenic II. vrste, ali bomo končno uredili premakljiv delovni čas? — Kaj so izvršni odbori rekli o kongresnih temah — str. 3 PRIHODNJIČ V TOSAMI: — vse o volitvah, ki bodo 13. III. 1986 — ženskam, materam, delavkam — ob 8. marcu — nekaj novosti v proizvodnji „TRN V PETI" (NE) PREMAKLJIV DELOVNI CAS V DO TOSAMA V letu 1985 je na pobudo 10 osnovne organizacije sindikata DSSS obravnavala možnost uvedbe premakljivega delovnega časa Konferenca osnovnih organizacij delovne organizacije. Mnenja delegatov so bila različna, izpostavljeno pa je bilo predvsem: — ali je v celotni proizvodnji možno uvesti premakljiv delovni čas, — ali je možna uvedba premakljivega delovnega časa samo v DSSS. Služba za organizacijo dela je nato pripravila podatke o premakljivem delovnem času v delovnih organizacijah v občini. Podatki kažejo, da od industrijskih delovnih organizacij, ki niso enovite (imajo tozde in DSSS) in delajo v več kot eni izmeni, od sedmih dve imata premakljiv delovni čas. Od teh dveh bi bila primerjava s Papirnico težja, ker imajo v proizvodnji pretežno turnusno delo. Tako bi bila smiselna predvsem primerjava in izkušnje Heliosa. V kolikor bi analizirali delovne organizacije izven ob čine, bi morali seveda upoštevati druge pogoje, predvsem prevoz na delo. Ugotovitev, da v občini večina OZD, ki smo jih izbrali kot primerljive, nima premakljivega delovnega časa kaže, da je treba tako odločitev temeljito pretehtati. Da o odločitvi »za« ali »proti« ne bi samo na splošno razpravljali, bi bilo potrebno najprej razčistiti že omenjena vprašanja. Vsekakor je potrebno najprej oceniti ali je v proizvodnih oddelkih možno premikati delovni čas, ne da bi to slabo vplivalo na proizvodne rezultate oziroma bi bilo zaželjeno, da bi bil delovni čas boljše izkoriščen. Prvo oceno o premakljivem delovnem času v proizvodnji bi morali dati vodje dela. Na osnovi teh ocen bi morali priti do poenotene ocene ali so možnosti oziroma kakšni so problemi. Šele, če bi bila ocena pozitivna, bi bilo smiselno podrobneje obdelati predlog. Za nekatere službe v DSSS je že sedaj možno ugotoviti, da je premakljiv delovni čas boljši, ker je naloge potrebno izvršiti v določenih rokih in je v določenem obdobju (mesečno, periodično, letno) potrebno opraviti več ur kot v nekem drugem obdobju. Pri premikanju časa pa kažejo izkušnje, da pri tako raznovrstnih nalogah kot se opravljajo v proizvodni OZD, ni možno premikati čas za vse enako oziroma za nekatere sploh nič. Zato je kot drugo (prvo je ocena za proizvodnjo) treba oceniti ali smo za premakljiv delovni čas, ki ne bo za vse enak. Premakljiv delovni čas zahteva tudi ustrezno evidenco opravljenih ur. PRODAJA IZDELKOV II. VRSTE V zvezi s sklepi, da je potrebno oblikovati način prodaje izdelkov II. vrste, dajemo najprej nekaj podatkov. V obdobju maj — december 1985 je bila količina izdelkov II. vrste naslednja : — Hlačne in Tosama plenice 3.865 kg ali povprečno 483 vreč na mesec — Tetra in kaliko 1.280 kg ali povprečno 160 kg na mesec (nadaljevanje) V Tosami imamo v glavnem zastarelo strojno opremo, ker je ne moremo preprosto zamenjati z najsodobnejšo jo je treba modernizirati. Modernizacijo v naši tovarni bi začeli z uvajanjem mikroračunalnikov za zajemanje podatkov o delovanju posameznega stroja v obratu, ker je to najcenejša pot. Nato bi šli na pošiljanje podatkov za delovanje teh stroje« iz posameznih obratnih pisarn. Take zasnovan sistem bi bil potem povezal, z nadzorno upravljalnim sistemom celotne tovarne. S tem bi postavili m primerno boljši informativni sistem oo sedanjega. Šele potem bi prišli na povezavo med krmilnim in informacijskim sistemom posameznega stroja. Delovanje posameznega stroja lahko regulira in krmili računalnik, pač glede na postavljene zahteve. Tak način uvajanja sodobne tehnologij pomeni tudi osvajanje novih znanj in iz tega izhajajo večkratne koristi. Uvajanje in uporaba mikroelektronike zahteva namreč določena nova znanja, brez "katerih bi lahko ob uvajanju tovrstnih novih tehnolo- — Gaza 1.655 kg ali povprečno 206 kg na mesec Za plenice je na spisku 140 upravičencev (starši za otroke do 3 let), kar pomeni povprečno 3,4 vreče (vreča 50 kosov) na mesec. Količine izdelkov II. vrste tedensko, mesečno in tudi na daljša obdobja precej nihajo, kar pomeni neenakomerno prodajo. Osnovni problem prodaje izdelkov II. vrste je, da na dan prodaje niso vnaprej znani upravičenci, glede na razpoložljive količine izdelkov. Predlagamo, da se za vsakokratno prodajo določijo oddelki oziroma sektorji glede na število upravičencev za plenice po vsakokratni razpoložljivi količini izdelkov. Upravičenci za tkanine (gazo, tetra, kaliko), bi bili vsi delavci. Za vsakokratno prodajo tkanin bi določili število upravičencev glede na razpoložljive količine na osnovi številke, ki jo ima vsak delavec (kadrovska evidenca, obračun OD, kupon za topli obrok). Upravičenci za vsakokratno prodajo bi se objavili pismeno v menzi in pri vratarju ter po razglasni postaji. Navedeni predlogi še niso bili obravnavani ali potrjeni, zato je to le informacija, o možnem načinu prodaje, se bo izvajanje prodaje izdelkov II vrste podrobnje obdelalo. Janez Kralj, dipl. oec. gij zašli v velike težave. Zato so za napredek delovne organizacije nadvse potrebni ljudje, ki so voljni in sposobni osvojiti nova znanja, ter jih, kar je zelo pomembno prenašati na vse sodelavce. Vrstni red modernizacije tovarne pa lahko zastavimo tudi drugače — po dražji poti. Vemo na primer, kako zastarel je pri nas postopek vskladi-ščenje surovin, polizdelkov, izdelkov ... pa bi organizacija skladišč z uporabo mikroračunalniških sistemov za nadzor nad stanjem v skladiščih in avtomatizacijo skladiščenja, ter iz tega izhajajoča evidenca predstavlja veliko prednost glede na obstoječe stanje. V avtomatiziranih proizvodnih postopkih tudi ni mesta za ročno pripravo surovin in polizdelkov za predelavo in nadaljno obdelavo, ni mesta za sedanje metode kontrolne kakovosti vhodnih surovin in učinkovitosti kontrole kakovosti med postopkom izdelave. Uporaba mikroračunalnikov za te namene zagotavlja visoko in stalno kakovost proizvodnje, kar je zagotovilo za uspešno prodajo in konkurenčnost na svetovnem trgu. (se nadaljuje) ing. Viljem DOLENC Mikroračunalniki in Tosama _;w ♦♦♦♦♦♦♦ STEKLA JE RAZPRAVA O KONGRESNIH TEMAH Osnovne organizacije sindikata v TOSAMI so si izbrale za obravnavo posamezne kongresne teme, pač glede na aktualnost in interes. Osnovno napotilo pri vodenju razprav je bilo čimbolj jasno, brezkompromisno izpostaviti pereče probleme in skušati iz razprave izluščiti sklepe, ki naj bi pomagali do razjasnitve situacije, rešitev problemov, izboljšanje. Menili smo, da se z izvedbo razprav akcija ne sme končati, prav nasprotno — to bi bil šele začetek, nekakšna nadalj-na usmeritev našega bodočega sindikalnega dela. Prav zato smo se odločili za take teme, za katerih razrešitev se dogovarjamo, da ne rečem celo borimo že dalj časa. Sklenili smo, da se bomo uporno trudili za izpolnitev čimveč sprejetih sklepov, ki bodo iz-niklili iz razprave. Izvršni odbor tkalnice je izpostavil problematiko odločanja preko temeljnih delegacij na Zboru združenega dela. O delovanju delegatskega sistema v TOSAMI smo imeli že nekaj razprav, vendar se situacija ni izboljšala. Iskali smo vzroke nezainteresiranosti delegatov in slabe udeležbe na sejah, vendar se do konkretnih rešitev nismo dokopali. Doslej sindikat ni spremljal dela delegacij, razen občasno, ko je takorekoč že »zaškripalo«. Odslej naj bodo DPO, zlasti pa sindikat, bolj v pomoč delegatom. Tu je mišljena pomoč pri pripravi stališč, ki jih bo sindikat skupaj s strokovnimi službami sooblikoval. Zlasti ko gre za važnejše zadeve skupnega penjena. V primerjavi s samoupravnimi organi so delegacije —- tako za DPS kot za SIS —- kar zapostavljene. Tudi pri udeležbi delegatov na sejah skupščine se kažejo težave. Dosti uspešnejše je delo tistih delegacij, kjer se skupščin udeležujejo vedno isti delegati — čeprav vemo, da naj bi se to ne dogajalo (ker baje že »diši« po odborniškem sistemu). Kjer pa se delegati za vsako skupščino menjajo, se nit izgubi — čemur botruje nepoznavanje stališč in sklepov zasedanja prejšnje skupščine. Verjetno je temu krivo tudi izostajanje povratnih informacij, kar naj se zdaj tudi bolj dosledno izvaja. Naštete temne točkp v delegatskem sistemu se z novim mandatom morajo odpraviti, prva naloga sindikata na tem področju pa naj bo pazljiv izbor kandidatov za delegate, ki je ravno sedaj v teku. Izvršni odbor DSSS je izbral temo nagrajevanje. Nov razvid del in nalog je v TOSAMI v .pripravi že najmanj dve leti in se sedaj končno bliža koncu. Po obširni obrazložitvi strokovne službe smo se seznanili o postopku nastajanja in rezultatov razvida. Ugotovili smo nekatera neskladja v sedanjem sistemu, ki jih novi vsekakor mora odpraviti. Zelo izpostavljeno in zadnje čase večkrat omenjeno je neskladje proizvodnega dela z režijskim glede na normo oz. bolje rečeno — preseganje norm. Pojavljajo se pri meri, ko delavka s tretjo kategorijo, vključno s preseganjem norme dobi višji OD kot režijski delavec z 8. kategorijo. V naše akte smo že uvedli določbo o vezavi tudi režijskih delavcev na povprečen preseg norme v oddelku, TOZD-u. na ravni DO — vendar se to za zdaj še ne izvaja. Sindikat apelira na strokovne službe, naj se razvid del in nalog čimprej pripravi do stopnje, ko bo šel v razpravo. Sindikat bo spremljal vse aktivnosti v zvezi s sprejemanjem tega akta, pri čemer naj se posveti pozornost zlasti temu, da se bo novo nagrajevanje res približal »delitvi po delu« in odpravil sedanja neskladja tako v zve- zi z normami kot v zvezi z izboljšanjem izobrazbene strukture pri posameznih delih in nalogah. Izvršni odbor Saniteta II je posvetil razpravo možnosti skrajševanja delovnega časa s podaljšanim obratovalnim časom. To bi pomenilo ukinitev delovnih sobot, za katere se že dalj časa ugotavljajo slabi delovni rezultati — in prehod na 40-urni delavnik. Ni se razjasnila težava, ki bi jo uvedba tega predloga prinesla — to je neskladje z Zakonom o delovnih razmerjih, ki predpisuje 42-urni delovni teden. Članstvu je jasno, da bi bilo treba mnogo organizacijskih sprememb — dolgotratjnih — zlasti s podaljševanjem obratovalnega časa. Kijub temu sindikat predlaga strokovnim službam, da preučijo možnost uvedbe skrajšanega delovnega časa, torej, da v najkrajšem možnem času pojasnijo možnosti, posledice in postopke, ki so potrebni za izvedbo predlaganega. Izvršni odbor Filtrov je izpostavil problem storilnosti in kvalitete izdelkov. Zlasti zdaj, v boju za osvajanje zunanjega tržišča je v močni konkurenci kvaliteta izdelkov še kako po membna. Sindikat predlaga ostrejše ukrepe destimulacije za slabšo kvaliteto. Sicer so se pojavili pomisleki, češ da se bo s tem pojavilo nezadovoljstvo, vendar je razprava v končni fazi pokazala, da je pač s sankcijami treba začeti, saj smo že predolgo zatiskali oči pred slabim delom. Predlagajo se različni ukrepi. — disciplinske prijave, negativna stimulacija, vse pa pod pogojem,da se z ukrepi začnejo na vseh nivojih, ne pa le v končni fazi — proizvodnji. V kratkem bi bil to povzetek razprav izvršnih odborov. Nameni so dobri, če pa jih bomo hoteli izpeljati, bo potrebno še mnogo dela, besednih bojev — tega se zavedamo in vsaj zaenkrat — kajti smo šele na začetku mandata — smo še optimistični, »zagnani«, ob podpori drugih DPO in pristojnih služb pa upamo, da bomo začrtane naloge izpolnili. Lubinič Marjana Prvenstvo v kegljanju Predtekomovanje se je odvijalo v mesecu decembru 1985 na kegljišču »INDUPLATI« Jarše, in to 2 x 100 lučajev. Finale pa je bilo 18. januarja 1986 na kegljišču »Planinka« v Kamniku. V finale se je uvrstilo najboljših 6 žensk in 12 moških. Rezultati tekmovalcev DO TOSAME so naslednji: Ženske: 1. Štrukelj Minka 1129 3. Hribar Joži 1100 5. Kunstelj Darinka 1044 8. Hafner Mojca 698 11. Cerar Breda 678 Moški: 1. Štrukelj Zdravko 1714 7. Kerč Jože 1579 11. Limoni Janez 1518 lo. Radkovič Vinko 780 Narod je v zgodovini nastal kot pojav družbenega življenja in se v njej razvija!, da sc je spreminjala njegova v.ebina in da so se spremenile njegove gil alne sie. Ze iz lega dejstva samega viaimo, da narod ni nikak ab-solu.um, ki naj bi v bodočnosti ostal nespremenjen. Velik demokratični boj, ki ga bijejo danes zatirani narodi proti imperializmu, je uvod v popolno zmago resnično demokratične revolu-c orane misli, katere nosilec morajo biti samo Lroke ljudske množice m. čelu z delavskim razredom, se prav. socialistične družbene sile. Njihove zmaga bo postopno odpravila nasprotja med narodi, z njimi vred pa tud pojave nac onalizma in šovinizma. Povprašali smo sodelavce, kaj jim ni všeč, kaj jih vrže s tira in kdaj občutijo zadovoljstvo: V službi sem nezadovoljen, kadar so: • slabi medsebojni odnosi • predolgi sestanki, p.i nič pametnega sklenjeno • slab material, ki ga dobivam za delo, pa se nato pričakuje dober končni izdelek • slaba organizacija dela • prepočasno izvajanje sklepov in nedosledno upoštevanje pravilnikov • da ni enotnih kriterijev pri razporeditvi kategorij Razvoj današnje družbe kaže tendenco jo večno večjem povezovanju in zbl ževanju narodov. Odpor demokratičnih narodnoosvobodilnih gibanj proti imperializmu pa ustvarja tiste moralne pogoje, ki so potrebni za sodelovanje in za bratstvo me t narodi. Na tej bazi se razvija internacionali slična miselnost, ki ni negacija narou ne samobitnosti, ampak, nasprotno njena najdoslednejla obramba. Da bi narodi mogli prijateljsko in konstruk tivno živeti drug poleg drugega, mo rajo imeti popolno svobodo v razvijanju vseh svojih nacionalnih kvalitet... (Zbrana dela Edvarda Kardelja) da se vlečejo v nedogled VIP-i kadar me šef nahruli pred mojimi sodelavci kadar sem dober za dodatna dela. za povečanje kategorije pa nikoli in se me odpravi z besedo: počakaj da si odveč, ko zboliš in moraš prositi zaradi invalidnosti za drugo delovno mesto, imaš občutek, da si vsem v nadlego kajenje v sobi pa tudi na sejah, ko te nihče ne vpraša, če ti je prav, da sediš kot nekacHiec v cigaretnem dimu ° kaj bom našteval, zakaj sem nezadovoljen, saj se ne bo zato nič spremenilo . . . V službi sem zadovoljen, kadar so: • dobri medsebojni odnosi • dober material in narejena norma • kadar se izboljša OD • kadar je pečenka za malico ® kadar gre šef na dopust, da se mi spočijejo živci ® v naj večje zadovoljstvo je misel, da grem kmalu v pokoj • kadar se izboljša socialni položaj delavcev • v petkih, ko mi uspe po dveh urah čakanja dobiti hlačne plenice • v največje zadovoljstvo mi je srečanje s »fejst« človekom. In ker jih imam toliko takih okrog sebe, sem kar naprej zadovoljen (ha, ha) • včasih smo bili bolj zadovoljni, se daj tega ni več . . . (nadaljevanje) O krčnih žilah KRONIČNA VENSKA INSUFICIEN-CA — VLOGA IN POMEN ELASTIČNIH POVOJEV PRI ZDRAVLJENJU POSLEDIČNIH STANJ Z elastično nogavico lahko dosežemo nad gležnji pritisk največ do 30 mmHg, kar pa je za preprečevanje in zdravljenje posledičnih stanj pri kronični venski insuficienci veliko premalo. Če bi z elastično nogavico želeli doseči zahtevano kompresi-jo, bi morala biti nogavica izredno ojačana, zato pa bi se njen obseg tako skrčil, da je bolnik ne bi mogel navleči čez peto in obuti. Pa tudi, če bi bolniku to uspelo, bi bil učinek take kompresije neadekvaten. Elastična nogavica bi se izrabljala stalno na enem in istem mestu, predvsem tam, kjer noga najbolj spreminja svoj obseg med gibanjem, torej v predelu nad gležnji. Človek na dan napravi približno 20.000 do 30.000 korakov, tolikokrat bi se elastična nogavica okrog gležnjev tudi maksimalno raztegnila in uskočila. Najmanj pa noga spreminja svoj obseg med gibanjem v predelu pod kolenom, na tem mestu se elastična nogavica tudi najmanj napenja. Elastičnost nogavice torej najprej popusti v gležnjih, pod kolenom pa ostaja dolgo nespremenjena. Učinek tako razvlečene nogavice bi bil paradoksalen. Zastoj krvi v venskem tolmonu bi celo pospeševala. Res pa je, da elastična nogavica deluje oz. učinkuje bolj estetsko kot elastični ovoj. Elastični povoj je lahko iz različnih materialov, mora pa ustrezati zahtevi, da se raztegne vsaj za 30 do so °/o in se potem, ko teg popusti ponovno prav za toliko tudi uskoči. Dober elastični povoj mora biti mehaK in zračen. Cim tanjši in čim mehkejši je, tem lepše se zavija. S tankimi povoji dosežemo željeni učinek, to je Barometer razpoloženja željeno kompresijo tako, da se posamezni navoji med povijanjem večkrat prekrijejo. Za povprečno golen je najprimernejši elastični povoj, ki je dolg 10 m, širok pa 10 cm. S takim povojem nogo povijamo od prstov do kolena tako, da vsak naslednji navoj seže za približno 1 do 1,5 cm čez spodnjega. Če pa so bolezenske spremembe lokalizirane tik pod kolenom ali celo nad njim, je treba nogo poviti od prstov do dimelj. Za to je potreben še en elastični povoj, včasih celo dva. Nov povoj seže od konca zadnjega navoja na goleni čez koleno do dimelj. Kompresija nad gležnji naj bo od 40 do 60 mmHg. Pri ljudeh, ki čez dan pretežno sede in se malo gibljejo naj bo pritisk manjši, znaša naj približno 40 mmHg, pri ljudeh, ki pa čez dan veliko hodijo, mora biti pritisk močnejši, torej do 60 mmHg. Pritisk okrog 60 mmHg dosežemo z elastičnim povojem tako, da ga do kraja raztegnemo, preden vsak navoj položimo na kožo. V zgornjih dveh tretjinah goleni z natezanjem povoja nekoliko popuščamo, tako, da je v proksimalnih delih goleni pritisk manjši kot v predelu nad gležnji. Kompresijski pritisk okrog 40 mm Hg pa dosežemo tako, da pred vsakim navojem elastični povoj raztegnemo samo na pol. Bolniku naročimo naj si nogo vsakič povije zjutraj, še v postelji in šele s povito nogo naj vstane. Nogo naj ima povito ves dan in naj čim- • JANEZ BERNOT praznuje v mesecu februarju svoj življenjski jubilej. Vitalen, nasmejan si želi predvsem zdravja tudi v prihodnosti. Rad ima svojo mehanično delavnico in delo v njej. Izučil se je za strojnega ključavničarja in dolga leta delal kot rezka-lec. Sedaj je vodja izmene. V življenju se je najrajši ukvarjal s svojimi tremi otroki, urejanjem hiše in vrta. Delo v službi in družinsko življenje je izpopolnjevalo leta življenja. Sedaj, ko ima že vnučka, bo tudi del njegove skrbnosti pripadalo njemu. • JERCA CERAR ugotavlja, da ima to obdobje življenja dvojni pogled. Ko si mlad misliš, koliko let je pred teboj, kaj vse se bo dalo narediti, do- več hodi ali giblje. Zlasti žene moramo opozoriti, 'da hišna in razna gospodinjska dela ne pomenijo razgibavanje nog in hojo, temveč samo stopicljanje na mestu, ki ne mobilizira krvi iz venskega tolmuna v nogah, temveč krvni zastoj še pospešuje. Če noga pod elastičnim povojem oteka, ali nastajajo »klobase« in za-žemki, ni bila pravilno povita in je treba povoj popraviti. Bolnik z elastičnim povojem naj svoje vsakdanje delo normalno opravlja, priporočamo mu naj se bavi s športom, planinarjenjem in drugim rekreativnim razgibavanjem. Tudi bolniki z najhujšimi oblikami posledičnih stanj pri kronični venski insu-ficienci n.pr. bolnike z golenjsko razjedo je moč kmalu in uspešno pozdraviti samo z elastično kompresijo prizadete noge in razgibavanjem. Golenja razjeda se namreč zaceli z elastično kompresijo in gibanjem hitreje in uspešneje kot z ležanjem in dviganjem prizadete noge, kakor se je tako bolezen včasih zdravilo in se žal zdravi včasih še danes. Bolnik za tako zdravljenje ne rabi bolniškega staleža, temveč normalno opravlja svoje delo. Ker so posledična stanja pri kronični venski insuticienci ne samo medicinski, temveč tudi socialno ekonomski problem, s takim aktivnim zdravljenjem ne koristimo samo bolniku, temveč celotni družbi, ki ji prihranimo ogromna finančna sredstva. živeti. Ko pa minejo, si ne moreš misliti, da so tako kratka in da ostane še veliko želja neizpolnjenih. S šestnajstimi leti je prišla v To-samo za tkalko. Zaradi bolezni je morala opustiti nočno delo in odšla v konfekcijo, kjer je osemnajst let delala na nožu. Zaradi previsokega pritiska sedaj dela pri mizi, ker ni mogla več ostati pri nožu. Njena otroka sta še oba v študiju. Upa, da bo zmogla še vse skrbi in izdatke za njuno izobraževanje. V osebnem življenju ima veselje z urejanjem hiše, vrta in rož. Janez Bernot in Jerca Cerar sprej-mita naše prisrčne čestitke ob vajinem življenjskem jubileju. Intermezzo življenja žena * na sejmu si je zaželela srček iz čokolade, pa ji je rekel, da bo škodoval njenemu zdravju. Mnogo kasneje ji je poklonil dragoceno ogrlico, a spomnila se je srčka iz čokolade — O — • kdor želi obogateti, ne pozna sočutja, ji je govoril. Ona pa ni nikoli želela biti bogata, ampak srečna, vendar ni mogla biti srečna, ker siromak, ki noče obogateti, nima sočutja z bogatim, ki hoče biti čedalje bolj bogat - o - • ko je vse njeno premoženje zapravil ji je rekel: »Zdaj si revna, sedaj si ne moreš ničesar privoščiti.« A svojim viljamovkam se ni odrekel, pil je naprej in užival življenje - o - • če je za kaj imela slabo vest jo jc imela zaradi tega, da svojega bližnjega ne more ljubiti, ker jo je njen bližnji odvadil ljubezni - o - * mladosti ni užila, zato danes ve, pri štiriinšestdesetih, kaj je starost in da je sama kriva, ker je zapravila svoje življenje. Premalo je, če moškim rečeš: Saj sem tudi jaz človek. Postaviti se je treba na lastne noge — O — * pri porodu šestega otroka je za las manjkalo, da ni šla pod rušo in njeni gospodje sinovi, posebno zadnji, jo je vtaknil v dom za ostarele, kjer je klekljala prtičke za vitrine, dokler ni prišla k svojemu pokojnemu možu pod marmorni pokrov. In njeni sinovi so bili potolaženi, ker je bila tako preskrbljena in priljubljena OLivl jen je teče Vsem delavkam in upokojenkam Tosame čestitamo ob Dnevu žena j Poročilo o gibanju OD v DO Tosama za mesec januar 86 Poročilo vsebuje podatke o gibanju osebnih dohodkov po oddelkih, sektorjih, Tozd in DSSS in za celotno delovno organizacijo. V poročilu so zajeti osebni dohodki delavcev za poln delovni čas in za nadurno delo ob normalnem dosegu delovnih rezultatov. Ravno tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov. Služba za delitev po delu Arnuš Franc TOZD SANITETA „ DSSS < -------------------------------„ ----------------------------- ^ Razredi v din X Cu TO H < K S OO Ut J > 1 VOD SKU- PAJ TOZD I T UTR in ec w SH.L SKS n UJ VOD SKU- PAJ VVSO.L oa do 50.000 2 2 1 3 4 6 50.001-60.000 6 15 9 65 32 12 3 142 37 1 2 6 15 24 203 60.001-70.000 5 27 24 59 36 32 1 i 185 34 2 10 11 26 1 50 269 70.001-80.000 6 7 11 6 11 6 2 6 55 6 8 10 7 14 39 100 80.001-90.000 3 3 8 4 4 4 2 1 i 30 3 8 13 6 11 3 41 74 90.001-100.000 2 3 13 2 1 3 1 2 27 2 5 13 5 4 27 56 100.001-110.000 4 2 1 2 7 2 1 19 4 3 11 3 9 26 49 110.001-120.000 4 1 2 1 8 1 4 5 2 3 1 15 24 120.001-130.000 2 1 2 2 1 8 2 4 6 14 130.001.-140.000 i 1 2 5 1 5 11 13 140.001-150.000 1 2 1 4 4 150.001-160.000 1 1 1 1 2 3 160.001-170.000 1 1 1 1 1 3 170.001-180.000 1 1 1 nad 180.000 1 1 2 2 SKUPAJ 28 55 57 28 154 83 52 16 7 480 88 32 71 42 97 7 253 821 TOZD TOZD Saniteta Filtri DSS Skupaj Najnižji OD 46.329 50.263 52.654 46.329 Najvišji OD 167.652 163.745 189.059 189.059 Povprečni OD 66.185 ^ 64.885 85.728 71.588 Ob kulturnem prazniku — Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last.— Ko se ob 8. februarju zopet spomnimo našega pesnika, poeta, kot se sam imenuje v Sonetnem vencu France Prešeren, nam nehote prihajajo na misel odlomki iz njegovih še iz del, kakor se jih spominjamo še iz šolskih klopi. Težko si je danes zamišljati, da je njegovo zdravo slovensko, slovansko in človeško prepričanje takrat veljalo za nezaslišano. Kot tenkočutnega človeka so ga bolele krivice, ki jih je doživljal on sam in slovenski narod, bolelo ga je ozko, zaslepljeno gledanje takratnih veljakov, bolelo ga je zatiranje slo- venskega jezika. Prizadeval si je razširjati skromno motiviko slovenske umetne pesmi in pritegniti domačo inteligenco spet ljudstvu, jeziku. Njegovi ustvarjalnosti ni škodil niti večini boj s cenzorji, niti osebna življenjska tragika, v katero je čedalje bolj za-padal — nasprotno: trpljenje je rodilo še lepšo poezijo. V ohranjenih delih je toliko lepote in miselnega bogastva, da je tudi po pesnikovi smrti iz njih bilo moč črpati spodbudo za kulturno delo in politično osvoboditev —• njegovemu duhu so sledile množice generacij slovenske inteligence in borcev za svobodo. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed d bo T^jak. — ZAHVALE Ob smrti mojega očeta Zdravka K er Žan, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mi-kalnice, za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarna sredstva in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi sindikalni organizaciji T osame. Cerar Fani Ob boleči izgubi moje drage mame Frančiške Hrovatič, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice za darovano cvetje, denarno pomoč, izreke sožalja in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujem tudi oktetu T osama, za lepo zapete žalostinke in sindikalni organizaciji za denarno pomoč. Vidovič Marija Sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne konfekcije se najlepše zahvaljujem za darilo in izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Lepo se zahvaljujem tudi DO za spominsko - knjižno darilo. Kolektivu želim uspešno poslovanje in dobro počutje! Ivanka KLOPČIČ iz Sanitetne konfekcije Zahvaljujem se upokojencem za obiske v letu 1985, ter za darila. Bila sem prijetno presenečena ob pozornosti, da se spomnite tudi bolnih. Obenem pa želim srečno novo leto 1986 vsem upokojencem ter vsem zaposlenim DO Tosame. Kovič Ivanka Mali oglasi • PRODAM malo rabljen pralni stroj tipa »Gorenje«. Informacije na int. 250 • PRODAM bele ženske drsalke št. 36. Informacije na int. 250 • PRODAM električno vrtno kosilnico SEVER EK -— 48 A rabljeno eno sezono. Cena 50.000.- din. Informacije na int. 205 Ugodno prodam črno-beli TV — —• Gorenje 107, star 1. leto in pol. Urbanija, int. 319 Prodam Zastavo 101 po delih. Int. 278 Elektro — oljni radiator EMO T-6 2500 V prodam. Int. 245. Osebne vesti Rojstni dan praznujejo v mesecu februarju 1986 TOZD SANITETA PRIPRAVLJALNICA Cerar Marta, Cerar Jerca, Joger Mateja, Pivec Frančiška, Prašnikar Marija, Rus Angelca, Starbek Valentina, Zajc Albina, Zupan Frančiška, MIKALNICA Bajde Marta, Brodar Minka, Bukvič Ivanka, Cerar Marija, Cerar Ivanka Dolenc Viljem, Florjančič Bernarda, Klopčič Francka, Kocjančič Joži, Mer kužič Franc, Purič Matilda, Sošter Ivanka, Štrukelj Marija, Rovšek Mile na, OTROŠKA KONFEKCIJA Cerar Marija, Cvjetinovič Jožefa, To mažič Milka, Hafner Joži, Klopčič Bernarda, Kosmač Albina, Marolt Mar ta, Merkužič Marjan, Ravnikar Joži, Urbanija Francka, 1KALNICA OVOJEV Bolgar Valentina, Joger Marta, Košu Ani, Rožič Vera, BELILNICA Gorjup Franc, Rahne Marija, Vesel Andrej, VLAKNOVINSKI ODDELEK Kovič Valentin, Krašovec Franc, Krulc Feliks, Orehek Marjan, Žordani Stanko, TKALNICA ŠIROKIH TKANIN Cerar Valentina, Grintal Joži, Jesenko Tatjana, Podmiljšak Jožefa, Velkavrh Andreja, TOZD FILTRI Brodar Daniela, Gaberšek Marjana, Huber Dragica, Lončar Viktor, Murič Ivo, Us Danica, Podbevšek Mateja, SKUPNE SLUŽBE — DSSS Jeretina Marica, Kerč Francka, Stare Valentin, Avbelj Julijana, Avbelj Danica, Bernot Janez, Cerar Anton ing., Dimc Janez dipl. ing., Hribar Joži, Kosirnik Marjeta* Peterka Valentina, Pavlič Ivan, Stare Anton, Urbanija Marinka, Videnšek Antonija, dipl. ing. PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO: Gotar Marko — PO Stražar Dragan — Vlaknovinski odd. ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE: Kos Lijana — sporazumno Bubanj Marija — upokojena Pestotnik Anton — JLA Kogovšek Mihael — JLA RODILI SO SE: Tomažič Milki — hči Jenič Viktorju — hči Novak Francu — sin Rovšek Mariji — hči Klopčič Metki — hči Kržan Ani — hči Primožič Metki — sin Pestotnik Janku — hči Uredniški odbor: Majda Štempihar -— korektor, Merlin Danica, Sonja Rode, Silva Mežnar - blagajnik, Vladka Berlec, Stane Tomažič, Milan Drčar, Vida Vodlan, Tone Stare - fotogras, Marjana Lubinič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško NAROD V ŠPANIJI IN PRANCIJI UMETNO VLAKNO SLAVILNA PESEM VHOD V SAPNIK PRIPRAVA ZA RE6UI. JAKOST/ ELE NJOKA mešana SOLATA S* UR _1L J 6LAVN0 MESTO SFRJ f r? i m ZDRAVNIC. PRIPRAVA ZA ORLO SMUČARKA LfSKOVifi; DEL LJUBLJANI ALUMINIJ VEČ SKAL OZNAKA ZA NEZNANCA SARAJEVO KALAC ANTE ŽUŽELKA OČAK ANGLEŠKA ALK. PIJAČA ŠKATlEIN rtAaUET. TRAKOVE Trnovi RISTO ILOVIC A TRČENJE OZNAKA NA PISMU VNOBzrfž KUftlftJEV za Poeoill! MAZURIJ KRANJ 6LAV/V0 MESTO ITALIJE ATFK MESTO V ZAR OSLOV OLKS OSEBNI ZAIMEK DEL STOPALA INDIJ. ŽENS OBLAČILO PREDIKAU POLJSKE KO t NASER 6AMAL DEL K0PNE6 KI SEGA V MORJE k Tine OREL AvroNOHM POKRAJINA \ } TELESNA ŽILA ODVODNICA DEL PLUGA križanko ODDAJTE V NABIRAL. PRIHOD SESTAVIL v. V. KLICA TUJE ŽENSKO IME LOČILNI VEZNIK VREDNOSTNI PAPIR D0L60REPA PAPIGA TEODOR KRAČUN LANTAN ^ F tjči VPRAŠALNI ZAIMEK KRAJEVNA SKUPNOST NATRIJ ČEBULJ al&ert doktor Ošiljena PALICA j § Istmj MSTRIA PRESSE ASENTUR E r M a sveti za vsakdanjo rabo • trak pisalnega stroja, ki se je zasušil, boste lahko še uporabljali, če ga za uro ali dve namočite skupaj s koleščkom v čist alkohol. Nato pustite, da se osuši in ga lahko uporabljate v naprej. • če ste si zmočili uro, jo takoj namočite za nekaj minut v čist alkohol, ura ne bo zarjavela. • če so se v kadi pojavili rumeni ma deži, jih ne čistite z vimom, temveč z vročim kisom. • zelene liste sobnih rastlin od časa do časa umijte s krpico, namočeno v pivo. Listi bodo bolj čvrsti in tudi prah se manj nabira. • če so na perilu ali posteljnini ma deži od plesni, Ir') najbolje, če se pet minut kuha perilo v mleku, na to pa izplaknemo in posušimo. NAGRADE • Izžrebanci novoletne križanke: 1. nagrada: KAMIN Pavla, RTS 2. nagrada: ZUPANC Marta, otroška konfekcija 3. nagrada: MERKUZIČ Marko, ekspe-dit • Reševalci rebusov: 1. nagrada: ZUPANC Marta, otroška konfekcija 2. nagrada: KOS Franc, tkalnica širokih tkanin 3. nagrada: PRESEKAR Marija, KRL Vsem nagrajencem iskrene čestitke!