Trst: most čez kanal ni prekratek HmRhl t *1 7J7 J.t. J i Z goriško porodnišnico se bo ukvarjalo tudi tožilstvo Po uspehu Emporija solidarnosti razmišljajo o ponudbi dela limtki intovi, ognje, ALU in PVC stavbno pohištvo atteutanMom GSM: +386 41 70 30 82 «Mffltofnmn/»«!», E-mail: alfego.sp@siol.net www.alfego.si Primorski dnevnik SREDA, 16. JANUARJA 2013 št. 12(20.640) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Azbestje zahrbten, malomarnost še bolj Aljoša Gašperlin Zahteva državnega tožilstva, da se sproži sodni postopek proti štirim bivšim direktorjem oziroma pooblaščenim upraviteljem nekdanje Tovarne velikih motorjev, ni prišla kot strela z jasnega, je pa skrajno dobrodošla. Upravitelje bremeni huda obtožba, da so iz malomarnosti povzročili smrt najmanj osmih delavcev, ki so bili dolga leta izpostavljeni azbestu. Direktorji niso ukrepali, čeprav so vedeli, da je azbest smrtonosen, zatrjuje tožilstvo. Na Tržaškem je to prva zahteva po sodnem pregonu na tem področju. Odločitev tožilstva sledi odmevni preiskavi iz prejšnjih let na Goriškem, ko je takratni javni tožilec Beniamino Deidda spravil na zatožno klop približno 15 mened-žerjev ladjedelnice Fincantieri. Sodstvo začenja skratka potrjevati, kar so sindikati vselej trdili, in sicer da je bilo v tem predelu države ogromno delavcev dalj časa hudo izpostavljenih azbestu. Sindikati upravičeno ugotavljajo, da je treba še marsikaj postoriti. Poteza tožilstva je, kot rečeno, dobrodošla, zato pa ji mora zdaj slediti tudi pravična razsodba. Toda nujno je, da si zavihajo rokave predvsem politiki in javne institucije. Nesprejemljivo je namreč, da se po obstoječi zakonodaji rok za vlaganje prijav sodstvu omejuje na leto 2005. Azbest je zahrbten, saj se lahko plevrični mezoteliom prikaže tudi po 30 letih. Ljudem, ki so bili na delovnem mestu izpostavljeni azbestu, je treba za-jamčiti pravice in zagotoviti odškodnino, ko so še živi. Podjetjem pa morata biti prva skrb preventiva in informiranje zaposlenih. Če je namreč azbest zahrbten, je malomarnost še zahrbtnejša. italija - Stranke še sestavljajo kandidatne liste Doslej štirje Slovenci kandidati za Rim Rok za vložitev kandidatur zapade v ponedeljek L "J TRST - Na predčasnih februarskih parlamentarnih volitvah se bodo po dosedanjih podatkih potegovali štirje Slovenci: Tamara Bla-žina-Demokratska stranka, Boris Kobal-Drža-vljanska revolucija za Igroio, ter na listah stranke SEL (Levica, ekologija, svoboda) Igor Komel za senat in Fabrizio Dorbolo za poslanska zbornico. Morda se jim bo pridružil še kdo, čeprav je to v tem trenutku zelo malo verjetno. Dosedanja senatorka Blažina je na petem mestu na volilnem seznamu DS za poslansko zbornico, Dorbolo in Komel sta na petem mestu SEL za poslansko zbornico oziroma za senat. Državljanska revolucija, ki jo vodi palermski javni tožilec Antonio Ingroia, bo Kobala najbrž uvrstila na četrto mesto kandidatne liste. Na 3. strani trst - Osem delavcev je umrlo zaradi vdihavanja azbesta Preiskovani bivši upravitelji Tovarne velikih motorjev TRST - Državno tožilstvo je včeraj po končani ustrezni preiskavi obtožilo štiri bivše direktorje oziroma pooblaščene upravitelje nekdanje Tovarne velikih motorjev, da so iz malomarnosti povzročili smrt osmih delavcev v obdobju od leta 1971 do leta 2000. Gre za delavce, ki so bili na delovnem mestu izpostavljeni azbestu in so kasneje oboleli in umrli zaradi posledic plevri-čnega mezotelioma. Javno tožilstvo je obtožilo tedanje upravitelje, da niso storili nič, čeprav so bili seznanjeni z dejstvom, da je azbest smrtonosna snov. Sindikati so ocenili, da je sodstvo le potrdilo njihove trditve. Sindikati so namreč že pred desetletji trdili, da je azbest smrtonosen in da nosijo odgovornost upravitelji oz. lastniki tovarn. italija Draghi zavrnil Berlusconija RIM - Nekdanji premier Silvio Berlusconi je včeraj zagotovil, da bi za novega italijanskega predsednika potrdil prvega moža Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija. Ta bi lahko na mestu predsednika nasledil Giorgia Napolitana, ki se mu sedemletni mandat izteče maja. Toda Draghi je predlog takoj zavrnil, češ da je pri ECB zaseden do leta 2019. Sicer pa je včeraj v Italiji močno odjeknila novica, da bodo zaposleni v Fiatovi tovarni v Melfi-ju v Bazilikati v dopolnilni blagajni v obdobju od 11. februarja 2013 do 31. decembra 2014. Skoraj dvoletni prisilni dopust naj bi bil potreben, da bo podjetje uredilo novo linijo za proizvajanje manjših terenskih vozil. V tem času bodo v Melfiju še proizvajali fiat punto, vendar na eni liniji, in ne več na dveh kot doslej. Na 11. strani Dve Slovenki za koroški Deželni zbor Na 2. strani Spolne usluge v Ulici sv. Frančiška Na 4. strani Trst film festival tudi slovensko obarvan Na 8. strani Trst še bolj mesto znanosti Na 8. strani Sodili mu bodo zaradi eksplozije v Gradišču Na 13. strani trst - Odsotnosti na zelenjavni tržnici H V V| • ■ V« ■ • Tržaški občinski uslužbenci v priporu proti islamistom VS ZN podprl francoski gorica - Napovedujejo njeno ukinitev Dežela in občina poseg v Maliju v boj za brigado BAMAKO - Članice VS ZN so v ponedeljek na zasedanju za zaprtimi vrati podprle vojaško posredovanje Francije v Maliju. Ofenziva malijskih sil ob podpori francoskih proti islamistom se je medtem nadaljevala, blok zahodnoafriških držav pa je napovedal skorajšnji prihod svojih vojakov v Mali v skladu z mandatom VS ZN. Prvi vojaki naj bi prispeli v 24 urah. Francoski predsednik Francois Hollande je medtem pojasnil, da v ofenzivi proti islamistom, ki sicer od od aprila lani nadzirajo sever države, sodeluje 750 francoskih vojakov kopenskih in zračnih sil. Napovedal je, da pa se bo njihovo število še povečalo na okoli 2500 vojakov. Na 11. strani \ f - m1 i« Is 'C -1 , i 'A. i f'V it L ' * 2 Sreda, 16. januarja 2013 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Možni scenariji po napovedih sil koalicije o odhodu iz vlade Negotovost v pričakovanju na odločitev Janeza Janše Poslanci SDS: »Odstop Janše mokra želja stricev iz ozadja in njihovih nečakov« LJUBLJANA - Zadnje napovedi koalicijskih DL, DeSUS in SLS nakazujejo možnost njihovega odhoda iz vlade. Če se bo to zgodilo, bo vlada ostala brez šestih ministrov. Po mnenju pravnika Mira Cerarja bodo o formalnih postopkih, ki bi sledili v tem primeru, morale svoje povedati pristojne pravne službe v vladi in DZ. Zakonodaja je namreč tu nedorečena. Kot pravi Cerar, situacijo glede tega, kaj se zgodi, če vlada nima vseh ministrov, na nek način posredno ureja zakon o vladi. Omenjeni zakon v 11. členu ureja predvsem situacijo neposredno po izvolitvi vlade. To določbo, ki je po Cerarjevem mnenju nedorečena in nekoliko vprašljiva z vidika ustave, pa sam šteje za relevantno tudi v situaciji, ki bi nastopila, če bi odstopilo določeno število ministrov. Omenjena določba po Cerarjevem mnenju omogoča predsedniku vlade, da lahko začasno, dokler niso imenovani novi ministri, te resorje poveri drugim ministrom ali pa kakega celo prevzame sam. Pri tem pa je po njegovih besedah bistveno težji odgovor na vprašanje, kako ravnati v situaciji, če vlada nenadoma ostane brez več kot tretjine ministrov. Zakon o vladi v 11. členu namreč določa, da lahko vlada nastopi funkcijo samo, če ima najmanj dve tretjini ministrov. »V tem primeru se ponuja kot možna razlaga, da bi lahko šteli, da vladi v takšnem primeru funkcija preneha, pri čemer pa je težava v tem, da v ustavi za takšno razlago ni ustrezne podlage,« izpostavlja Cerar. Zato bo po njegovih besedah, če bo torej nastopila ta situacija, zelo pomembno, kakšno pravno stališče bodo zavzele pristojne pravne službe v vladi in v DZ.Vsekakor pa bo, pravi Ce-rar, treba v prihodnje zakon glede tega dopolniti. Na pojasnila vladne službe za zakonodajo STA še čaka. Z odhodom iz koalicije, če premier Janez Janša zaradi ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije ne odstopi, so zagrozili v DeSUS, SLS in DL. Če bi do tega res prišlo in bi odstopili tudi vsi njihovi ministri, to pomeni, da bo vlada brez šestih ministrov. Če ne štejemo ministrice brez resorja Ljudmile Novak, to pomeni več kot polovico članov vlade. Medtem so v poslanski skupini SDS včeraj pojasnili, da bo Janša konec tedna predvidoma sklical novinarsko konferenco, odstop pa je »mokra želja stricev iz ozadja in njihovih nečakov«. Po- slanska skupina SDS se je sicer včeraj sestala na redni seji, po koncu pa so za STA le pisno sporočili, da je njihovo stališče in stališče predsednika stranke Janeza Janše glede morebitnega odstopa znano. Sedaj pa so na vrsti tisti, »ki napovedujejo rušenje vlade in potiskanje Slovenije v krizo«, so zapisali za STA. Svet stranke in mnogi člani stranke so namreč Janšo po objavi ugotovitev protikorupcijske komisije, ki mu očita kršenje protikorupcijske zakonodaje, podprli. Janša se za zdaj na odločitve organov strank DL, DeSUS in SLS, ki zahtevajo njegov odstop, še ni odzval, v poslanski skupini pa torej to napovedujejo za konec tedna. V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so včeraj izrazili podporo predsedniku vlade Janezu Janši, ob tem pa izpostavili spoštovanje do njegovega dosedanjega dela. Podpori delu predsednika vlade so se pridružili tudi v Sindikatu upokojencev in invalidov Slovenije, kjer poudarjajo, da je Janša v času krize pokazal razumevanje za upokojence. Slavko Kmetič, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, katerega član je tudi Janša, je zapisal, da združenje podpira predsednika vlade. Podporo Janši so včeraj izrekli tudi v Sindikatu upokojencev in invalidov Slovenije, ki je del Zveze sindikatov upokojencev, ki mu sicer prav tako predseduje Kmetič. Predsednica Sindikata upokojencev in invalidov Slovenije Justina Pančur je zapisala, da so bili upokojenci prizadeti, ko jim je »levica vzela 10 pokojnin«, v času Janševe vlade pa so se kljub krizi upokojencem usklajevale pokojnine. Ugotovitve protikorupcijske komisije so po njenem mnenju »le politični pamflet«, namenjen škodovanju Janši. Ob tem navaja, da so v sindikatu prepričani, da finančnih ukrepov ni predlagal Janša, temveč Državljanska lista in minister za finance Janez Šu-šteršič, zato tudi protesti niso uperje-ni proti Janši. Podporo Janši so že izrekli v Zboru za republiko in Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, kjer ocenjujejo, da poročilo Komisije za preprečevanje korupcije pri ugotovitvah glede Janše vsebuje številne »pravne in ekonomske zdrse«. France Cukjati iz Zbora za republiko je prejšnji teden dejal, da se »vse doz-dajšnje afere v zvezi z diskreditacijo Janše odvijajo po istem scenariju«. Dve Slovenki za Deželni zbor Obetaveno mesto za kandtatko Ano Blatnik (SPO), zelo dobre možnosti izvolitve pa ima tudi Zalka Kuchling (Zeleni) CELOVEC - Na Koroškem se je s predstavitvijo kandidatnih list začela vroča faza predvolilne kampanje za predčasne deželne volitve, ki bodo 3. marca 2013. Konec preteklega tedna so svojo deželno listo predstavili tudi socialdemokrati (SPO) pri katerih na obetavnem mestu kandidira koroška Slovenka Ana Blatnik. Zelo dobre možnosti za izvolitev v deželni zbor pa ima še druga koroška Slovenka, Zalka Kuch-ling, ki kandidira pri Zelenih na drugem mestu na deželni listi. Enotna lista (EL), zbirna stranka koroških Slovencev, na volitvah pa po vsej verjetnosti ne bo nastopila. Dokončno odločitev naj bi EL sprejela v naslednjih dneh. Ana Blatnik, predsednica Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPO« (DESKAN) in tudi predsednica socialdemokratskih žena na Koroškem je na deželni listi SPO uvrščena na osmem mestu, na okrajni listi Celovec-dežela pa na drugem mestu. To pomeni, da pri ugodnem volilnem izidu lahko pride v deželni zbor preko okrajne liste, osmo mesto na deželni listi pa ji bolj ali manj zagotavlja sedež v zveznem svetu, zbornici dežel avstrijskega parlamenta, v kateri že zdaj zastopa svojo stranko. Glavni kandidat koroških socialdemokratov je predsednik stranke Peter Kaiser, na drugem mestu pa je deželna svetnica Beate Prettner iz Beljaka. Listo so sestavili po principu zadrge - izmenoma moški in ženska. Svojega glavnega kandidata je medtem izbrala tudi ljudska stranka (OVP). Prvo mesto na kandidatni listi je zasedel predsednik stranke Gabriel Obernosterer, sledi mu pa deželni svetnik Wolfgang Waldner. Odločilno za ta vrstni red je bilo povpraševanje med funkcionarji stranke in dejstvo, da je Obernosterer bolj znan. Pri morebitnih pogajanjih o kaki koaliciji po volitvah pa naj bi vodil stranko zopet Waldner. Ali bo Obernosterer potem predsednik poslanskega kluba OVP ali pa bo ostal v državnem zboru, bo odvisno od rezultata volitev, je menil glavni kandidat ljudske stranke. Komunistična stranka (KPA) pri koroških deželnozborskih volitvah ne bo kandidirala kot samostojno volilno gibanje, podpira pa »Alianso Socialna Koroška«. Odločitev je sprejela dežel- Ana Blatnik na organizacija stranke, ki hoče s tem signalizirati, da je na Koroškem »živa široko zasnovana politična alternativa«. »Aliansa Socialna Koroška« je ob njenem prvem javnem nastopu konec Zalka Kuchling preteklega tedna poudarila, da je »edina opozicija na Koroškem« ter da se pojmuje kot omrežje tistih sil, ki želijo Koroško popeljati iz politične oneme-losti. Hkrati člani alianse želijo, kot pra- vijo, »skupno s koroškim prebivalstvom zagotoviti, da se bodo v bodoče sprejemale politične odločitve v korist skupne družbe«. Koroški svobodnjaki (FPK) na čelu z glavnim kandidatom Gerhardom Dorflerjem pa so svojo predvolilno kampanjo začeli z geslom »Naša Koroška«. Njihov predsednik Kurt Scheuch je pri tem napovedal, da želijo uporabiti t. i. Sklad za prihodnost, v katerem je skoraj 500 milijonov evrov iz prodaje koroške Hypo banke, za podpore družinam, za gradnjo in sanacijo ter za zdravstvo. Razlog za poseg v sklad je po mnenju FPK »grozeče razvrednotenje denarja». Sicer je za porabo denarja iz sklada potreben sklep z dvotretjinsko večino v deželnem zboru, ki ga ne bo. Vse tri ostale v deželnem zboru zastopane stranke so namreč že poudarili, da takšnega sklepa v deželnem zboru ne bo. Predstavnica Občine v Luki Koper KOPER- Občinski svet Mestne občine Koper je z 22 glasovi za in štirimi proti potrdil direktorico koprske občinske uprave Sabino Mozetič kot svojo kandidatko za članico nadzornega sveta Luke Koper, predstavnico lokalne skupnosti. Mozetičeva je to funkcijo opravljala že do zdaj. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) je decembra Luki Koper poslala zahtevo za sklic skupščine, na kateri bi delničarji odločali o odpoklicu zdajšnjih in imenovanju šestih novih nadzornikov. Po predlogu Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) bi skupščina najprej odpoklicala dosedanje člane nadzornega sveta Janeza Požarja, Bojana Branka, Marka Si-monetija, Jordana Kocjančiča, Tomaža Možeta in Sabino Mozetič, nato pa bi za obdobje štirih let imenovala šest novih nadzornikov. AUKN za nove nadzornike predlaga Nikolaja Abrahamsberga, Igorja Maherja, Roberta Srabotiča, Marka Kocjanči-ča, Bredo Filipovič in Ireno Trohar Andrijašič. (STA) «I •• • v v Slovenija »išče« novega guvernerja LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor je včeraj podpisal poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za položaj guvernerja Banke Slovenije. 45-dnevni rok za prijavo kandidatov bo začel teči po objavi v uradnem listu. Aktualnemu guvernerju Marku Kranjcu namreč julija poteče šestletni mandat. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je Pahor namreč v ponedeljek prejel pismo guvernerja Banke Slovenije, v katerem ga je ta obvestil, da mu 16. julija poteče šestletni mandat. Kranjec je predsednika v pismu prosil, da v skladu z zakonom o Banki Slovenije začne postopek za imenovanje guvernerja Banke Slovenije. (STA) V Sloveniji policisti naprej stavkajo LJUBLJANA - Stavka dela policistov, ki se je začela v petek, bo potekala najmanj do ponedeljka, ko se bo sestal stavkovni odbor sindikata, je včeraj za STA povedal predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič. Na sejo stavkovnega odbora bosta povabljena tudi notranji minister Vinko Gorenak in generalni direktor policije Stanislav Veniger. Notranji minister Gorenak in prvi policist v državi Veniger sta po besedah Uroševiča zagotovila, da bosta naredila vse, kar je v njuni moči, da bo stavkovni sporazum izpolnjevan v celoti. DEŽELA FJK Predlog zakona za zdravila s kanabinoidi TRST - Tretja deželna svetniška komisija je soglasno sprejela predlog zakona, ki predvideva enostavnejše oskrbovanje z zdravili in pripravki iz kana-binoidov, ki bi bili za bolnike dostopnejši. Predlog zakona je članom komisije že drugič predstavila deželna svetnica Demokratske stranke Annamaria Menosso, na prvi seji soglasja ni bilo. Predstavnika Ljudstva svobode Franco Dal Mas in Massimo Blasoni sta izrazila pomisleke v zvezi s terapevtskim uživanjem kanabinoidov ter z ujemanjem zakonskega osnutka in stališči ustavnega sodišča. Vlada v Rimu se je proti podobnim deželnim zakonom z drugih koncev Italije namreč že pritožila. Menossova je tokrat predstavila nekaj popravkov in predlog, ki bo romal v deželni svet, je bil sprejet soglasno. Zdravila bo kupovala bolnišniška lekarna ali zdravstveno podjetje, ki je pristojno za določenega pacienta. Stroške naj bi kril deželni zdravstveni sistem, če bodo sredstva na voljo. ČRNA KRONIKA - V domovini vsekakor tvega smrtno kazen Kuba ne bo izročila Italiji mladega domnevnega morilca HAVANA - Kuba ne bo izročila italijanskim sodnim oblastem svojega mladega državljana Reivera Rica Labordeja, ki je skupaj s sestro Li-sandro obtožen umora zakoncev Rossette Sostero in Paola Burgata v Lignanu Sabbiadoro. Havana se pri tem sklicuje na meddržavno konvencijo z Italijo (sklenjena je bila daljnega leta 1928), ki določa, da Kuba ne izroča drugim državam svojih državljanom, pač pa jim sodi doma na osnovi lastne zakonodaje. Če bi bil Laborde spoznan za krivega dvojnega umora, bi ga lahko doma obsodili na smrtno kazen. Če bi obstajala ta nevarnost, bi Italija vsekakor odklonila vsakršno sodelovanje s Kubo na procesu, 24-letnemu moškemu pa bodo ob njegovi odsotnosti gotovo sodili tudi v Vidmu skupaj s sestro. Kubanec je v domovini po poročanju nakaterih medijev priznal zločin, do katerega je prišlo avgusta Reiver Rico Laborde lani v Lignanu. 24-letnik, ki je v priporu v Havani, je odgovoril na vsa vprašanja v zvezi z umorom zakoncev iz Lignana. Osumljenec, ki je sedaj formalno obtožencem, je italijanskim preiskovalcem podrobno opisal priprave na rop, dogajanje v vili zakoncev Burgato in beg Dvoj- nega umora, kot rečeno, dolžijo tudi njegovo sestro Lisandro, ki je priprta v Trstu. Zasliševanja pod vodstvom kubanskega sodnika so se udeležili tudi italijanski preiskovalci - poveljnik preiskovalnega oddelka videmskih karabinjerjev Fabio Pasquariello, kapitan Giuseppe De Felice s kara-binjerskega oddelka ROS iz Rima ter poročnik mednarodne policije Interpol Stefano Carella. Videmski glavni tožilec Antonio Biancardi je izjavil, da pričakuje odlične rezultate. Preiskavo vodi tožilka Claudia Danelon. »Končno resnica. Smo pri zaključku preiskave, proces bi se moral začeti v kratkem,« pa je izjavil odvetnik Stefano Trabalza, ki zastopa družino Burgato. Pohvalil je preiskovalce in se zahvalil italijanskemu zunanjemu ministru Giuliu Terziju za podporo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 16. januarja 2013 3 februarske volitve - Tamari Blažina so se pridružili Igor Komel, Fabrizio Dorbolo in Boris Kobal Za rimski parlament doslej štirje slovenski kandidati TRST - V ponedeljek, 21. januarja zapade rok za predložitev kandidatnih list za februarske predčasne parlamentarne volitve. Demokratska stranka, SEL in stranke, ki podpirajo Maria Montija, so že sestavile liste, v drugih strankah pa so v teku zadnji pogovori in pogajanja za kandidature. Po doslej znanih podatkih se bodo 24. in 25. februarja za parlamentarne mandate potegovali štirje Slovenci in sicer Tamara Blažina (DS-poslanska zbornica), Fabrizio Dorbolo (SEL-zbornica), Igor Komel (SEL-senat) in Boris Kobal (Državljanska revolucija-zbornica). Demokrati računajo na zmago tudi v FJK DS je ena redkih strank (za podobno rešitev so se odločili tudi v Gril-lovem gibanju), ki kandidira le osebnosti iz Furlanije-Julijske krajine. Stranka računa na zmago na državni ravni in s tem na večinsko nagrado v FJK, ki bi ji zajamčila izvolitev vsaj šest poslancev. Dosedanja senatorka Blažinova je na petem mestu na volilnem seznamu, kar ji jamči dobre možnosti za izvolitev, čeprav - kot sama pravi - so za vsako izvolitev nujno potrebni glasovi. SEL: Slovenci razpršeni na primarnih volitvah Nosilec kandidatne liste SEL (Levica, ekologija in svoboda) za poslansko zbornico je strankin vodja Nichi Vendola, ki kandidira v več italijanskih deželah. Če bo njegova stranka dobila poslanski mandat v FJK in če bo Vendola izvoljen tudi drugod, bo mesto v zbornici prepustil Furlanki Sereni Pel-legrino, zmagovalki nedavnih primarnih volitev SEL. Nosilka kandidatne liste za senat je naravovarstvenica Gra-zia Francescato, ki kandidira tudi v Venetu. Če bo izvoljena tam in če bo SEL osvojil senatni mandat tudi v FJK, bo Francescatova mesto v Rimu prepustila Goričanki Loredani Panariti. Tamara Blažina-poslanska zbornica Beneški Slovenec Dorbolo je peti na kandidatni listi za zbornico, Go-ričan Komel pa peti za senatno skupščino. Njuna razporeditev na kandidatnih listah je odraz njunih izidov na strankinih primarnih volitvah. Dor-bolo (231 glasov) se je uvrstil na četrto mesto, Komel (168 glasov) pa na deveto mesto. Z boljšo koordinacijo med Slovenci bi najbrž oba dobila več glasov in boljše »odskočne« možnosti, slovenski glas SEL pa je zatajil predvsem na Tržaškem. Giulio Lauri je kljub napovedamu odstopu zaradi slabih rezultatov na primarnih volitvah še vedno deželni koordinator SEL in bo na tem mestu najbrž ostal do februarskih volitev. To daje razumeti sam Lauri, ki je skupaj s strankinimi aktivisti v teh dneh angažiran za zbiranje podpisov za vložitev kandidatur. Kobal bo menda četrti na poslanski listi Gibanje Državljanska revolucija (Rivoluzione civile) je tudi v FJK, kot drugod po Italiji, na prvo mesto poslanske kandidatne liste uvrstilo svojega vodjo Antonia Ingroio. Na drugem mestu bo menda znani novinar Oliviero Beha, na tretjem univerzitetni profesor Alberto Burgio, na četrtem pa slovenski režiser slovenija - Na cestah in avtocestah Zimske razmere povzročajo težave LJUBLJANA - Zimske razmere so tudi včeraj povzročile precej nevšečnosti v Sloveniji, zlasti na cestah. Zaradi dežja in snežnih neviht so bile vozne razmere na zahodu države in ponekod na Dolenjskem ter v osrednji Sloveniji slabe. Na Gorenjskem je promet upočasnilo močno sneženje, na območju med Logatcem, Cerknim in Idrijo pa voznikom svetujejo previdnost zaradi ledenega dežja. Tako je po podatkih Prometno-informacij-skega centra za državne ceste prišlo do poledice zaradi ledenega dežja in dežja s snegom na primorski avtocesti med Ravbarkomando in Senožečami ter v Vipavski dolini med Vipavo in Podnanosom. Na širšem območju Gorenjske je skoraj ves dan močno snežilo. Ponekod je okrog poldneva samo v dobri uri zapadlo kakšnih deset centimetrov novega snega, skupno pa ga je v zadnjih dveh dneh zapadlo že kakšnih 40 centimetrov, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal vodja vzdrževanja cest pri Cestnem podjetju Kranj Damijan Pestotnik. Ceste so prevozne, zaradi prometne nesreče je bila polovična zapora le na cesti Kranj - Golnik v Tenetišah, vendar pa Pestotnik opozarja na ustrezno zimsko opremo, brez katere na gorenjskih cestah včeraj ni šlo. Po podatkih prometno-informa-cijskega centra je bil na gorenjski avtocesti promet oviran pred priključkom Lesce proti Avstriji. Zaradi snega in snežnih plazov so še zaprte ceste Če-povan - Most na Soči, cesta Volče - Solarji (prehod Italija) ter cesta čez prelaz Vršič. Uporaba verig pa je obvezna na prelazih Jezersko, Ljubelj in Korensko sedlo ter na cesti Petrovo Brdo - Podrošt. Za tovorna vozila je promet prepovedan na cestah Tolmin - Dolenja Trebuša - Idrija - Godovič, na Hrvaškem pri izstopu na mejnih prehod Ba-bno Polje in Petrina. Iz prometa so jih izločali tudi na podravski avtocesti na počivališču Dravsko polje proti Gruškovju. Kako varčevati pri ogrevanju stanovanj? TRST - Tržaška in goriška pokrajinska uprava podpirata kampanjo za energetsko diagnozo stanovanj, kateri naj bi potem sledili varčevalni ukrepi pri ogrevanju. Zanimivo pobudo bodo predstavili v petek, 18. januarja med 10. in 13. uro v Hotelu Savoia v Trstu (dvorana Mandracchio). Navzoči bodo javni upravitelji in izvedenci. Fabrizio Dorbolo-poslanska zbornica in gledališčnik Boris Kobal. Tudi Beha in Burgio kandidirata v drugih volilnih okrajih, zato naj bi Kobal po prepričanju SKP in SIK prišel v poštev za morebitno izvolitev. Nosilec kandidatne liste za se- Boris Kobal-poslanska zbrnica nat bo, kot kaže, priznani tržaški zdravnik Marino Andolina. V FJK računajo, da bo Rim čimprej formalno potrdil kandidatne liste, tako da bo lahko gibanje za- Igor Komel-senat čelo zbirati podpise za njihovo predložitev. Na deželni ravni morajo stranke, ki niso zastopane, v parlamentu za vsako listo zbrati najmanj tisoč podpisov. rim - Tržaški politik na pragu šeste kandidature Senator Camber spet v parlament, Antonione pa nazaj v ambulanto RIM - Giulio Camber je redno namenjal mesečni prispevek Ljudstvu svobode in lahko torej spet kandidira za senat. In to ne glede, če ima za sabo že pet zakonodajnih dob in če je bil pravnomočno obsojen zaradi prejemanja podkupnin pri stečaju Tržaške kreditna banke. Silvio Berlusconi je včeraj dobil uradni predlog strankinega vodstva iz Furlanije-Julijske krajine, po katerem bi tržaški politik (praga parlamenta je prvič prestopil leta 1987) bil na vrhu senatne kandidatne liste v FJK. To bi Camberju spet stoodstotno omogočilo izvolitev v Rim. Berlusconi bo zelo težko črtal Cam-berja iz kandidatne liste, potem ko je z njim predlanskim podpisal neke vrste pogodbo. Če bo senator Camber podprl Roberta Antonioneja za župana Trsta, mu bo Camber je v parlamentu od leta 1987 Berlusconi znova zajamčil izvolitev. Camber je res na papirju podprl Antonioneja, ki je bil poražen in se sedaj umika tudi iz državne politične scene, čeprav nosi velike zasluge za Berlusconijev padec. Anto-nione tako se vrača v zdravniško ambulanto, Camber (drugi na listi, iz katere je izpadel dosedanji senator Vanni Lenna, bo deželni odbornik Riccardo Riccardi) pa znova v senat. Nosilec kandidatne liste Ljudstva svobode za poslansko zbornico v FJK bo najbrž Silvio Berlusconi, za njim z zagotovljeno izvolitvijo pa deželni koordinator stranke Isidoro Gottardo. Vozovnico za Rim imata skoraj zagotovljeno tudi Manlio Contento in nekdanja smučarska prvakinja Manuela Di Centa, možnosti za izolitev v poslansko zbornico ima tudi Tržačan Piero Tononi, nekoč pristaš Roberta Menie, sedaj pa Camberjev politični sopotnik. 'etekOsü Pripravil Filip Fischer Dvoje pevskih zborov \Slovan Leta 1898 so Padričarji ustanovili Pevsko in bralno društvo Slovan. V njem so poleg mešanega pevskega zbora delovale še dramska skupina, tamburaška skupina in čitalnica. Pevsko društvo je leta 1908 primerno proslavilo svojo desetletnico obstoja in ob tej priložnosti natisnilo tudi razglednico, ki jo objavljamo. Društvo je za časa prve svetovne vojne prekinilo delovanje, a potem se je njegova dejavnost obnovila, vendar v nelahkih, povsem novih povojnih okoliščinah. Fašistični pritisk na Slovence se je iz leta v leto stopnjeval do tragičnega leta 1927, ko so oblasti prepovedale tudi padriškemu Slovanu sleherno delovanje. Po osvoboditvi je Slovan spet zaživel s svojim pevskim zborom. Leta 1948 so proslavili petdesetletnico obstoja, a še istega leta je prišlo do razkola zaradi kominformovskega spora. Društvo se je razcepilo na dvoje: tako v titovskem kot v stalinovskem delu je nastopal po en pevski zbor pod imenom Slovan. Po osmih letih je prosvetarje le srečala pamet, ker je prišlo do sprave in ponovne združitve. 4 Sreda, 16. januarja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TOVARNA VELIKIH MOTORJEV - Državno tožilstvo zahteva sodni pregon, ker so bili zaposleni izpostavljeni azbestu Štirje upravitelji preiskovani zaradi smrti osmih delavcev Državno tožilstvo je včeraj po končani ustrezni preiskavi obtožilo štiri bivše direktorje oziroma pooblaščene upravitelje nekdanje Tovarne velikih motorjev, da so iz malomarnosti povzročili smrt osmih delavcev v obdobju od leta 1971 do leta 2000. Gre za delavce, ki so bili na delovnem mestu izpostavljeni azbestu in so kasneje oboleli in umrli zaradi posledic plevrične-ga mezotelioma. Javno tožilstvo je obtožilo tedanje upravitelje, da niso storili nič, čeprav so bili seznanjeni z dejstvom, da je azbest smrtonosna snov. Preiskavo je sprožila po vsej verjetnosti prijava vdove kakšnega delavca ali pa kakšnega delavca, ki je še živ. V teku je namreč še drugi sklop preiskave, ki proučuje smrt dodatnih šest bivših delavcev iste tovarne, ki so oboleli za plevričnim mezoto-liomom in kmalu umrli. Kaže, da so trije izmed njih umrli pred nedavnim. Ostali trije primeri so bili sprva arhivirani, v luči izsledkov zdajšnje preiskave javnega tožilstva pa jih bodo znova proučili. Spomnimo naj, da je Tovarna velikih motorjev nastala leta 1971 in so jo od takrat upravljali družba Fiat, zavod IRI in skupina Fincantieri. Po ustreznem privatizacijskem postopku je tovarno konec 90. let prevzela finska skupina Wartsila. Štirje preiskovani so generalni direktor Tovarne velikih motorjev v letih 1970-1977, predsednik in pooblaščeni upravitelj tovarne v obdobju 1977-1984, generalni direktor in pooblaščeni upravitelj oddelka za velike motorje družbe Fincantieri v letih 1984-1992 in član upravnega sveta Fin-cantierija v obdobju 1984-1994. Edina, za katera se je zaenkrat izvedelo imeni, sta Alberto Guglielmotti, ki je vodil tovarno v letih 19701976, in Manlio Lippi, ki je bil zaposlen v dolinski občini v 90. letih. Lippi je prejel sodno obvestilo tudi v okviru preiskave goriškega javnega tožilstva glede azbesta v tržiški ladjedelnici Fincantieri. Predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Wartsila Sergio Razeto je včeraj poudaril, da niso v Wartsi-li nikdar uporabljali azbesta. Nasprotno, prednost ima zdravje delavcev. Na tem področju je navadno težko izslediti odgovorne, je ocenil včeraj tržaški glavni tožilec Michele Dalla Costa. To velja še predvsem na Tržaškem, kjer so uporabljali azbest »v mnogih dejavnostih«. V Trstu je torej to prvič, ko je sodstvu uspelo ugotoviti odgovorne, je dodal tožilec, ki je dejansko postavil na zatožno klop vrhove Tovarne veli- V nekdanji tovarni velikih motorjev je danes finska grupacija Wartsila kroma kih motorjev od njene ustanovitve do leta 2000. Tožilstvo v bistvu obtožuje upravitelje, da niso odstranili oz. nadomestili azbesta, da niso opremili tovarne s prezračevalnimi napravami in da niso ločili oddelkov z azbestom od drugih. Dalje, zaposlenih niso seznanili z nevarnostjo in niso niti posredovali ustreznih mask. Delavci, ki so umrli zaradi posledic vdihavanja azbesta so bili zaposleni v različnih oddelkih tovarne, od tistega za varjenje do tistih za testiranje in vzdrževanje. Za oceno smo včeraj vprašali tudi sindikate. Pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich je poudaril, da je sodstvo le potrdilo trditve sindikatov. Ti so namreč tako kot znanstveniki že pred desetletji trdili, da je azbest smrtonosen in da nosijo odgovornost upravitelji oz. lastniki tovarn. Zadevo so zapečatili v začetku 80. let z ustrezno zakonodajo, ki pa je niso v mnogih upoštevali. Sindikat kovinarjev Fiom-Cgil je že sledil mnogim tožbam proti Tovarni velikih motorjev, je dodal pokrajinski tajnik Fiom Stefano Borini, medtem ko je pokrajinski tajnik sindikata Cisl Luciano Bordin soglašal, da so v mnogih podjetjih podcenjevali nevarnost azbesta in niso torej ukrepali. Aljoša Gašperlin EARA - Posvet na Pomorski postaji Državno tožilstvo proti azbestu O azbestu in njegovih številnih žrtvah, predvsem pa o sodnih vidikih neskončne bitke proti proizvajalcem tega smrtonosnega materiala bo v soboto tekla beseda na posvetu, ki ga na Pomorski postaji prireja mednarodno nepridobitno združenje EARA onlus. Na posvetu, ki se bo pričel ob 9. uri v dvorani Oceania, bo govor predvsem o možnih oblikah koordinacije med raznimi italijanskimi tožilstvi: pri združenju EARA upajo, da bo v prihodnje mogoče ustvariti vsedržavno tožilstvo, ki se bo ukvarjalo s tožbami zaradi azbesta in ostalih okolju ter ljudem nevarnih materialov. Zato so uvodne posege zaupali državnim tožilcem, med katerimi bo tudi Raffaele Guariniello, turinski tožilec, ki je lani obsodil lastnike in upravitelje tovarne Eternit v kraju Casale Monferrato. Moderator sobotnega posveta bo Giampiero Rossi, avtor dokumentirane knjige Amianto - proces-so alle fabbriche della morte (Azbest - proces tovarnam smrti). Prisotnost tožilca Guariniella je pozdravil tudi predsednik združenja finančnih stražnikov, ki so bili izpostavljeni azbestu, Lorenzo Lo-russo. Trst je bil v 70. in 80. letih »preplavljen« z azbestom, je zapisal Russo v tiskovni noti in poudaril, da zahtevajo iste pravice, ki jih jamčijo za izpostavljene azbestu na osnovi zakona 257/1992. VREME - Dolina Obveze ob sneženju ali poledici Vremenoslovci napovedujejo danes novo poslabšanje z možnostjo sneženja vse do ravnin, ki mu bo sledila ohladitev z burjo in nevarnostjo poledice. Uprava Občine Dolina opozarja občane na določilo občinskega pravilnika za primer snežnih metežev in poledice. Gre za obveznosti pa tudi dobre prakse, ki naj bi jih upoštevali vsepovsod. V primeru metežev je obvezno čimprej očistiti sneg in led na pločnikih do razdalje 2 metrov in ju kopičiti ob robu ceste, da ne bo ovir za prehod pešcev. To obvezo morajo izpolniti: lastniki, tako zasebni kot javni, za odseke pločnikov pred nepremičninami; upravitelji prodajaln, trgovin, raznih obratov in skladišč na odsekih pred prostori zadevnih dejavnosti; upravitelji javnih površin oz. površin odprtih javnemu prehodu. Ista obveza velja za lastnike zemljišč, naj bodo ograjena ali ne, ob javni cesti, pri katerih je treba počistiti pas ceste, ki naj omogoči prehod ene osebe. Lastniki nepremičnin in upravitelji prodajaln, trgovin in skladišč si morajo tudi nabaviti primerno količino soli in žagovine, ki ju bodo potresli na pločnik v primeru nenadne poledice in imeti na razpolago kramp in lopato za prebijanje ledu. Občina si pridržuje pravico, da vzpostavi začasne prepovedi parkiranja in postajanja za vozila vseh vrst, da bi se omogočilo čiščenje zasneženih cest. Vozila, ki bi ovirala čiščenje, lahko prisilno odstranijo. Dolinski občani si lahko priskrbijo sol pri zbirnem centru v Boljun-cu št. 279/A, od ponedeljka do petka od 8. do 13. in od 14. do 16. ure. V zimskem času je vselej priporočljivo biti opremljeni z zimskimi gumami ali imeti v avtomobilu zimske verige. POLICIJA - Zaplemba Ribe in školjke niso prispele v Ljubljano Kitajski voznik s 1435 kg jedi, a brez hladilnika V bližini glavne tržaške železniške postaje je mejna policija med izvajanjem nadzornih dejavnosti naletela na kitajskega državljana, ki je v kombiniranem vozilu prevažal večjo količino rib, mehkužcev in ribjih izdelkov (nekateri so bili zamrznjeni, drugi ne). Policisti so med kontrolo takoj opazili, da v vozilu ni nobene hladilne naprave, higienske razmere pa so bile skromne. 38-letni kitajski državljan N. J., ki stanuje v Ljubljani, je ribe in ostale jedi kupil na tržnici v Chioggi pri Benetkah, prevažal pa jih je v Slovenijo. Njegova žena upravlja namreč štiri kitajske restavracije. Zaradi kršitve varnostnih in higienskih predpisov so vozniku zaplenili tovor, skupno 1435 kilogramov jedi - rakce, hobotnice, totanje, vongole, tofu in 40 vreč po 20 kg riža. Voznik, ki je imel ob sebi 50.000 evrov v gotovini, je poleg tega vozil pod vplivom alkohola, zaradi česar so mu policisti odvzeli vozniško dovoljenje in napisali vrsto glob v skupni višini 6452 evrov. Družina zaprosila za azil Med potniki, ki so s trajektom pripluli iz Grčije, je bila tudi slovaška družina, ki so jo policisti pregledali v tržaškem pristanišču. V avtomobilu sta bila mož, žena in trije otroci, njihovi potni listi pa so bili ponarejeni. V resnici je šlo za kurdsko družino iz Irana, ki je takoj zaprosila za politični azil. ULICA SV. FRANČIŠKA - Policija zasegla nočni klub Carillon Nekaj več kot striptiz Policisti tržaškega mobilnega oddelka so po nalogu javnega tožilca Federica Frezze zaprli in zasegli znani nočni klub Carillon, na začetku Ulice sv. Frančiška v Trstu. Lastnika, Graziano Bissaco in E. M., sta osumljena izkoriščanja in spodbujanja prostitucije. Septembra lani so stari nočni klub korenito obnovili in mu povrnili čar iz 80. let, v njem so zaživele tudi priljubljene erotične burleske. Dogajanje v prostorih tik ob Ulici Carducci pa že nekaj mesecev nadzira policija. Preiskovalci so ugotovili, da so nekateri gostje lokala v eni noči odšteli tudi do štiri tisoč evrov, v računu so bili všteti ženska družba in drage pijače. Policisti v civilu so v klubu opazili, da lastnika vsakič zahtevata poravnavo računa ravno v trenutku, ko stiki med gostom in striptizeto postanejo posebno »vroči«. Naposled so preiskovalci legitimirali šest deklet, tujih državljank, ki so po njihovih navedbah občasno nudile gostom lokala pravcate spolne usluge. Svoj osebni dokument pa so policistom pokazale tudi številne stranke, ki so za nekajminutna intimna soočenja z dekleti plačevale visoke zneske. Marsikateri moški je poročen: soproge sploh niso sumile, da njihovi možje preživljajo večere s striptizetami, oni pa niso vedeli, da jih vseskozi tiho opazujejo policisti. Ob prisilnem zaprtju lokala je marsikaterega gosta obšla zadrega, ker bo moral o svojih nočnih zabavah najbrž poročati tudi doma. (af) Pročelje stavbe, v kateri je tudi zaseženi nočni klub Carillon kroma / RADIO IN TV SPORED Sreda, 16. januarja 2013 5 OBČINA TRST - Preiskava karabinjerjev o neupravičenih odsotnostih na delovnem mestu Direktor zelenjavne tržnice in drugi uslužbenci v priporu Eden je redno prihajal v službo s triurno zamudo, drugi je med delovnim časom odhajal na kosilo domov in vsaj enkrat celo v Slovenijo. Ko je bil na bolniškem dopustu, pa je začasno delal kot popisovalec. Štiri tržaške občinske uslužbence, ki delajo na občinski zelenjavni tržnici na nabrežju Ottaviano Augusto, je tovrstno početje drago stalo, saj so jih karabinjerji v noči na torek zbudili in jih odpeljali v tržaški zapor. Med njimi sta sam direktor zelenjavne tržnice, 61-letni Maurizio Sodani in 47-le-tni Claudio Di Toro, funkcionar občinskega urada za razvoj in proizvodne dejavnosti, ki je poleg tega tudi edini občinski svetnik Severne lige v Miljah (stranka ga je včeraj takoj izključila). V priporu sta tudi uslužbenca Elio Gesu (50 let) in Linda Sain (61), še eno osebo pa so ovadili na prostosti. Preiskavo, ki se je začela lani spomladi, so vodili karabinjerji iz Nabrežine in s Proseka, koordiniral jo je državni tožilec Massimo De Bortoli. Po večmesečnem zbiranju obvestil in dokazov je sodnica za predhodne preiskave Laura Bar-resi podpisala priporne naloge, in sicer za- Tržnica na nabrežju Ottaviano Augusto, kjer na debelo prodajajo sadje in zelenjavo kroma radi utemeljenega suma goljufije v obte-ževalnih okoliščinah na račun Občine Trst. Preiskovalci so dalj časa opazovali uslužbence in njihove delovne navade, za- POLITIKA - Ob robu preiskave Severna liga izključila aretiranega svetnika Eden izmed aretiranih v okviru preiskave o tržaških občinskih uslužbencih, ki so neupravičeno izostajali z dela, je tudi politik. Claudio Di Toro je namreč občinski svetnik Severne lige v Miljah. Pravzaprav je to bil do včeraj, ko se je novica o aretaciji bliskovito razširila, stranka pa ga je pri priči izključila. Pokrajinski tajnik Severne lige Pierpaolo Roberti je v tiskovnem sporočilu obžaloval novico o preiskavi na račun miljskega občinskega svetnika in poudaril, da je le-ta povezana samo z njegovim zasebnim življenjem. Svetnik Di Toro je v miljski občini vedno vneto delal, meni Roberti. »Kdor je v politiki, pa se mora vsekakor dobro obnašati tako na javni kot na zasebni ravni, če noče škoditi javni Claudio Di Toro upravi ali svoji stranki,« je napisal Roberti. Di Toro očitno ni čutil te dolžnosti, »zato bo nemudoma izključen iz Severne lige«. Pokrajinski tajnik je ob koncu pozval Di Tora, naj v znak spoštovanja do miljskih volivcev (prejel je 33 preferenc, op. nov.) in Severne lige takoj odstopi z mesta občinskega svetnika. lezovali so jih tako pri tržnici kot v bližini njihovih domov. Ob tem so karabinjerji redno preverjali urnike, ki jih vsak dan zabeleži sistem za samodejno registracijo prisotnosti. Izkazalo se je, da je eden od osumljencev vsak dan prihajal v službo ob 7. uri zjutraj namesto ob 4. uri. Kolegovo prisotnost pa sta druga dva občinska uslužbenca že ob 4. uri registrirala z njegovo elektronsko kartico (»badge«). Zamudnik je v enem primeru zapustil delovno mesto in odšel v banko, ne da bi v sistem vstavil kartico. Drug osumljenec je v službo prihajal pravočasno, pozneje pa se je odpravljal na kosilo domov (včasih tudi z občinskim vozilom), medtem ko je bil uradno na delovnem mestu. Večkrat se je v raznih barih zadrževal na kavici, vsaj enkrat si je daljšo pavzo privoščil v Sloveniji. V obdobju, ko je bil zaradi nesreče pri delu dalj časa doma na bolniškem dopustu, pa se je prelevil v popisovalca - v tržaških stanovanjih je občanom pomagal izpolnjevati popis zavoda Istat. Tržaška podžupanja Fabiana Martini je odgovorna za občinsko osebje. Včeraj je po telefonu dejala, da za komentar o preiskavi karabinjerjev nima dovolj informacij, saj so jo z zadevo seznanili mediji. »Zaupamo pravosodnim organom in počakali bomo na razplet. Medtem pa bomo morali zagotoviti neprekinjeno delo na ze- lenjavni tržnici, da bodo storitve neokrnjene,« je povedala in pristavila, da obnašanje štirih ali petih oseb ne sme metati slabo luč na vse občinske uslužbence (teh je približno 2500). Na vprašanje, ali so neupravičene odsotnosti razširjen pojav med občinskimi uslužbenci, je zatrdila, da ne. »Občina razpolaga s sredstvi za izvajanje nadzora nad uslužbenci. Rekla bi, da pojav ni razširjen.« To je že druga odmevna preiskava v zvezi s tržaškimi javnimi uslužbenci, ki izostajajo z dela. Septembra lani je finančna straža v sodelovanju s tožilcem De Bortolijem stopila na prste 40 uslužbencem raznih spomeniških varstev, ki so med delovnim časom (kdo več, kdo manj) redno zahajali v trgovine in kdo ve kam še. Za osebje Občine Trst pa je to že drugi škandal v poldrugem mesecu, potem ko je 46-letnega Andreo Brunettija, odgovornega za občinski urad Europe Direct v Ul. Procureria, v začetku decembra doletela kazenska ovadba zaradi suma pri-lastitve javnega denarja in goljufije. Bru-netti, ki stanuje na Kontovelu, naj bi po informacijah občinske policije in tožilca Federica Frezze z davkoplačevalskim denarjem (poleg občinskega denarja naj bi uporabil tudi nekatera sredstva iz evropskih skladov) sebi in svoji družini plačeval družinske izlete po Italiji, železniške vozovnice, pa tudi kolo, flavto, šotor in popravilo osebnega avtomobila. (af) OBČINA TRST - Cosolini in Dapretto o mostu čez kanal Most ni prekratek Most za pešce, ki so ga 4. decembra lani postavili čez kanal pri Ponterošu, ni prekratek. To sta včeraj tržaški župan Roberto Cosolini in odbornik za javna dela Andrea Dapretto dejala novinarjem pred gradbiščem »mostu spotike«, ki ga niso še predali namenu, čeprav je bilo to predvideno že novembra lani. Zamudo je krajevni italijanski dnevnik prejšnji petek pripisal domnevi, da je most enostavno ...prekratek! Točneje: izračuni in meritve naj bi bili točni, vendar bregova kanala nista popolnoma simetrična, zato bo potrebno preurediti kamnita tla na tistih delih bregov, na katerih sloni most. Cosolini in Dapretto (slednji je o tem spregovoril tudi na ponedeljkovi seji občinskega sveta v odgovoru na vprašanje svetnika Cosolinijeve liste Roberta De-carlija) sta odločno demantirala trditve o prekratkem mostu, ki so v prejšnjih dneh med drugim dale povod za več šal: tako so člani skupine Sot v nedeljo z vrvmi skušali »približati« oba bregova, na kar se je nanašala tudi lažna odredba občinske službe za mobilnost in promet. Za župana in njegovega odbornika je vse potekalo v skladu s pravili, most so postavili točno tja, kamor ga je bilo treba postaviti, zamude gre pripisati predvsem čakanju na dovoljenje vojaških oblasti, preverjanju prisotnosti morebitnih eksplozivnih sredstev iz voj- H 1 ID I Í r - u 1 \\\ : i T 110 J UP II Cosolini in Dapretto med tiskovno konferenco pred »mostom spotike« kroma nega časa in nizkim temperaturam, zaradi katerih ni bilo mogoče uporabiti posebnih lepil. Pri tem bodo morali tudi zgladiti hrapavo površino kamnitih plošč na obeh bregovih, po Cosolinijevih besedah pa ne bo nobenih dodatnih stroškov. Kar zadeva zbadljive in po županovem mnenju žaljive zapise na sple- tni strani bollettinotrieste.com, ki naj bi ga urejal deželni svetnik Ljudstva svobode Piero Tononi, je Cosolini, ki je spomnil, da gre pri mostu čez kanal za zamisel prejšnje desnosredinske uprave, napovedal tožbo, prav tako bo občinska uprava tožila neznane avtorje lažne občinske odredbe. ZELENA LUČ Nabrežje: kolesarska steza bo Vse kaže, da ureditev kolesarske steze na tržaškem nabrežju ni pobožna želja, ampak da bo do ureditve proge, ki bi povezala železniško postajo na Trgu Liberta s Sv. Andrejem in nato še s kolesarsko stezo Cottur, dejansko prišlo. Včeraj je namreč potekala servisna konferenca, ki je dejansko prižgala zeleno luč za začetek načrtovanja proge, za katero je Občina Trst prejela že skoraj 260.000 evrov, sama pa jih je za ureditev namenila 90.000. Tudi družba Trieste Terminal Passeggeri, ki upravlja s parkirišči na območju nabrežja, ki je v pristojnosti Pristaniške oblasti, se zanima za projekt, predvsem potem ko je občinska uprava zagotovila, da ne bo prišlo do krčenja števila parkirnih mest. Za ureditev kolesarske proge se zavzema predvsem združenje prijateljev kolesarjenja Ulisse-FIAB, za katero je steza strateškega pomena zaradi potrebe po posodobitvi mobilnosti in promocije uporabe kolesa, za katero se odloča vse več Tržačanov, dalje zaradi potrebe po zagotovitvi varnosti kolesarjev in zaradi priložnosti za razvijanje kolesarskega turizma. PARLAMENT EU V Strasbourgu o plinskem terminalu Evropska poslanka Romana Jordan (EPP/SDS) je v ponedeljek na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu izpostavila načrtovano gradnjo plinskega terminala v Zavljah. Kot je opozorila, se lahko zgodi, da se bo gradnja terminala začela, preden bo imela Slovenija pravno možnost ukrepanja. Zato je Evropsko komisijo pozvala, da to prepreči. Slovenska poslanka je poudarila, da projektu gradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu nasprotujejo tako Slovenija kot tudi lokalne tržaške oblasti, italijansko ministrstvo za okolje pa je pred kratkim celo ponovno odprlo okoljsko poročilo za ta projekt. Razlogi za nasprotovanje niso le postopkovne in birokratske težave, ampak predvsem proti njej govorijo močni okoljski razlogi, je dejala. Ob tem je izpostavila dve pomanjkljivosti - da niso bili upoštevani kumulativni vplivi izgradnje terminala na okolje ter da ni bila upoštevana nevarnost živega srebra, ki se je skozi stoletja nalagalo na dnu Tržaškega zaliva zaradi nekdaj delujočih rudnikov živega srebra. Predvsem slednje je zaskrbljujoče tako v okoljskem smislu kot v smislu skrbi za javno zdravje prebivalcev regije. Spomnila je še, da z energetskega stališča gradnja terminala ni prioriteta, saj ta tudi ni vključen v nov dokument čezev-ropskih energetskih omrežij. Danes v SSG plesna predstava z Dašo Grgič V tržaškem Kulturnem domu bodo danes gostili festival sodobnega lesa Danceproject, ki je letos posvečen Jamesu Joyceu in njegovim vplivom na umetnost. Predvidena sta dva plesna dogodka: Equivoco_versus Freud, ki ga bo izoblikovala Valentina Saggin (režija Marta Bevilacqua), ter Bo-dyunTitled, ki si ga je zamislila tržaška plesalka Daša Grgič. Pri-četek ob 20.30. Na Tartiniju danes dvojica Marzullo-Cognolato Zvoki klarineta in klavirja se bodo nocoj spojili na prvem letošnjem sredinem koncertu konservatorija Tartini. Nastopila bosta pianist Igor Cognolato (sicer tudi pedagog na tržaškem konservatoriju) in mladi klarinetist Sebastiano Mar-zullo. Pričetek ob 20.30, brezplačne rezervacije sprejemajo na telefonski številki 040 6724911. V Knulpu džez kvartet Gallo&The Roosters V kavarni Knulp (UL. Madonna del Mare 7/a) bodo nocoj ob 21. uri gostili džez kvartet, ki ga sestavljajo priznani basist Danilo Gallo, Zeno de Rossi (tolkala), klarinetist Achille Succi (eden zgodovinskih glasbenikov Vinicia Capossele) in trobentač Gherhard Gschloessl. Sinoči gasili požar v Ulici San Nicolo Gasilci so sinoči ob 18.20 prejeli klic v zvezi s požarom, ki je izbruhnil v stavbi v Ulici San Nicolo v središču Trsta (med hišnima številkama 30 in 34). Prostori, v katerih je gorelo, so tačas prazni, ker so v poslopju v teku obnovitvena dela. Nihče se ni poškodoval, gmotno škodo pa bodo ocenili danes. Na prizorišču so bile pri gašenju zaposlene štiri gasilske ekipe. e Sreda, 16. januarja 2013 TRST / OBČINA TRST - Včeraj Srednjeveški pečat podjetnici Anni Rossi Illy Med zaslužne občane tržaške občine se je vpisala tudi podjetnica Anna Rossi Illy, ki je včeraj prejela srednjeveški pečat Občine Trst. Krajše slovesnosti v Mestni hiši se je udeležila velika množica ljudi, ki je s svojo prisotnostjo želala počastiti dolgoletno delovanje Anne Rossi Illy tako na profesionalnem področju kot na področju dobrodelnih dejavnosti. Navzoče je pozdravil župan Roberto Cosolini, ki je nanizal nekaj nazivov in priznanj, ki jih je v svoji dolgoletni karieri že prejela gospa Illy, ob tem pa je izpostavil zlasti naziv vite-zinja dela, ki ga je Illyjevi pred poldrugim letom podelil predsednik republike Giorgio Napolitano. Kot je še dejal župan, se mu zdi prav, da srednjeveški pečat Občine Trst dobi oseba, ki je za celotno tržaško skupnost naredila veliko. Iz utemeljitve za podelitev častnega naziva je župan še izpostavil, da so gospo Illyjevo izbrali predvsem iz treh razlogov; in sicer zaradi njenih podjetniških zaslug, osebne integritete in poosebljanja pristne tržaške ženske, se pravi Tržačank, ki so, kot je dejal Cosolini, že od neka-daj znale usklajevati družinsko in službeno življenje. Pisana druščina sorodnikov, novinarjev, prijateljev in radovednežev pa se je nasmejala tudi ob županovi opazki, da je gospa Illy-jeva neverjetno odkrita ženska, ki si tudi njemu upa reči, da bi moral malo shujšati. Včeraj danes Danes, SREDA, 16. januarja 2013 MARCEL Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide ob 9.51 in zatone ob 22.43 Jutri, ČETRTEK, 17. januarja 2013 ANTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinje C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 20-70 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. CI3 Lekarne Do sobote, 19. januarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. Vidno ganjena Anna Rossi Illy je ob prevzemu častnega priznanja dejala, da se ji gesta tržaške občinske uprave zdi zelo lepa in da z veliko po-čaščenostjo sprejema srednjeveški pečat tržaške Občine. Ob tem je še poudarila, da je bila a priori vedno najprej družinski človek, šele ko so otroci odrasli, se je začela posvečati družinskemu podjetju, v katerem pa je, kot vsi vemo, pustila velik pečat. (sč) Slavljenka se podpisuje v častno knjigo do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.40 »Cloud Atlas«. ARISTON - 18.45 »A Royal Weekend«; 16.30, 21.00 »Voci nel buio«. CINECITY - 20.15 »Freakonomics«; 16.40, 21.00 »Cloud Atlas - Tutto e' connesso«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Quello che so sull'amore«; 16.30, 18.45 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta'«; 21.00 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta' 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »La migliore of-ferta«; 19.10, 21.50 »Jack Reacher - La prova decisiva«; 22.10 »Mai Stati Uniti«; 16.40 »Le avventure di Fioc-co di neve«; 16.30, 20.45 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«; 16.45 Disney's Ralph Spaccatutto«. FELLINI - 16.40 »Le avventure di Fiocco di Neve«; 18.10, 20.10, 22.10 »La regola del silenzio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Master«; 15.50, 18.30, 21.30 »Django Unchained«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.50, 22.15 »Mai Stati Uniti«; 15.30, 17.10, 20.30 »La scoperta dell'alba«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.15, 17.50, 20.00 »Ana Karenina«; 16.00, 18.15, 20.30 »Brez nadzora staršev«; 20.20 »Hobit - Nepričakovano potovanje 3D«; 20.25 »Jack Reacher«; 18.25 »Ljubezen je vse, kar potrebuješ«; 16.05, 20.50 »Nemogoče«; 17.45 »Pi-jevo življenje 3D«; 15.40 »Prelomnica«; 16.00, 18.00 »Samova pustolovščina 2«; 15.45 »Samova pustolovščina 2 - 3D«; 18.00, 20.40 »To so 40«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quello che so sull'amore«; Dvorana 2: 16.45 »Vita di Pi«; 19.00, 21.15 »Vita di Pi 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Aste-rix e Obelix al servizio di Sua mae-sta'«; Dvorana 4: 16.45 »Ralph spac-catutto«; 18.15, 20.15, 22.15 »Jack Reacher - La prova decisiva«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.40 »Cloud Atlas«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Quello che so sull'amore«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »La migliore offerta«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.10 »Asterix e Obe-lix al servizio di Sua maesta'«; Dvorana 5: 22.15 »Mai Stati Uniti«; 17.20, 19.50 »The Master«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis na osnovno šolo: COŠ Mara Samsa - Ivan Trinko - Zamejski pri Domju v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00; dan odprtih vrat pri Domju danes, 16. januarja, od 8.00 do 10.00; Fran Venturini v Boljuncu v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30; Albin Bubnič v Miljah v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat na vseh šolah in vrtcih od danes, 16., do 18. januarja, v jutranjih urah. Starše vabimo, da se predhodno najavijo. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da je koledar informativnih sestankov za starše ob vpisih za š.l. 2013/14 v šole in vrtce: danes, 16. januarja, ob 16.30 na osnovni šoli J. Ribičiča (Ul. Frausin 12), ob 11.00 v otroških vrtcih pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin 12) in v Škednju (Ul. Sve-vo 15) ter v otroškem vrtcu Jakoba Ukmarja (Staroistrska cesta 78); v četrtek, 17. januarja, ob 17.00 na nižji srednji šoli I. Cankarja (Ul. Frausin 12). VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec, kot sledi: Pika Nogavička v Dolini v četrtek, 17. januarja, ob 16.00; Kekec - Bolju-nec in Miškolin - Boršt v Boljuncu v torek, 22. januarja, ob 16.00; Palčica v Ricmanjih v sredo, 23. januarja, ob 16.00; Mavrica v Miljah v torek, 29. januarja, ob 16.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo informativni sestanek za vpis na srednjo šolo v četrtek, 17. januarja, ob 17.00 na šoli Gregorčič. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča, da bodo srečanja s starši sledila na posameznih šolah: OV kroma GuggenBand Muja odhaja v Nemčijo V nemškem mestu Speyer bo v soboto nora noč, ki bo v celoti posvečena pustni glasbi Guggenmu-sik. Sprevoda po mestnih ulicah se bo udeležilo 42 godb in okrog 3.500 veseljakov oziroma glasbenikov iz različnih srednjeevropskih držav. Med njimi bo letos prvič tudi godba iz Italije in sicer miljska GuggenBand Muja. Miljski glasbeniki se veselijo udeležbe na enem izmed največjih evropskih dogodkov, posvečenih guggen glasbi. Navezati pa želijo tudi stike s prireditelji nemške prireditve, saj bi radi avgusta, ko bo v Miljah na sporedu poletni evro-karneval, gostili nekatere kvalitetne evropske pustne godbe. Gabrovec v torek, 22. januarja, od 15.30 do 16.30; OV Devin v petek, 18. januarja, od 15.30 do 16.30; OV Na-brežina v četrtek, 17. januarja, od 15.30 do 16.30; OV Mavhinje v sredo, 23. januarja, od 15.45 do 16.45; OŠ J. Jurčič Devin v torek, 22. januarja, od 16.00 do 17.00; OŠ V. Šček Nabreži-na v torek, 22. januarja, od 17.30 do 18.30; OŠ S. Gruden Šempolaj v torek, 22. januarja, od 16.15 do 17.15; OŠ 1.maj 1945 v torek, 22. januarja, od 17.00 do 18.00; Srednja šola I. Gruden Nabrežina v četrtek, 24. januarja, od 17.00 do 18.00. DIZ JOŽEFA STEFANA vabi tretješol-ce nižjih srednjih šol na delavnice kemije, elektronike in mehanike, ki bodo v petek, 18. januarja, od 17.30 do 19.30 in v soboto, 19. januarja, od 9.30 do 11.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v petek, 18. januarja, od 17. do 19. ure. Vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda šole na Katinari v petek, 18. januarja, ob 17. uri v prostorih šole na Katinari (Reška cesta 511), in nižje srednje šole pri Sv. Ivanu v torek, 22. januarja, ob 16. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio, 4. LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo potekalo srečanje s starši v nedeljo, 20. januarja, ob 10. uri in Dan odprtih vrat v soboto, 2. februarja, v jutranjih urah. Vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; v četrtek 24. januarja, pa prirejata vrtca v Barkovljah (Ul. Vallicula 11) in v Lonjerju (Lo-njerska cesta 240) dan odprtih vrat. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med jutranjim (od 10.00 do 12.00) ali med popoldanskim (od 13.00 do 15.00) urnikom vrtca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da je informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2013/14 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca, prvi razred osnovne šole in prvi razred srednje šole preneseno na ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE, Nanoški trg 2, sporoča sledeče informacije glede vpisovanja v otroške vrtce ter osnovne šole ravnateljstva: informativni sestanki za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: šola F.Bevk - Opčine - 22. januarja, ob 15.30, šola P. Tomažič -Trebče - 28. januarja, ob 15.00, šola A. Černigoj - Prosek - 22. januarja, ob 15.00, šola A. Sirk - Križ - 28. januarja, ob 16.30, šola P. Trubar - Bazovica - 28. januarja, ob 16.30, šola A. Gradnik - Col - 29. januarja, ob 15.00. Sestanki za starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik vrtca: vrtec A. Čok - Opčine - 24. januarja, ob 16.30, vrtec E. Kralj - Trebče - 28. januarja, ob 10.00 vrtec M. Štoka - Prosek - 30. januarja, ob 16.00, vrtec A. Fakin - Col - 28. januarja, ob 16.00, vrtec J. Košuta - Križ - 23. januarja, ob 16.00, vrtec U. Vrabec - Bazovica - 25. januarja ob 16.00. Sestanki za starše, ki bodo vpisali dijake v prvi letnik srednje šole: srednja šola Kosovel (Opčine) in Levstik (Prosek) - 22. januarja ob 16.30 na srednji šoli Kosovel na Opčinah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v sredo, 23. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na OŠ F. Milčin-skega na Katinari (Ul. Marchesetti 16) v sredo, 30. januarja, ob 17. uri; na OŠ O. Župančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Cara-vaggio 4) v ponedeljek, 28. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. S. Finžgarja v Bar-kovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30. M Izleti SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mla-dinski@spdt.org in na tel. 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni! ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 16. do 23. aprila, 8-dnevno potovanje po Romuniji. Prijave in informacije na tel. št.: 335-8186940. Potujemo z letalom in po Romuniji z avtobusom. in Osmice IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. SALOMON je odprl osmico v Rupi. Tel. 0481-882230. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Loterija 15. januarja 2013 Bari 49 32 47 10 35 Cagliari 46 51 14 29 17 Firence 64 38 30 62 56 Genova 61 25 29 45 33 Milan 29 73 21 59 35 Neapelj 41 75 16 52 89 Palermo 35 25 66 60 8 Rim 89 38 77 26 78 Turin 57 67 13 15 73 Benetke 49 89 18 86 16 Nazionale 61 67 49 74 13 Super Enalotto št. 7 12 24 40 42 70 84 jolly76 Nagradni sklad 1.934.938,52 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 37.412.600,51 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 12 dobitnikov s 5 točkami 24.186,74 € 1.136 dobitnikov s 4 točkami 256,81 € 38.367 dobitnikov s 3 točkami 15,16 € Superstar 82 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 604.668,50 € 2 dobitnika s 4 točkami 25.681,00 € 122 dobitnikov s 3 točkami 1.516,00 € 2.082 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.172 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.139 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 16. januarja 2013 7 H CDSt^ V Pjendlouko je k Jernačevim štorklja prinesla brhkega fantka PETRA. Iskrene čestitke mamici Janji in tatku Deanu, nonotom pa želimo veselo pestovanje in crtanje. KD Kraški dom. Iz Prage je v Lonjer novica prišla, da Ivo bratca SASO ima: z Vesno in Martinom se veselijo teti Neva, Vera ter Irina, Rada in Edi. ANJA PERTOT, za tvoj študijski uspeh ti želim vso srečo za naprej. Li-via Ferluga Ü3 Obvestila KOLEDARJI BAZOVICA 2013 so na razpolago v restavraciji Pri lipi in v že-leznini Gregori v Bazovici. POZOR POZOR! Vasi občine Zgonik vabijo vse prijatelje in simpatizerje, da se udeležijo pustnih povork. Obiščite nas v spodnjih prostorih osnovne šole v Zgoniku. Informacije na tel.: 340-9682129 (Tjaša). ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se nadaljuje sezona acquafitnessa: ponedeljek 19.30-20.10, 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10, 20.15-20.55. Vsak mesec bo ena lekcija potekala v ritmu afriških bobnov. Izkaznico lahko obnovite v uradu, Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in četrtek 9.00-13.00 in sreda 12.30-15.00), info@melanie-kliein.org, 345-7733569. BIOTERAPIJA v Bazovici - srečanja bodo v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) danes, 16., in 17. januarja, od 17.00 do 19.00. Za info 040226386, (Sms: 328-9563272) - Magda. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na novo srečanje, ki bo danes, 16. januarja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. TEČAJI RUŠČINE za otroke in mladino od 7. do 16. leta starosti - vse otroke in mladino, ki želi spoznavati ruski jezik in kulturo, vabimo na tečaje ruskega jezika. Začetek danes, 16. januarja, ob 18.00 na Znanstvenem li-ceju France Prešeren. Za informacije tel.:040-812263 in 335-1779299, email: yarina@yarina.it, www.ilno-stromondo.eu UNINT - Višja šola umetnosti znotraj MFU, vabi na konferenco umetnika Leonarda Calva »Tiepolo: moč per-cepcije«, ki bo danes, 16. januarja, ob 19.00 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info na tel. 333-4236902, 040-2602395. KD FRAN VENTURINI prireja tečaj elektronske glasbe. Informativni sestanek bo v četrtek, 17. januarja, na sedežu društva pri Domju 227. Info na tel. št. na 347-9534644 ali pišite na damjan.krizmancic@gmail.com. MFU - MagnaFraternitasUniversalis z dr. Guido Marotta vabi na konferenco »Dr. SergeRaynauld de la Ferriere: njegov doprinos za spremembo paradigm znanosti in mistike« v petek, 18. januarja, ob 19.00 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info na tel. 333-4236902, 040-2602395. SEKCIJA VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabi ob 18. uri v petek, 18. januarja, ob dnevu včlanjevanja, na srečanje v društveni dvorani Valentina Vodnika. Po pozdravih ogled dokumentarnega filma o fašističnih taboriščih na otoku Rabu in v Gonar-su. Na razpolago bo knjiga D. Slavca in knjiga o zgodovini Milj in Miljča-nov. SVOBODA HUJŠANJA BREZ DIETE - ŠČ Melanie Klein vabi na predavanje, ki bo v petek, 18. januarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, »Kako lahko shujšamo brez vsake diete? Zakaj se diete ne obnesejo na dolgi rok?«. Izvedeli boste, kako lahko shujšamo in obdržimo idealno telesno formo, kljub temu, da jemo, kar in kadar želimo. Predavata dr. F. Simoni in dr. D. Kriščak. Vstop prost. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da v petek, 18. januarja, ob 15.30 bo odhod avtobusa iz Padrič za Portorož, ob 17. uri generalka. ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER vabi na delavnico za starše in bodoče starše, ki bo potekala 18. januarja od 18. do 19. ure. Zainteresirani se lahko vpišejo na prvo brezplačno psi- hološko delavnico: 320-7431637, ber-sendai@gmail.com ali www.psicolo-go.trieste.it/sl OPEN DAY na gostinski šoli Ad formanduma: 19. in 26. januarja (9.3012.30) v Ul. Ginnastica 72; 25. januarja (14.00-18.00) v gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije na tajništvu šole, tel. 040566360, ts@adformandum.org. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk gostov v domu za starejše »Ieralla« na Padričah ob koncertu OPZ F. Venturini z Domja, v soboto, 19. januarja, ob 16.15. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 20. januarja, ob priliki smučarskih tečajev in tekme »Pokal Nova«, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Op-činah. Prosimo za točnost.Informa-cije in rezervacije: Vanja - 3355476663. V.Z.P.I. - ANPI Anton Ukmar-Miro vabi na komemoracijo padlega partizana Marjana Stoke, ki bo v Štorjah pri Sežani v nedeljo, 20. januarja, z začetkom ob 11.00. V primeru slabega vremena bo proslava v prostorih Kulturnega doma pri spomeniku v Štorjah. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šem-polaju za š.l. 2013/14. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca. Informacije na tel.: 040-2017370 (urad za šolstvo). VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ obvešča, da bo podeljevanje štipendij in podpor za akademsko leto 2012-13 v ponedeljek, 21. januarja, ob 17. uri v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginna-stica, 72. JUS NABREŽINA vabi člane, domače trgovske operaterje, predstavnike domačih društev in vse ostale zainteresirane vaščane na informativno srečanje o preureditvi nabrežinskega »placa« in starega vaškega jedra, ki bo v petek, 25. januarja, ob 19.30 v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Toplo vabljeni. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na predstavitev tečaja: »Menopavza, več modrosti«, ki se bo vršila v petek, 25. januarja, ob 17.30 v knjigarni »La Libreria del Centro« - Borsatti, Ul. Ponchielli 3 v Trstu. 4 mesečna srečanja (februar - maj) bodo posvečena ženskam v srednjih letih za prepoznati svoje telo, za razumeti tematike vezane na menopavzo s pomočjo yoge in zeliščnih ter naravnih sredstev. Informacije na tel. 3347520208 ali 347-4437922. CEGEN - Center splošnega študija: dr. David Ferriz Olivares, dr. Guido Ma-rotto in Sergio Musuruana vabijo na konferenco »Spirulina: najstarejša hrana bodočnosti« v torek, 29. januarja, ob 17.30 v Ul. Ponchielli 3. Info na tel.333-4236902, 040-2602395. ŠC MELANIE KLEIN obvešča da se bo v torek, 29. januarja, začel tečaj slovenščine za začetnike. Število mest je omejeno! Info in vpisovanja: in-fo@melanieklein.org, 345-773356 (ponedeljek in četrtek 9.00 - 13.00, sreda 12.30 - 15.00). ŠUM razpisuje natečaj z naslovom S kulturo v srcu. Kaj ti pomeni kultura? Mlade, od 15. do 25. leta vabimo, da nam v obliki poezije ali krajšega sestavka (največ 2500 znakov) do 30. januarja pošljete prispevke na Ul. Montecchi 6. Najboljši bodo objavljeni v naši številki na dan slovenske kulture. Prispevki naj bodo podpisani s šifro, v ločeni zaprti kuverti pa naj avtor pripiše še svoje podatke. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra (sreda in petek od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure). Delavnice v januarju: »Igrajmo se z volno« in »Igrajmo se s soljo«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. BREZPLAČNI TEČAJ po univerzitetni diplomi namenjen odraslim brezposelnim osebam na Ad formandum-u: teoretične vsebine in praktično oblikovanje marketing plana s posebnim poudarkom na komunikaciji in trženju storitev. Tečaj traja 80 ur. Izbor: 1. februarja. Informacije in prijave: Ul. Ginnastica 72, tel. 0405666360, ts@adformandum.org. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za Živalski pustni defile' možno na dan defileja, 8. februarja, od 18.00 do 19.30. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v Ma-rijanišču na Opčinah v februarju in marcu. Edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje (skupno 7) bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. Tel. št. 335-8186940. SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnemu številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Ba-zovskega doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da nas pred sestankom pokličete. Info in prijave na št.: 346-0192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00. S Poslovni oglasi IŠČEMO SLOVENSKO GOVOREČO GOSPO z lastnim prevozom za pomoč pri gospodinjstvu in družbi starejši gospe. Delovni urnik: 9.00-14.00 Info (ob večernih urah) 335-8146256 E Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 20. januarja. Tel.040-229439 H Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok ali kot čistilka. Tel. 3420664365. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Ul. F. Severo, blizu univerze, primerno za tri študente. Tel. 3335627059. DAJEM V NAJEM trisobno stanovanje v Trstu, Ul. Settefontane, 70 kv.m., 6. nadstropje z dvigalom, kopalnica, shramba, centralna kurjava. Cena 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov stanovanjskih stroškov. Tel. 3395840600. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših ljudi, invalidov in prizadetih, išče delo. Tel. št.: 3356445419. IZREDNO PRIDNA, poštena gospa, z mnogimi izkušnjami z bolnimi ljudmi, išče delo. Tel. 040-820630. NARAMNE IN NAGLAVNE RUTE in še kaj drugega prodam za letošnjo Kraško ohcet. Tel. 040-299820. OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE dajem v najem na Krmenki. Cena po dogovoru. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 347-4879766. PARKIRNI PROSTOR (Foro Ulpiano) dajem v najem. Tel.: 347-8003883. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče delo, kot hišna pomočnica. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 331-7467805. PRODAM negradbeno zemljišče na Katinari s pogledom na Lonjer, 1.600 kv. m., idealno za skladišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-9728374. PRODAM 15 starih kamnitih kraških stopnic. Tel. 338-1182211. PRODAM cevi: dolžina 6 metrov, premer 6 cm. Tel. št.: 040-280910 (od 12. do 14. ure). PRODAM dve mizi iz inoxa, 2,80 cm. Tel. 040-327222. PRODAM hišo, ki je potrebna prenove, 1.000 kv.m. zemljišča. Tel. št.: 040280910 (od 12. do 14. ure). PRODAM prenovljen scooter, aprilia SR125, 13.600 km, letnik 2001. Tel. 339-1026752. V DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 3356322701. V PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. ZIMSKE GUME 156-70R14 s platišči, v dobrem stanju, prodam. Tel. št.: 040200620 ali 348-0381142. 0 Prireditve DOKUMENTARNI FILM o najprepo-znavnejšem slovenskem novinarju in poznavalcu svetovnih političnih pretresov 20. stoletja Jurija Gustinči-ča: film bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali danes, 16. januarja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo danes, 16. januarja, ob 10. uri na »Kavo z razstavo«. Otvo-rili bomo razstavo lesenih izdelkov Franca Armanija. ŽUPNIJA SV. ANTONA IZ BORŠTA vabi v četrtek, 17. januarja, ob 17. uri k slovesni sv. maši ob priliki župnijskega zavetnika, v nedeljo, 20. januarja, ob 17. uri pa na koncert božičnih pesmi, ki ga bo izvajal MePZ F. Venturini od Domja, pod vodstvom dirigentke Sancin Cinzie. Vabljeni častilci sv. Antona in vsi, ki želite podoživeti lepoto božične noči. SKD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST iz Boršta in Zabrežca vabita v četrtek, 17. januarja, v Boršt na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona; ob 17.00 v cerkvi slovesna sv. maša; ob 20.30 v Srenjski hiši kulturna prireditev. Nastopajo: Mepz Slovenec-Slavec (dirigent D. Grbec), dramska skupina SKD Tabor z Opčin s komedijo neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem doh-tarju« (režija S. Verč). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 17. januarja, v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, potopisno predavanje zgodovinarke, turistične vodičke, novinarke in popotnice Andreje Rustja »Neskončnost do neba; med Inuiti (Eskimi) in severnimi medvedi«. Začetek ob 20.30. ŽPS STU LEDI v sodelovanju z dolinsko župnijsko skupnostjo vabi na božični koncert ljudskih pesmi. V petek, 18. januarja, ob 20. uri v cerkvi Sv. Trojice v Krogljah. NA LICEJU F. PREŠERNA, Vrdelska cesta 13/1, je do vključno 18. januarja na ogled fotografska razstava »Tu ostanemo«. Razstava, ki je v urah, ko poteka pouk, odprta tudi za javnost, prikazuje življenje v Palestini pred Nakbo (v arabskem jeziku »katastrofa«) leta 1948 in po njej. Fotografije sedanjosti so prispevali sodobni slovenski fotografi, tiste izpred leta 1948 pa arhiv E. Matson. Vljudno vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. januarja, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Tro-glavi zmaj in princeske« v izvedbi skupine Mini teater iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SDD JAKA ŠTOKA - Srednješolska skupina, vabi na ponovitev igre Primoža Suhodolčana »Živalske novice« (režija in priredba Vesna Hrovatin), ki bo v Kulturnem domu Prosek -Kontovel v nedeljo, 20. januarja, ob 18. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v nedeljo, 20. januarja, ob 18.00 koncert »Od opere do operete - Pozdrav novemu letu« s solisti gledališča G. Verdi iz Trsta: Miriam Spano sopran, Silvia Bonesso mezzo sopran, Francesco Cortese tenor, Damjan Locatelli bariton, pri klavirju Tamara Ražem Locatelli. SKD TABOR - PROSVETNI DOM v nedeljo, 20. januarja, ob 18. uri gledališka predstava »Vse o ženskah«, v izvedbi Gledališke skupine Brce iz Ga-brovice pri Komnu. Režija Minu Kju-der in Sergej Verč; v nedeljo, 27. januarja, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - koncert kitarista Marka Fe-rija. Vabljeni! TRADICIONALNI KONCERT BOŽIČNIH PESMI v stolnici Sv. Justa - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na tradicionalni koncert božičnih pesmi »O, magnum misterium«, ki bo v stolnici Sv. Justa v Trstu v nedeljo, 20. januarja, ob 16. uri. Oblikovali ga bodo OPZ in MlVS Vesela pomlad iz Opčin, sopranistka Mojca Milič in bas-bariton Goran Ruzzier ter MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. CAMINO DE SANTIAGO DEL NORTE - Planinsko društvo Sežana prireja v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri v Kosovelovemu domu v Sežani potopisno predavanje poti po čudoviti severni atlantski Španiji... od Baskovskih dežel iz mesta Irun, Kantabrije, Asturije do Santiago de Compostela v Galicij »Camino de santiago del norte«. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba Celovec vabijo v ponedeljek, 21. januarja, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na razgovor z raziskovalcem udbovskih arhivov mag. Igorjem Omerzo ob izidu njegove knjige »88 stopnic do pekla. Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovica«. Začetek ob 20.30. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: četrtek, 24. januarja: »Bi se gnetlji na tej metli?«; četrtek, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! KONCERT Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič s tovariši bo v soboto, 26. januarja, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Vstopnice so na razpolago v uradu ZSKD v Trstu (Ul. S. Francesco 20) od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in ob torkih in sredah od 14.00 do 17.00, ter na sedežu DSMO Fer-luga v Miljah (Ul. Roma 22) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Za info: 040-635626 ali 3475853166. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v soboto, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri -Stadjon Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na projekcijo diapozitivov »Potovanje po Sveti deželi«. O lepotah krajev in doživetjih na škofijskem romanju bo govorila gospa Ida Klarič. Sodeluje flavtistka Sara Bembi. V nedeljo, 27. januarja, ob 16.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Prispevki V spomin na draga starša Borisa in Vero Čuk, mama Vera bi praznovala 90 let, darujeta Igor in Divna 50,00 evrov za Pihalni orkester Breg in 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Danilo Spacal por. Ukmar daruje Miro Ukmar z družino 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na drago sestro in teto Danilo Špacal por. Ukmar darujeta Draga in Nadja z družino 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Daria Škabarja darujeta Milena in Mirko Štoka 20,00 evrov za ŠD Kontovel. 16.1.2012 16.1.2013 Sonja Pertot vd. Abram Z ljubeznijo se spominjamo nate. Hčeri Milena in Iva z družinama Nabrežina, 16. januarja 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 8 Sreda, 16. januarja 2013 TRST / predstavitev - Nov spletni portal za skupno promocijo Trst še bolj mesto znanosti Pristopilo dvajset krajevnih znanstvenih in kulturnih ustanov - Realizacijo je podprla Zadružna kraška banka Naslovnica spletne strani Trsta - mesta Dvajseterica tržaških javnih inštitucij in raziskovalnih ustanov, ki tako ali drugače delajo za znanstveni razvoj našega mesta, je po novem dosegljiva tudi na spletni strani www.triesteconoscenza.it, s katero želijo vsem uporabnikom predstaviti dejavnosti in cilje znanstvenih ustanov, ki slovijo po svoji odličnosti. Gre namreč za neke vrste digitalno platformo, v katero so vključeni tržaška Občina, Univerza v Trstu, SISSA, konservatorij Tartini, Area Science Park, CBM; CCIAA, Elettra Sincrotrone Trst, ERDISU; ICGEB, ICTP, Znanstveni imagina-rij, INFN, MIB School of Management, OGS, INAF, Operna hiša Verdi, TWAS in Jadranski zavod združenega sveta. Več o novi platformi za celovit prikaz znanstvenega delovanja so predstavili na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci, na kateri so poudarili, da so se vse vpletene ustanove do zdaj predstavljale posamično, nova skupna spletna stran pa bo uporabnikom olajšala dostop do koristnih informacij. S tem portalom želimo promovirati naš teritorij, so večkrat poudarili na predstavitvi spletne novosti, realizacijo katere je v celoti podprla Zadružna kraška banka (ZKB). Na vprašanje, zakaj se je slovenska banka odločila za pokroviteljstvo tega projekta, nam je odgovoril direktor ZKB Alessandro Podobnik, ki je poudaril, da njihova banka zelo rada promovira projekte, ki podpirajo razvoj našega teritorija. »Promocija Trsta kot mesta znanja se nam zdi dobrodošla, saj se Trst ponaša prav z nazivom mesto znanosti,« je dejal naš sogovornik. znanosti z logotipom sponzorja, Zadružne kraške banke In ker je razmerje med številom raziskovalcev in aktivnih prebivalcev na Tržaškem zelo veliko, je tovrstna novost bržkone res velika pridobitev. Preko omenjene platforme bodo uporabniki dobili informacije, kot so: podatek, da so leta 2010 v Trstu zabeležili 13.500 študentov in raziskovalcev, ki so zaradi študijskih obveznosti bivali v Trstu, podatek, da je tržaška Univerza italijanska ustanova z največ tujimi študenti, zanimiva je tudi informacija, da je treba začetke inštituta OGS iskati daljnega leta 1753, ko so jezuiti po naročilu ce- sarice Marije Terezije ustanovili šolo za astronomijo in plovbo itd. Novo spletno stran bo sicer upravljala Občina Trst, vendar pa je treba povedati, da je www.triesteconoscenza.it samostojna stran, njen naslov pa bo naveden tudi na spletni strani Občine Trst. Digitalno platformo je mogoče brati v italijanščini in angleščini, mnogim uporabnikom pa se bo zdel zanimiv tudi krajši film The Roommate - study an fun in Triest, ki so ga realizirali v okviru projekta Trieste citta universitaria senza confini. (sč) sdgz - Do 31. t.m. Možnost prispevkov za podjetja Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis obveščata, da imajo tudi letos trgovska, gostinska in storitvena podjetja možnost, da na osnovi deželnega zakona 29/2005 predstavijo prošnjo za nepovratni prispevek za izvedbo investicij. Financirajo se lahko sledeče investicije: nakup opreme, elektronsko poslovanje (software in hardware), postavitev alarmnih sistemov, certifikacija kakovosti, posodobitev prostorov. Preden opravi katerikoli nakup, lahko torej podjetje vloži prošnjo s predračunom predvidenih stroškov. Termin za predstavitev prošenj na pristojni CAT (Centro di As-sistenza Tecnica) zapade 31. januarja 2013. Predvidena investicija ne sme biti nižja od 4.000,00 €, maksimalni strošek pa je 26.000,00 €. Izjema so alarmni sistemi, za katere mora biti strošek višji od 1.500,00 €. Prispevek znaša med 30% in 50% stroškov, odvisno od tipa opravljene investicije. Za dodatne informacije lahko interesenti pokličejo na štev. 040 6724839 ali info@sdgz.it ali in-fo@servis.it. tff - Delavnica trst film festival - Od jutri zvečer v dvorani Tripcovich in gledališču Miela Jezikovno h ■ • # É • ■ Blran'e Tudi slovenski festival Potuj s svojimi besedami (Viaggia con parole tue) je ime jezikovni in kulturni delavnici, ki bo med 18. januarjem in 26. februarjem potekala v Cappelli Underground (nad gledališčem Miela). Delavnica nastaja pod okriljem tržaškega filmskega festivala, posvečena pa bo spoznavanju srbohrvaščine in Balkana. Udeleženci bodo pridobili osnovno jezikovno in kulturno znanje, ki jim bo koristilo pri potovanjih po deželah nekdanje Jugoslavije. Tečaj bo vodila Federica Moro, ki je več let preživela v Bosni in Hercegovini, med gosti pa bo tudi bosanska novinarka Azra Nuhefen-dic. Več informacij na spletni strani www.bottegaerrante.it. Utrinek iz filma Metoda Pevca Vaje v objemu sv. ivan - Preteklo soboto v domači cerkvi koncert DVS Bodeča neža Potrdile doseženo raven Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela je na sobotnem celovečernem koncertu v prenovljeni župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu potrdila v zadnjih letih doseženo visoko kakovostno raven in očarala številne poslušalce, ki so se odzvali vabilu svetoivanskega društva Marij Kogoj in napolnili krajevno cerkev v okviru pobude, ki jo je ob koncu božičnega časa društvo izpeljalo v sodelovanju z domačo župnijo, Slovensko prosveto in Zadružno kraško banko. Skupina, ki deluje od leta 2007, a je, kot opozarja tudi spremno besedilo v koncertnem listu, dosegla že visoki uvrstitvi npr. na 22. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru in na 30. mednarodnem glasbenem festivalu Cantonigros v Španiji, tokrat ni nastopila pod vodstvom dirigentke Mateje Černice, ki jo v tem obdobju zadržujejo študijske obveznosti. Vrhovske pevke so v soboto nastopile pod taktirko drugega mladega in uveljavljenega dirigenta, Mirka Ferlana, s katerim so za to priložnost pripravile spored štirinajstih skladb pretežno sodobnih slovenskih in tujih avtorjev, pri čemer so zbor pri nekaterih delih spremljali tudi instrumentalisti. V prvem delu so prevladovali italijanski sodobni avtorji Lorenzo Donati, Giovanni Bonato, Tržačan Marco Sofianopulo in Enrico Miaroma s skladbami Ponetemente, Drai Brauen, Suspir da l'anime in Otto fanti, due torri, občinstvo pa je prisluhnilo tudi delu nemškega skladatelja Franza Biebla Ave Maria, skladbi Salve Regina Madžara Miloša Koczarja in skladbi Dirait-on ameriškega avtorja Mortena Lau-ridsena. Drugi del pa je bil v glavnem posvečen pri- Vrhovske pevke so pod vodstvom Mirka Ferlana navdušile kroma redbam slovenskih avtorjev, če izvzamemo Sofiano-pulovo priredbo pesmi Nanita Nana, dalje češko božično Narodil se Kristus Pan v priredbi Petra Ebna in slovensko ljudsko Dekle je pralo srajčke dvej v priredbi Tržačana Walterja Lo Nigra. Tako so bile na sporedu skladba Čas Lojzeta Lebiča, dalje istrska ljudska La c'e il mio amor v priredbi Ambroža Čopija, ki je priredil tudi rezijansko ljusko Jnjyn cewa jti gna, za konec pa je zbor zapel znamenito božično Hitite krist- jani v priredbi Matije Tomca, spričo dolgotrajnega ploskanja pa so pevke zapele še tri dodatke, med katerimi ni mogla manjkati priljubljena Sveta noč. Številne poslušalce sta uvodoma pozdravila predsednik in podpredsednica društva Kogoj Francesco Biancuzzi in Maja Brajkovič, ki sta med krajšim odmorom med prvim in drugim delom koncerta prebrala tudi božični legendi, vezani na nastanek običaja božičnih zvezd in božičnega drevesa. V dvorani Tripcovich se bo kot znano jutri začel 24. tržaški filmski festival, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope. Do 23. januarja bodo zavrteli dvanajst igranih in deset dokumentarnih filmov iz enajstih evropskih držav, ki se bodo potegovali za različne nagrade, veliko pa bo tudi posebnih projekcij. Tako so na primer odprtje festivala (jutri ob 20. uri) zaupali filmu Il viaggio della si-gnorina Vila, ki je italijansko premiero doživel na rimskem filmskem festivalu in zato na tržaškem ne more konkurirati za nagrade (v tekmovalni nabor so namreč uvrščena najboljša dela, ki so nastala v zadnjem letu in niso še doživela italijanske premiere). Film je režiserka Elisabetta Sgarbi posnela v Trstu, v njem pa med številnimi tržaškimi osebnostmi nastopata tudi igralka Lučka Počkaj in pisatelj Boris Pahor. Drugi del uvodnega festivalskega večera bo posvečen slovenski kinematografiji, saj bodo ob 22. uri zavrteli film Metoda Pevca Vaje v objemu. Pevec je lani v Trstu slavil z dokumentarcem Aleksan-drinke, njegove Vaje v objemu pa so mu na 15. festivalu slovenskega filma v Portorožu prinesle vesno za režijo. Jana Zupančič, ki je v filmu zaigrala Tjašo, je na festivalu prejela vesno za najboljšo žensko glavno vlogo, vesno za najboljšo glavno moško vlogo pa si je prislužil Uroš Fürst. V sekciji, posvečeni filmom, ki so nastali v regiji, pa bo v nedeljo predstavljen film Arheo režiserja Jana Cvitkoviča, ob njem pa še kratki film goriškega režiserja Ivana Gergoleta o nastajanju filma Arheo (Making Arheo film - ob 22. uri v gledališču Miela). Na festivalu bodo predstavili tudi slovitega slovenskega filozofa Slavoja Žižka in sicer v dokumentarnem filmu Perverznežev vodič po ideologiji režiserke Sophie Fiennes. V tekmovalni program igranih celovečernih filmov pa se je uvrstil tudi češko-slovenski film Olma Omerzuja Mlada noč. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.trie-stefilmfestival.it. Med 21. in 23. januarjem bo v sklopu festivala potekal tudi East Meets West, koprodukcijska platforma za vzhodnoevropske in italijanske projekte, ki iščejo koproducente iz zahodnih držav. Med njimi sta tudi dva slovenska filma, Pravica ljubiti režiserke Barbare Zemljič in Vztrajanje režiserja Miha Knifica, ter projekt režiserja Roberta Dordita, katerega producent je goriška Transmedia. (pd) / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 16. januarja 2013 9 O NAŠEM TRENUTKU Konec dober, vse dobro, a vendar ... Ace Mermolja Pregovor pravi, da če je konec dober, je vse dobro. Konec je dober za dosedanjo senatorko Tamaro Blažino, ki bo na naslednjih volitvah kandidirala za poslansko zbornico z veliko možnostjo za izvolitev. Do kandidature pa tokrat ni prišlo po avtomatičnem ključu »slovenske pripadnosti«, ampak na osnovi primarnih volitev in nadaljnjih pogajanj v Rimu. Deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchiani se je morala pošteno truditi, da niso izpadli nekateri pomembni kandidati FJK v korist osebnostim, ki so jih hoteli plasirati iz Rima. Serracchianijevi je to uspelo tudi zato, ker sodi med vidnejše osebnosti DS. Za Tamaro Blažina pa je bil močan argument, da se je na primarnih volitvah v tržaški pokrajini uvrstila na drugo mesto. Brez tega rezultata bi bila njena pot do kandidature težja, če že ne nemogoča. Poduk je enostaven: vedno težje je računati na neke apriorne in zagotovljene izbire. Zajamčeno zastopstvo v Rimu naj bi ublažilo negotovost. Dokler ga ne bo, se bodo morali slovenski kandidati uveljavljati v splošni politični areni. V bitki pa tudi najboljši prijatelj nerad ponudi svoje mesto. Zato je nujna angažiranost tako kandidata kot volilcev, ki želijo, da jih predstavlja. Ko je Demokratska stranka razpisala primarne volitve za parlamentarce in senatorje, sem imel občutek, morda je bil zgrešen, da kandidature Tamare Blažine mnogi v manjšini niso sprejeli kot »resne«. Morda se je zdelo, da je prisotnost v tekmi za Slovenko formalnost. Ni bilo tako. K sreči se je dovolj udeležencev primarnih volitev za premierskega kandidata koalicije in članov DS zavedalo, da so tudi primarne volitve za poslance resna tekma in so šli na volišča. Sedaj je potreben naslednji korak. Ker je Demokratska stranka edina, ki daje realno možnost za uveljavitev slovenskega kandidata, je potrebno, da zanjo voli čimveč Slovencev. S sedanjim sistemom, kjer ni preferenc, bo pač od uspeha stranke odvisno, koliko poslancev in senatorjev bo šlo iz FJK v Rim in to po vnaprej določenem vrstnem redu. Tamara Blažina je peta v vrsti. Slovenci volijo za več strank, dokler pa ne bo zajamčenega zastopstva, bo pot v Rim za Slovenca odvisna od glasov, ki jih prejmeta on in stranka. Druge poti trenutno ni. Glede Demokratske stranke naj dodam osebno (in pristransko) mnenje, da je v Italiji danes edina večja stranka v pravem pomenu besede in da je v sedanjem predvolilnem kaosu dokazala resnost. Trditev utemeljujem z naslednjimi ugotovitvami: a) V simbolu nima z mastnimi črkami natisnjenega imena liderja stranke. b) Tajnik Bersani je pristal na resnične primarne volitve koalicije. Tekma z Mateom Renzijem je bila realna in ne domenjen špektakel. c) V smislu omenjene resnosti si lahko od DS pričakujemo, da bo levo-sredinska koalicija, ki ji načeljuje Ber-sani, stabilna in da se po volitvah ne bodo odpirale razpoke, kot so se v Pro-dijevih vladah. Skratka, pričakujemo si vsebinska in ne le predvolilna zavezništva. To pričakovanje nas »vrača« domov k vprašanju zavezništva med Stranko Slovenske skupnosti in Demokratsko stranko. Resnost narekuje vsebinski sporazum. Glede določenih vprašanj imata lahko tajnik SSk Damijan Terpin in tajnica DS Debora Serracchiani različna mnenja, kot jih imata npr. Vendola in Bersani. Ni pa resno, če se predvolilno zavezništvo po volitvah sprevrže v trajno znotrajmanšinsko polemiko, v napade na dejanja Tamare Blažina in na izključno naglaševanje navez z drugimi manjšinskimi strankami. Predvolilni sporazum, ki vodi po volitvah v neko trajno polemiko ni ne resen in ne zdrav. Določena lojalnost naj velja tudi po volitvah. V tem vidim ključ za premostitev problemov in sporov. Ob »ključu« naj se ponovno vrnem h kandidaturi Tamare Blažina. Ponavljam: ko bi določeno in zado- stno število Slovencev ne sodelovalo na primarnih volitvah, bi zelo verjetno Tamara Blažina ne kandidirala in ne bi bilo nobene slovenske kandidature z možnostjo za izvolitev. Sledi ugotovitev, da je pač potrebno vsakič nekaj in da ni dovolj sklicevanje na pretekle zasluge in »pravice«. To velja tudi za mnoge ostale probleme, s katerimi se srečuje slovenska manjšina. V krizi je stvar veliko ostrejša. V luči dejstev, da bo vedno izraziteje marsikaj odvisno od manjšine, ali, točneje, od posameznih Slovencev, bomo kot skupnost in posamezniki uspešni le, če bo vsak posameznik našel v sebi voljo do splošnega in izraziteje političnega angažiranja, ki ni vedno najbolj priljubljena zadeva. Ugotovitvi sledi naslednje: manjšinske komponente bodo morale najti sposobnost, da predlagajo nekatere skupne rešitve za akutne probleme, drugače bodo o nas odločali drugi. Pre-igravanja in izigravanja med samimi Slovenci in komponentami imajo kratke noge, ki nikamor ne vodijo. Mahanje s slovenstvom in z načelnostjo, žal, ne bo dovolj, kar ne velja le za izključno politična vprašanja. Danes je npr.lahko prešteti, koliko ljudi je zaprosilo dvojezične izkaznice, dvojezične volilne in druge dokumente, koliko ljudi je spremenilo priimke in imena, skratka, koliko ljudi se poslužuje uzakonjenih pravic. Prav tako je možno izračunati, koliko abo-nentov in kupcev ima Primorski dnevnik in koliko gledalcev ima SSG. Moč manjšine je izmerljiva in izmerjena. Če naj torej zaključim z začetkom, da je ob dobrem koncu vse dobro, moram dodati, da sledijo vsakem koncu nov začetek, nova pot in nov konec. Danes je povsem očitno, da se je marsikaj spremenilo, določena načela, pravice in pridobitve pa je treba ohranjati dnevno. Prav je, da manjšina od države »zahteva«, vendar moramo kot skupnost in kot posameznik dnevno nekaj dati in s tem potrditi, da je »pridobljeno« tudi v praksi zasluženo in potrebno. sežana - Darilo Jelke Lapajne »Neskončni Leonardo« obogatil Kosovelovo knjižnico SEŽANA - V teh dneh so v Kosovelovi knjižnici v Sežani bogatejši za eno najpomembnejših knjig, ki so bile izdane v preteklem desetletju v Sloveniji, knjigo Neskončni Leonardo. Svojo knjižno zbirko so tako obogatili s pomočjo darovalke Jelke (Jelene) Lapajne iz Ljubljane. Omenjena mojstrovina o genialnem umetniku in izumitelju Leonardu da Vin-ciju bo krasila police sežanske ustanove skupaj s slovenskim prevodom Slave vojvodine Kranjske, ki so ga v preteklih letih pridobili s pomočjo donatorjev. »Gospa Jelka Lapajne je, ob posredovanju gospe Dragice Sosič, upraviteljice Kosovelove domačije v Tomaju, podarila omenjeno knjigo naši knjižnici v spomin na obdobje, ki ga je kot učiteljica preživela v Vrhovljah in Repentabru leta 1948. Ob tem je z veseljem sprejela našo obljubo, da bomo s knjigo skrbno ravnali in jo ponudili našim bralcem in someščanom,« pravi Bojan Kavčič, kateremu se enoletni mandat v.d. direktorja Kosovelove knjižnice prav sedaj izteka in bo vodstvo te pomembne kulturne ustanove Krasa prevzela Magdalena Svetina Terčon. Knjiga Neskončni Leonardo, ki jo je v slovenskem prevodu leta 2011 založila Mladinska knjiga, je bila natisnjena v 500 oštevilčenih izvodih v Sloveniji in v pet tisoč izvodih po Jolka Milič in Bojan Kavčič vsem svetu. Gre za najcelovitejšo predstavitev Leonarda da Vincija, ki vključuje tudi veliko kakovostnih reprodukcij njegovih umetniški del, skic, študij. Avtor besedila je Ales-sandro Vezzosi v sodelovanju z Agne-se Sabato. Uvod k izvirniku je napisal Carlo Pedretti, medtem ko je slovenski izdaji dodan še uvod Braneta Koviča. Besedilo je prevedla Irena Trenc Frelih. Prevodi verzov iz Božanske komedije so delo prevajalca ok Andreja Capudra. Knjiga šteje 415 strani, je ročno vezana v vrhunsko obdelano usnje in jo zaradi njene visoke cene (3.300 evrov) sami žal niso zmogli kupiti. Najprej so si to dragoceno knjigo ogledali delavci knjižnice, med prvimi pa je bila stalna obiskovalka in zvesta bralka in udeleženka številnih literarnih večerov, ki jih knjižnica organizira, prevajalka Jolka Milič. Olga Knez JEZIK NA OBROBJU Prejšnji teden sem obljubila še nekaj besed o tem, kar nam razkrivata gesli laški -a -o (SSKJ) in Laško. Šele pri tem geslu namreč izvemo, da je laški jezik starejše ime za italijanski -a, -o in da je laški rizling naziv za vinsko trto in iz nje pridelano vino. Slabšal-ni pomen pa so v SSK pritaknili laški okupaciji, čeprav smo med zadnjo vojno v Sloveniji vsi govorili samo o italijanski okupaciji. V SP pa se velja ustaviti pri geslu Laško, kjer izvemo, da je Laško tudi starinsko zemljepisno ime za Italijo. Samo ugibamo lahko, zakaj so temu geslu dodali še imeni Lah in Lahinija, ki sta starinski imeni za Italijana in Italijanko. O slabšalnem pomenu teh nazivov v SP ni niti besedice. Ne vem sicer, kdo bi šel iskat Laha pod geslo Laško, vendar lahko dodam: Kdor išče, najde. Iz radovednosti sem pokukala še pod gesla , ki se začenjajo z ital-, kar 21 jih je, a Laha tam med pojasnili zaman iščemo. Je pa med njimi nekaj tudi za naš prostor zanimivih besed. Italijaniti in italijanjenje je vpletanje italijanskih besed v pogovorni jezik, kar je pri nas splošen in zelo razširjen pojav. V Italiji govorimo in pišemo o poitalijančenju slovenskih krajevnih imen in priimkov pod fašizmom. Pravopis pa nam poleg tega predlaga za ta imena še italijanizacijo, poitalijanjenje in poitalijevanje, medtem ko je značilnost ali lastnost teh sprememb poita-lijanjenost, poleg naše poitalijanče-nosti. Prebivalstvo pa se poitalijanju-je, čeprav bi pri nas rekli, da se poitali-jančuje. Če se je kdo poitalijanil, lahko rečemo tudi, da se je italijaniziral, čeprav bomo tukaj, Ljubljančanom navkljub, verjetno govorili kar o poitalijan- čenem Slovencu. Da je v delih primorskih pisateljev kar precej italijanizmov, še menijo v Ljubljani. Mnogo bolj pa so naklonjeni (po SP sodeč) ponemčevanju, pofranco-zenju in poangleženju.Lahko pa rečemo, da so pod Avtro-Ogrsko Ljubljančani radi nemčili, t.j. govorili po nemško. Kdor rad govori francosko francozuje, kdor angleško pa angleži. Vendar nam ti izrazi ne zvenijo tuje kakor prej omenjeni poitalijanjenje, poita-lijevanje in poitaljijanjenost, čeprav so v skladu s slovenskim besedotvorjem. Drugače je pri nas, kadar se lotimo kovanja novih besed ali pa uporabimo znano besedo v napačnem pomenu in v neskladju z besedotvorjem. Tako ob vsakem potresu pišemo in poročamo o potresnem področju ali območju, ki v slovenskem jeziku že od nekdaj pomeni področje, kjer je velika nevarnost potresov, mi pa pišemo in zatrjujemo, da je potresno območje tisti teritorij, ki ga je prizadel potres ali drugače povedano - sizmično področje. Pri tem pozabljamo, da manjka našemu pridevniku potresni, -a, -o prepotrebni e, tako območje bi bilo lahko samo potreseno, ne potresno. A tudi potresen -a -o ima že svoj ustaljeni pomen. SSKJ navaja zglede: z orehi potreseni cmoki; z belim peskom potresena pot. Tem zgledom bi lahko dodali še celo vrsto drugih, pri katerih odpovedo naše besedotvorne sposobnosti. LELJA REHAR SANCIN pisma uredništvu Še enkrat narobe svet Po ustaljeni praksi se slovenski diplomatski predstavnik v javnosti države, v kateri opravlja diplomatsko službo, ne opredeljuje do razmer v slovenski državi, predstavlja državo in ne posameznih političnih opcij. Ali ravna tako slovenski generalni konzul v Trstu dr. Dimitrij Rupel. Je že tako, da quod licet Iovi, non licet bovi. Branko Marušič, Solkan Odprto pismo o zaprtju odseka za zgodovino NŠK Želimo izraziti osuplost in ogorčenje zaradi položaja, ki se je ustvaril v zvezi z Odsekom za zgodovino NŠK. Odsek je postal dostopen le za eno jutro v tednu, uslužbenci pa so v dopolnilni blagajni. Kako je mogoče, da se ne najdejo skromna potrebna sredstva, da se zagotovi koriščenje gradiva in delo zgodovinarjev v mestu, kjer se najde prostor in kopica denarja za Muzej istrske, reške in dalmatinske kulture, v katerem je več zgodovinskih ponaredkov, in za študijski center Panzarasa, ki se ukvarja z X. MAS? Zaprtje zgodovinskega odseka je udarec za kulturo mesta Trst nasploh, še posebej kar zadeva možnosti raziskovanja in razširjanja zgodovinskih spoznanj o bolečih in pomembnih dogajanjih na italijanski vzhodni meji. Zato gre tudi za udarec ve-čnarodnemu značaju mesta in možnosti dialoga med njegovo italijansko in slovensko komponento, ki naj bo utemeljen na medsebojnem poznavanju in spoznanju realnih zgodovinskih dejstev, mimo propagande in izraženih dobrih namenov. Predvsem preseneča, da prihaja tak udarec s strani osebnosti, ki si prizadevajo za pobude in »spravna« srečanja z vidnimi predstavniki italijanskega nacionalizma in neo-iredentizma. Nanašamo se denimo na nedavna srečanja med Liviom Semoličem, podpredsednikom NŠK (in pokrajinskim predsednikom SKGZ za Goriško, sedanjim sodelavcem senatorke Tamare Blažina itd.) in Rodolfom Ziberno, vidnim predstavnikom Lege Nazionale in ANVGD. Knjižnica se je vedno odlikovala po preprečevanju potvarjanja zgodovine v nacionalistične nemene. Je morda to moteče? Znano je naprimer, da je med odpuščenimi Aleksander Volk, čigar raziskave o temi istrsko-dalmatinskega »eksodu- sa« in »fojbah« so izjemno pomembne v kontekstu, kjer vlada pristop, ki ga izrabljajo propagande. Bilo bi zelo klavrno, če bi se hoteli odkrižati zgodovinarja velikega poguma in prestiža in se tako prikupiti italijanskim neo-iredentističnim krogom. Obenem se tudi v to institucijo prinaša preka-rizacijo dela. Takšna prekarizacija prinaša veliko škodo za celoten akademski, kulturni in knjižničarski sistem v Italiji, v tem slučaju bi bila prizadeta specifična zgodovinska identiteta Slovencev, škoda pa bi prizadela vse mesto. Gre za vprašanje, ki ima tudi mednarodne razsežnosti. Take ma-zohistične izbire mečejo temno senco na možnost, da se ustvari prava Evropa narodov, ne samo sedež njenih voditeljev. Za Trst, za Slovence, vendar tudi za Italijane, za drugačno prihodnost sodelovanja med narodi, mora biti Odsek za zgodovino NŠK ponovno odprt, uslužbencem je treba potrditi zadolžitve, ustanova pa mora biti deležna sredstev, ki ji pripadajo, da lahko opravlja svojo vlogo. Redakcija spletne strani Diecifebbraio.info, Susanna Angeleri (Protifašistična in protirasistična koordinacija Toskane), Piero Bevilaqua, zgodovinar, Giovanni Caggiati (protifašistični odbor Parma), Claudia Cernigoi (publicistka in zgodovinarka, Trst), Davide Conti, zgodovinar, Rim, Angelo D'Orsi, zgodovinar, Turin, Claudio Del Bello, izdaje Odradek, Rim, Alexander Hobel, zgodovinar, Rim, Alessandra Kersevan, Založba Kappa Vu, Videm, Andrea Martocchia, esejist, Bologna, Paolo Modesti, docent informatike, Vicenza, Guido Panico, zgodovinar, Salerno, Vito Francesco Polcaro, pokrajinski predsednik ANPI RIM, Piero Purini, zgodovinar, Trst, Vito Santoro, italijanist, Trani, Claudio Venza, docent sodobne zgodovine, Trst. 1 0 Sreda, 16. januarja 2013 KULTURA / videmski center css - Sezona gledališča Contatto »Revolucionaren« začetek leta z umetniškim kolektivom Gob Squad V dvorani Palamostre je angleško-nemška skupina predstavila projekt Revolution Now! Revolucija je priti v stik z drugim. Revolucija je vzeti si čas za skupnost. Revolucija je skupaj igrati na kitaro. Električno. Ker govorimo o revoluciji danes. Je sploh aktualna? Kaj pravzaprav pomeni biti revolucionar danes? Vprašanja z ironično-burkaškimi odgovori si zastavlja izredno svojstvena angleško-nemška skupina Gob Squad. Njihovo pojmovanje gledališča je »negledališko« v smislu, da ni stroge ločnice med igralci in gledalci. Vsi so interpreti. Vsi sooblikujejo to, kar se dogaja v dvorani. Kot bi morali vsi sooblikovati realno življenje. Po mnenju članov skupine je namreč problem v tem, da ni več pravega stika med fikcijo in realnostjo. Še teht-nejši problem pa je pomanjkanje stika med ljudmi. Zato je revolucija nujna. Vendar kakšna in kdaj? Nujno televizijska. To narekuje današnji čas. Televizija oziroma snemalna kamera snema in istočasno oddaja. To je ogrodje predstave, ki ji sledijo gledalci v dvorani. Večkrat so simpatično, vendar odločno vabljeni k sodelovanju. Sodelujoče pa člani skupine iščejo tudi v neposredni bližini gledališča. To so predstavniki »ljudstva«, s katerimi se je treba povezati, da bo zaplapolala (svetlikajoča se) zastava revolucije. Kdaj pa je treba v akcijo? Gob Squad stalno ponavlja: takoj, morda še ne prav sedaj, v kratkem, je že tu, ostanite z nami! Britansko-nemško skupino je v svoj program uvrstil videmski teater Contatto, ki je tokratno sezono zapisal »evrovizijam«. Zato je povabil več tujih skupin, ki v svojih produkcijah razmišljajo o današnji evropski situaciji. Za umetniški kolektiv Gob Squad, kot sami sebe predstavljajo, je značilno, da o svojih pogledih na aktualne teme spregovorijo na predstavah kot tudi v publikacijah (v eni od njih so citirali tudi Slavoja Žižka). »Sedemglava pošast« - definicija je njihova - je zaživela leta 1994, ko so posamezni člani še obiskovali univerzi Nottingham Trent in Giessen. Od leta 1999 je »ustvarjalno srce« skupine Berlin. Zato dihajo dvojezično, angleško-nemško, vendar so v Videm pripotovali v strogo british različici. Od zgodovinskih članov so v videmski dvorani Palamostre nastopili Sean Patten, Sharon Smith, Sarah Thom, Bastian Trost in Simon Will, katerim se je pridružil italijanski igralec-prevajalec Luca. Navedena peterica je tudi med ideatorji produkcije Revolution Now!, dodati je treba še Johanno Freiburg, Berit Stumpf in Lauro Tonke. Predstava, ki poteka po vzorcu happeninga, kot smo temu nekdaj pravili, se začenja že z vstopom gledalcev v dvorano. Posnetki sestavljajo uvod v televizijsko oddajo-pred-stavo Revolution Now!, sledi predstavitev nastopajočih (simultano jih je prevajal Luca), nato še v kamero povejo, kaj so pripravljeni narediti za »stvar«, potem pa gredo ven iskat »ljudi« in jih vabijo k sodelovanju. V Vidmu so pred velikim zaslonom na trgu pred dvorano Palamo-stre naleteli na Andrea, ki je bil kot naročen. In v sproščeno slovo so po skupnem, resničnem ali namišljenem igranju na kitaro, zbranim ponudili še pijačo. Nazdraviti je bilo treba snidenju med ljudmi, revolucija pa bo potem že prišla. (bip) Za skupino Gob Squad je revolucija danes nujno televizijska NA VES GLAS Piše Rajko Dolhar rajko84@hotmail.com Lonerism Tame Impala Psihedelični rok-pop Modular Recordings, 2012 Ocena: 6.5 Avstralski kontinent nam že veliko let ne ponuja več vrhunskih glasbenikov. Zadnji so morda bili člani hard rock benda Wolf- mother, ki pa se, zaradi nestabilnega liderja Andrewja Stockda-leja, že nekaj časa »zgubljajo po poti« ... Pred dvema letoma pa je iz dežele kengurujev na mednarodno glasbeno sceno le posijala nova mlada zasedba z neobičajnim imenom Tame Impala (iz angleščine Udomačena Impala, ki je baje poseben afriški tip antilope). Danes bomo predstavili njeno drugo ploščo Lonerism. Bend Tame Impala se je na svetovni glasbeni sceni takoj uveljavil, ker je na moderen način spojil rok glasbo s psihedeli-jo in elektronskimi efekti. V plošči Lonerism, ki je izšla oktobra lani, so sicer komadi manj rokerski od tistih, ki smo jih slišali na prvencu Innerspeaker. Pevec in kitarist Kevin Parker, glavni pisec besedil in glasbe, se je tokrat odločil da psihedelijo, tu pa tam, popelje do bolj pop ritmov, kar še ne pomeni, da je plošča slabša od prejšnje, ampak le nekoliko bolj mila. Komaj zavrtimo album Lonerism, nas preseneti sopiha-joč glas in ponavljajoč ritem bobnov, ki se nato spremeni v prvi pravi komad plošče Endors Toi. Psihedelija je na višku v vsaki pesmi, veliko je tudi klaviatur, Parkerjev glas pa je pogosto elektronsko ponarejen. Parker je že večkrat izjavil, da mu veliko pomeni psihedelična doba iz konca šestdesetih in mladi glasbenik je nedvomno oboževalec takratnih Beatlov. Na njihovo glasbo spominjata komada Mind Mischief in Keep on Lying , medtem ko krajši elektronski intro uvaja v naslednjo Music To Walk Home By, med katero me prešine, da je sound podoben tistemu angleške skupine Kula Shaker. Sledi serija komadov, ki bi jih rad definiral psycho - pop, naj omenim le Why Won't They Talk To Me? in Feels Like We Only Go Backwards. Single Elephant je zdaleč najboljši komad plošče, gre za bolj rokersko pesem, polno distorzij v Black Sabbath stilu. Enomi-nutnemu psihedeličnemu intermezzu sledita še dolga (tudi po naslovu) Nothing That Has Happened So Far Has Been Anything We Could Control in še poslovilno glasbeno potovanje Sun's Coming Up. film - ZDA in Kanada Izreden uspeh filma o lovu na Osamo bin Ladna LOS ANGELES - Film o lovu na vodjo Al Kaide Osamo bin Ladna, 00:30 - Tajna operacija, je v prvih treh dneh predvajanja na velikih platnih v ZDA in Kanadi prinesel 24 milijonov dolarjev (18 milijonov evrov) in se tako minuli konec tedna uvrstil na prvo mesto največjih prodajnih uspešnic. Film, ki je prejšnji teden prejel pet nominacij za oskarje ter Jessici Chastain prinesel zlati globus za glavno žensko vlogo, je bil v ZDA deležen tudi kritik, ker naj bi namigoval, da so bin Ladna ujeli na osnovi informacij, pridobljenih z mučenjem. Vendar pa kritike niso prepričale ljudi, saj se je na drugo mesto vikend lestvice parodija 'A Haunted House" (Hiša strahov) uvrstila s precej manjšim izkupičkom 18,8 milijona dolarjev (14 milijonov evrov), na tretje pa akcijska kriminalka Gangsterska enota s 16,7 milijona dolarjev (12,5 milijona evrov) dobička. Med prvih deset filmov na lestvici so se uvrstili še prejemniki nominacij za oskarje Django brez okov, Nesrečniki, Lincoln in "The Silver Linings Playbook" (Vodnik za pozitivno mišljenje). zgodovina - V ponedeljek predstavitev knjige v Trstu Kako je slovenska Udba ugrabila Srba v Italiji ... Nekateri zgodovinski dogodki so kot nalašč za filmsko obdelavo. Ni znano, ali bodo iz knjige 88 stopnic do pekla v prihodnje snemali film, že danes pa je jasno, da bi to bil dinamičen in realističen triler. Kajti v zadnji knjigi Igorja Omerze najdemo premožne poslovneže, tajne agente, tihotapce zlata, državne in zasebne interese v Jugoslaviji iz srede sedemdesetih let: celo vrsto dokumentiranih zgodovinskih dogodkov in ljudi. Knjiga 88 stopnic do pekla nosi podnaslov Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todoroviča. Gre namreč za zgodbo o udbovski ugrabitvi srbskega poslovneža leta 1975 v Italiji, točneje na italijansko-avstrijski meji pri Brennerju. Todorovic se je nahajal v Italiji, ker je načrtoval večjo pošiljko jabolk s Poadižja v Iran, ko so ga slovenski agentje jugoslovanske tajne policije Ud-ba s silo ugrabili in ilegalno odvedli v Jugoslavijo. Omerza v knjigi prikaže priprave jugoslovanske in slovenske tajne politične policije, dogajanje po izvedeni ugrabitvi, politične vzroke in ozadja. Knjiga, ki dokumentirano prikazuje, kako je bil sam državni vrh vpleten v ugrabitev, je izšla pri Mohorjevi založbi Celovec. V ponedeljek jo bodo v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in Knjižnico Dušana Černeta predstavili v Trstu. Srečanje z Omerzo bo ob 20.30 v Peter-linovi dvorani (Ul. Donizetti 3). Ravno včeraj pa je založba sporočila, da Omerzi ne bo treba na sodišče zaradi knjige Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo. Tožbo zaradi kršitve zasebnosti so namreč umaknili, v tem pa Mohorjeva »vidi potrjeno, da dejanja iz polpretekle zgodovine, tudi iz zgodovine slovenske tajne politične policije (katere akterji so še živi), nikakor ne spadajo v sfero zasebnosti, temveč je upravičen interes javnosti, da je o njej obveščena«. Isto bi najbrž lahko zapisali za Omerzovo knjigo 88 stopnic do pekla. (pd) zgodovina - Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi Milko Mikola predstavil monografijo Rdeče nasilje RDeče n.isu Zgodovinar, sociolog in poznavalec povojne represije v Sloveniji Milko Mikola je v Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani spregovoril o svoji monografiji Rdeče nasilje. Poudaril je, da je Slovenija bila totalitarna država, saj z eno stranko in močno ideologijo ne bi bilo mogoče drugače, ter izpostavil okrog 100.000 žrtev komunističnega nasilja. Represije je bilo po letu 1950 manj, medtem ko lahko komunistično nasilje med letoma 1945 in 1950 po besedah Mikole izenačimo z represijo stalinizma ali nacizma. Tudi komunistični sistem je, tako Mikola, imel koncentracijska taborišča, ki jih je tako, kot je razvidno v dokumentih, tudi imenoval. Med hude kršitve človekovih pravic je Miko-la uvrstil množične izgone prebivalstva ter zaplembe premoženja. "To ni bila nacionalizacija premoženja, škodnine, pač pa so ga ali obsodili ali ubili", je opozoril. Izpostavil je tudi politične procese komunistične oblasti, ki je prevzela kazensko sodstvo, da je obračunala s svojimi nasprotniki, ter nasilno preseljevanje ljudi in preganjanje verujočih. Ni šlo za ločitev Cerkve od države, pač pa za izločitev. Tako so preimenovali vse slovenske kraje, poimenovane po svetnikih, ter pobili številne duhovnike, je povedal. Varnostno-obveščeval-na služba (VOS), pozneje Ozna, je bila po besedah Mi-kole odgovorna za smrt 4200 civilistov. To je razvidno tudi iz depeše Edvarda Kardelja Borisu Kidriču, poslane junija 1945. V njej piše: "Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju". Kot je pojasnil Mikola, je čiščenje pomenilo pobijanje. Delo Rdeče nasilje je izšlo konec minulega le- kot se danes govori, saj lastniku niso dali nobene od- ta v redni zbirki Celjske Mohorjeve družbe. (STA) / ITALIJA, SVET Sreda, 16. januarja 2013 1 1 italija - Notranje ministrstvo sprejelo 169 od 219 predloženih volilnih znakov Draghi zavrnil Berlusconijev predlog, da bi stopil na Kvirinal Bersani posvaril levosredinske volivce, naj ne razpršujejo glasove RIM - Nekdanji premier Silvio Berlusconi je včeraj zagotovil, da bi za novega italijanskega predsednika potrdil prvega moža Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija. Ta bi lahko na mestu predsednika nasledil Giorgia Napolitana, ki se mu sedemletni mandat izteče maja. »Če bi obstajala večina, ki bi ga predlagala, bi tudi jaz podprl Draghija kot predsednika,« je pojasnil Berlusconi. V pogovoru za televizijsko mrežo La 7 se je pohvalil še, da je Draghija prav on predlagal tudi za mesto predsednika ECB. S tem je nekdanji premier zanikal, da naj bi sam ciljal na predsedniško mesto. Berlusconi sicer v pogovoru znova ni skoparil s kritikami na račun svojega naslednika na mestu premiera Maria Montija. »Monti je šokiran, ker mu javnom-nenjske raziskave na volitvah kažejo slabo. Postal je bergla levice,« je Berlusconi namignil na morebitno povo-lilno povezavo med Montijevim sredinskim zavezništvom in levosredinskim blokom Pierluigija Bersanija. Sicer pa je opozoril na napovedi inštituta za jav-nomnenjske raziskave Mannheimer, po katerih ima Berlusconijevo Ljudstvo svobode skupaj s Severno ligo tako pri deželnih volitvah kot tudi pri volitvah v senat za tri in pol odstotne točke naskoka pred levosre-dinskim blokom. »Imamo konkretno upanje na zmago v celotni državi,« je poudaril Berlusconi. Ob tem nekdanjega premiera ne skrbi niti morebitna obsodba v tako imenovanem procesu Ruby, na katerem ga tožilstvo obtožuje spolnih odnosov z mladoletno prostitutko in zlorabe položaja. »Volivci bi me v primeru ponovne potrditve pristranskosti milanskega sodnika le še bolj podpirali,« je prepričan. Ob tem je menil, da bi se morala milanska državna tožilka Ilda Boccassini, ki vodi proces proti njemu, sama znajti na zatožni klopi. »Državni denar je porabila za popolnoma neutemeljene obtožbe,« zagotavlja Berlusconi. Draghi se je Berlusconiju takoj odzval. »Na Evropski centralni banki sem zaseden do leta 2019,« je odrezavo odgovoril na časnikarsko vprašanje. Oglasil se je tudi voditelj Demokratske stranke Pierluigi Bersani in zatrdil, da je on edini kandidat, ki lahko porazi Berlusconija. »Kdor ne bo glasoval za Demokratsko stranko oz. za našo volilno navezo, bo zlasti v nekaterih deželah objektivno delal uslugo Berlus-coniju,« je zatrdil. Medtem je notranje ministrstvo včeraj objavilo, da je sprejelo 169 od 219 vloženih volilnih znakov. Zavrnilo je vse tiste znake, ki oponašajo simbole strank in gibanj glavnih volilnih navez in ki bi lahko oškodovali še zlasti Montija, Ingroio in Grillovo Gibanje petih zvezd. Severna liga pa bo morala enega izmed predloženih znakov popraviti. Nekateri izmed sprejetih volilnih znakov ansa fiat - Nova linija Dopolnilna blaganja v Melfiju POTENZA - Zaposleni v Fia-tovi tovarni v Melfiju v Bazilikati bodo v dopolnilni blagajni v obdobju od 11. februarja 2013 do 31. decembra 2014. Tako je včeraj sporočil sindikat Fiom-Cgil za Bazilika-to, novico pa je potem potrdilo vodstvo podjetja. Slednje je pojasnilo, da bo skoraj dvoletni prisilni dopust potreben za ureditev nove linije za proizvajanje manjših terenskih vozil. To sta predsednik in pooblaščeni upravitelj avtomobilskega koncer-na John Elkann in Sergio Marc-hionne pred približno mesecem dni slovesno predstavila ob prisotnosti premierja Maria Montija. Ob tem bodo v Melfiju še vedno proizvajali fiat punto, vendar ne več na dveh, ampak le na eni liniji. Zaposleni bodo izmenično delali na njej, dokler ne bo nared nova linija. Zaradi tega bo približno polovica delavcev v prihodnjih dveh letih stalno na prisilnem dopustu. Sindikat Fiom-Cgil je izrazil zaskrbljenost, češ da niso še znani natančni načrti nove linije, pa tudi upanje, da pri izmenični dopolnilni blagajni ne bo prišlo do diskriminacij med delavci. afrika - V državi že 750 francoskih vojakov Varnostni svet ZN podprl francosko intervencijo v Maliju BAMAKO - Članice VS ZN so v ponedeljek na zasedanju za zaprtimi vrati podprle vojaško posredovanje Francije v Maliju. Ofenziva malijskih sil ob podpori francoskih proti islamistom se je medtem nadaljevala, blok zahodnoafriških držav pa je napovedal skorajšnji prihod svojih vojakov v Mali v skladu z mandatom VS ZN. Prvi vojaki naj bi prispeli v 24 urah. Francija je vojaško posredovanje začela pred petimi dnevi na prošnjo malijskih oblasti, ko so islamisti začeli prodirati proti jugu. Francoski veleposlanik v ZN Gerard Araud je dejal, da je Francija sklicala sejo Varnostnega sveta Združenih narodov, ker želi delovati odprto, in napovedal, da bodo tudi v prihodnje informirali ta najpomembnejši organ ZN. Prioriteta ostaja uresničitev resolucije 2085, s katero je VS ZN decembra lani dal zeleno luč za oblikovanje vojaških sil pod vodstvom zahodnoafriških držav za posredovanje proti islamistom na severu Ma-lija. Ob tem je napovedal, da bodo afriški vojaki v okviru mednarodne podporne misije Afisma nameščeni v naslednjih dneh ali tednih, saj je v prestolnici Malija Bamaku že nigerijski general, ki bo te sile vodil. Morebitno vojaško posredovanje je bilo v resoluciji VS ZN predvideno šele septembra kot zadnja etapa po politični stabilizaciji države, mirovnih pogajanjih in podpori pri urjenju malijske vojske. Skorajšnji prihod teh sil je včeraj na srečanju načelnikov oboroženih sil članic Gospodarske skupnosti zahod-noafriških držav (Ecowas) v Bamaku napovedal tudi načelnik vojske Slonokoščene obale Soumaila Bakayoko. Države, kot so Niger, Burkina Faso, Senegal, Togo, Nigerija in Benin naj bi v Mali poslale okoli 3300 vojakov. Tiskovni predstavnik nigerijske vojske, polkovnik Yerima, je napovedal, da bo prvi bataljon nigerijske vojske v okviru teh sil v Mali prispel že v naslednjih 24 urah. Nigerija naj bi v sile prispevala skupno 900 vojakov, torej 300 več, kot je sprva nameravala. Francoski predsednik Francois Hollande, ki je na turneji po zalivskih državah, je medtem pojasnil, da v ofenzivi proti isla-mistom, ki sicer od od aprila lani nadzirajo sever države, sodeluje 750 francoskih vojakov kopenskih in zračnih sil. Napovedal je, da pa se bo njihovo število še povečalo na okoli 2500 vojakov. Posredovanje naj bi po besedah Hollandea trajalo vsaj teden dni. Izpostavil je še, da ima francosko vojaško posredovanje tri cilje: zaustavitev terorističnih napadov, zavarovati Bamako, kjer se nahaja več tisoč francoskih drža- vljanov, in pomoč Maliju pri ponovni vzpostavitvi ozemeljske celovitosti. Obrambni minister ZDA, ki Franciji že pomagajo z obveščevalnimi informacijami, Leon Panetta je včeraj povedal, da ZDA "trenutno ne razmišljajo o napotitvi vojakov" v Mali. Želijo pa ZDA kljub temu tesno sodelovati s Francijo in tudi "razpravljati o potrebni pomoči". Poudaril je še, da ne le ZDA, ampak tudi ZN in mednarodna skupnost podpirajo Francijo pri posredovanju, s katerim želi zaustaviti pripadnike teroristične mreže Al Kaida, ki v Maliju poskušajo "ustanoviti svojo bazo". Francosko posredovanje v Maliju je konkretneje podprla Belgija, ki je v Mali poslala dve transportni letali C-130 in helikopter. Poslala je tudi 80 vojakov, ki pa bodo skrbeli za opremo in ne bodo sodelovali v bojih. Belgijski zunanji minister Didier Reynders je ob tem pozval, naj se francosko posredovanje kar najhitreje spremeni v mednarodno, v katerem pa bo Belgija še naprej igrala svojo vlogo. Ob tem je obžaloval počasnost mednarodnega odgovora na pohod islamistov v Maliju. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je sporočil, da je iz Malija od aprila lani, ko so islamisti prevzeli nadzor nad severom države, zbežalo že dobrih 144.000 ljudi. Število razseljenih znotraj države se je medtem po podatkih Urada ZN za usklajevanje humanitarnih prizadevanj približalo številki 230.000. Samo ta mesec, ko so se ponovno razplamteli spopadi, se je njihovo število povečalo za 30.000. Dobrih 54.000 beguncev iz Malija se je zateklo v Mavretanijo, 50.000 v Niger, 38.000 v Burkino Faso in 1500 v Alžirijo. Svetovni program za hrano (WFP), ki hrano v Maliju razdeljuje prek devetih nevladnih organizacij, medtem ocenjuje, da mu bo zmanjkalo okoli 97 milijonov evrov, da bi lahko primerno odgovoril na potrebe v Maliju. Ofenziva malijskih sil ob podpori francoskih proti islamistom se je medtem včeraj nadaljevala. Potem ko so islamisti v ponedeljek zavzeli mesto Diabaly, ki leži kakih 400 kilometrov severno od prestolnice, so francoska letala mesto v noči na torek obstreljevala. V Bamako pa je prispelo 40 francoskih oklepnih vozil. (STA) Na Kubi drugi izbruh kolere v manj kot pol leta HAVANA - Na Kubi je izbruhnila kolera. Za to boleznijo je zbolelo 51 ljudi, so sporočili s kubanskega ministrstva za zdravje. Gre že za drugi izbruh kolere v zadnjih štirih mesecih, potem ko prej primerov te bolezni na otoku niso zabeležili okoli 130 let. O primerih kolere tokrat poročajo iz Havane. Lani je bolezen na vzhodu Kube terjala tri življenja, zbolelo pa je 417 ljudi. Takrat so o tej bolezni na Kubi poročali prvič po 19. stoletju. Novi izbruh so zaznali 6. januarja, potem ko je v kubanski prestolnici, kjer živi 2,2 milijona ljudi, poraslo število ljudi z akutno dia-rejo. Doslej je bilo potrjenih 51 primerov kolere. Grčija nad 50.000 fantomskih upokojencev ATENE - V Grčiji je lani okoli 50.000 upokojencev od države prejemalo pokojnino, čeprav so bili že pokojni, je objavilo grško ministrstvo za delo. Država bo od tistih, ki so neupravičeno pridobili denar, tega zdaj zahtevala naza. Država je s 1. januarjem zaustavila sporna izplačila, zdaj pa ugotavlja, kdo stoji za prevarami. Najpogosteje so to sicer družinski člani pokojnikov. Marca naj bi Grčija zagnala nov elektronski nadzorni sistem, ki bo preprečil tovrstne goljufije. Sistem bo namreč povezal pokojninske sklade z registrom prebivalstva, tako da bodo izplačila ob smrti takoj zaustavljena. V Grčiji, kjer vlada 26,8-odstotna brezposelnost, so pokojnine za marsikatero družino zelo pomemben vir prihodka. Nekdanji papežev majordom bo delal v bolnišnici VATIKAN - Nekdanji majordom papeža Benedikta XVI. Paolo Gabriele, ki je bil zaradi kraje zaupnih papeških dokumentov in njihovega širjenja medijem obsojen na 18 mesecev zapora in nato pomiloščen, začenja novo življenje. Preselil se je v novo stanovanje, ob tem pa začenja tudi delo v vatikanski otroški bolnišnici Bambin Gesu. Gabriele se je izselil iz stanovanja v Vatikanu, v katerem je živel z ženo in tremi otroci. Novo stanovanje je našel v rimski četrti San Paolo, poroča rimski časnik Il Messaggero. Ob tem pa 46-letnik tudi začenja novo službo. (STA) javne finance - Pod vprašajem najvišja bonitetna ocena Fitch pred razpravo o zvišanju zgornje meje dolga opozarja ZDA LONDON - Bonitetna hiša Fitch je včeraj ZDA opozorila, da bi neuspeh ameriške politike pri zagotavljanju pravočasnega dviga zgornje dovoljene meje javnega dolga sprožila revizijo bonitetne ocene gospodarsko najmočnejše države na svetu. Fitch trenutno ZDA še pripisuje najvišjo oceno AAA, medtem ko je agencija Standard & Poor's oceno lani že znižala. Demokrati in republikanci so se v začetku leta sicer z dogovorom o davčni politiki izognili t.i. fiskalnemu prepadu, pogajanja glede zmanjšanja javne porabe pa so preložili za okoli dva meseca do konca februarja. Ravno v drugi polovici februarja bo spet presežena sedanja dovoljena meja javnega dolga v višini okoli 16.400 milijard dolarjev in republikanci novo povišanje pogojujejo z ostrimi rezi v socialno porabo. S tem je odprta nova politična fronta na področju javnih financ, saj bi v primeru odsotnosti dogovora ameriška država lahko razglasila nesposobnost poravnavanja določenih obveznosti. Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame in demokrati ter republikanci v kongresu so že predlani poleti z večinoma ideološkim spopadom glede vloge države v družbi in gospodarstvu državo pripeljali na rob plačilne nesposobnosti, napoveduje pa se nova politična bitka. V Fitchu napovedujejo, da bi jih ponovitev dogajanja iz predlanskega poletja primorala v revizijo ustreznosti in zanesljivosti ameriškega institucionalnega okvirja ter sposobnosti ZDA, da oblikuje verodostojen srednjeročni načrt za znižanje proračunskega primanjkljaja. To bi sprožilo tudi revizijo trenutno najvišje bonitetne ocene ZDA. V Fitchu se zavedajo, da je zgornja meja dolga dolgoletna značilnost ameriškega sistema, vendar pa je v trenutnem kontekstu izjemno visoke zadolženosti in potencialnih obveznosti tveganje za zagotavljanje normalnega delovanja ameriške države zelo veliko. Če do dogovora ne bi prišlo, bi bilo ameriško finančno ministrstvo po Fitc-hovih navedbah prisiljeno v skrajne varčevalne ukrepe, ki bi povzročili dvakrat večje zaostrovanje fiskalne politike, kot se je pričakovala v primeru padca v t.i. fiskalni prepad. To bi imelo zelo negativen učinek na gospodarstvo in številne dele družbe, ocena ZDA pa bi se najverjetneje znižala kljub plačevanju dolžniških obveznosti. Grožnja boniteti ZDA je tudi neuspeh pogajanj o srednjeročnem načrtu za znižanje primanjkljaja in ukrepih za krčenje javne porabe. Če tega ne bi bilo, bi Fitch kljub trdnim gospodarskim temeljem ZDA najverjetneje proti koncu leta znižal ameriško oceno. Standard & Poor's je sicer oceno ZDA v odzivu na prerekanja glede zgornje meje dolga že avgusta 2011 znižal za eno stopnjo na AA+ in ji dodelil negativne obete. Moody's pa je z znižanjem ocene zagrozil na začetku tega leta. (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 40.604,88 € +314,05 SOD NAFTE (159 litrov) 111,88 $ +1,12 EVRO 1,3327 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. januarja 2013 evro (povprečni tečaj) valute 15.1. 14.12. ameriški dolar 1,3327 1,3341 japonski jen 118,04 119,10 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,613 25,613 danska krona 7,4625 7,4626 britanski funt 0,83025 0,83120 madžarski forint 294,72 297,08 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6972 0,6973 poljski zlot 4,1200 4,1200 romunski lev 4,3905 4,3848 švedska krona 8,6338 8,6178 švicarski frank 1,2358 1,2243 norveška krona 7,3995 7,3625 hrvaška kuna 7,5605 7,568 ruski rubel 40,3430 40,3530 turška lira 2,3623 2,3622 avstralski dolar 1,2653 1,2632 braziljski real 2,7157 2,7147 kanadski dolar 1,3142 1,3158 kitajski juan 8,2837 8,2985 indijska rupija 72,7990 72,7080 južnoafriški rand 11,6870 11,6094 1 2 Sreda, 16. januarja 2013 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Po pismu mladih pediatrov iz dežele Odvetnik prijavil tožilstvu obrekovalce porodnišnice Pismo, ki so ga bodoči pediatri naslovili na predsednika deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine Renza Tonda, je bilo kaplja čez rob. Zato se je goriški odvetnik Dario Obizzi, ki je tudi občinski in obenem pokrajinski svetnik, odločil, da na državnem tožilstvu vloži prijavo, s katero želi prispevati k zaščiti goriške porodnišnice. »Za ta korak, s katerim sem seznanil tudi goriškega župana Ettoreja Romolija, sem se odločil kot občan, ki je naveličan paničnih izjav v zvezi z delovanjem in varnostjo goriškega porodniškega oddelka. To se dogaja že več let, v zadnjih časih, predvsem po predstavitvi načrta čezmejne porodnišnice med Gorico in Šempetrom, pa so bile novice, ki jemljejo ugled goriškemu oddelku, še bolj pogoste,« pravi odvetnik Ob-izzi, ki meni, da nekateri »izkoriščajo časopise, da širijo tendenciozne in nepopolne informacije«. V prijavi, ki jo je vložil v ponedeljek, se Dario Obizzi sklicuje na članek, v katerem je krajevni dnevnik povzel pismo mladih zdravnikov, ki opravljajo specializacijo iz pediatrije v okviru Tržaške in Videmske univerze. V pismu so bodoči pediatri pozivali deželno upravo in zdravstveni podjetji k zaprtju porodnišnic v Gorici in v Latisani, kar je po njihovem mnenju »nujen in neodložljiv ukrep«. Podpisniki so izpostavili, da je tveganje umrljivosti mamic in otrok pri porodih v porodnišnicah, kjer se rojeva pod 500 otrok letno, večje, saj na to kažejo tudi znanstvene raziskave. »V članku smo brali, da so mladi zdravniki "globoko zaskrbljeni" in da goriška porodnišnica izpostavlja mamice in novorojenčke "hudemu tveganju",« piše Obiz-zi, ki meni, da so s temi izjavami podpisniki prispevali k širitvi nezaupanja do goriške porodnišnice in oddelek spravili na slab glas: »Čeprav se poklicno in kot upravitelj ne ukvarjam z vprašanjem porodnišnice, so mi po objavi pisma številni prijatelji in znanci izrazili osuplost zaradi delovanja oddelka, ki ne zagotavlja varnosti mamic in otrok.« Obizzi meni, da so z diskreditiranjem porodnišnice mladi pediatri ustvarili v prebivalcih občutek, da goriškemu oddelku ne morejo zaupati. Obizzi je prepričan, da so informacije, ki so bile navedene v pismu in objavljene, »pretirane in tendenciozne«, saj meni, da varnosti oddelka in profesionalnosti osebja ni mogoče pripisovati le številu letnih porodov. »Občutek imam, da nekateri ljudje, ki imajo tudi institucionalne in politične vloge, skušajo že več časa širiti nezaupanje do goriške porodnišnice in izkoriščajo vsako priložnost, da delovanje od- delka ostro kritizirajo,« piše Obizzi, ki je kritičen tudi do ravnanja vodstva goriškega zdravstvenega podjetja. Po odvet-nikovi oceni le-to ne ščiti porodniškega oddelka, ne odgovarja na kritike in se niti ne odloča za ukrepe, ki bi prispevali k dvigu ugleda goriške porodnišnice. »Za prijavo sem se odločil, ker upam, da bo tožilstvo preverilo, ali je pri vsem tem prišlo do zagrešitve kaznivega dejanja oz. kršitve člena št. 656 kazenskega zakonika in kaznovalo odgovorne,« je svojo potezo pojasnil odvetnik Dario Obizzi. (Ale) Odvetnik Dario Obizzi (desno) in sodobno opremljena soba goriške porodnišnice (spodaj) bumbaca GRADIŠČE Sodili mu bodo zaradi Zaradi silovite eksplozije, ki je na božično vigilijo leta 2011 porušila trinadstropno stanovanjsko hišo v Ulici Maccari v Gradišču in povzročila več milijonov evrov škode, bodo sodili 64-letnemu Luigiju Moschio-neju. Bremeni ga obtožba nenamerne povzročitve nesreče. Po več kot enem letu še vedno ni pojasnjeno, ali je moški, ki je živel v raztreščenem stanovanju, poskušal narediti samomor ali pa je eksplozijo povzročil iz neprevidnosti. Gasilec, ki ga je izvlekel iz ruševin, je povedal, da je ležal ob jeklenki z utekočinjenim naftnim plinom UNP. Moschione, ki živi v domu za ostarele v Gradišču in ga včeraj ni bilo v sodno dvorano, namreč molči in ni ničesar izjavil v svoj zagovor. Sodnica za preliminarno obravnavo pri goriškem sodišču Pao-la Santangelo je na podlagi zbranih obvestil sklenila, da se bo sojenje zoper njega začelo 18. junija. Do eksplozije, ki je odjeknila daleč naokrog, je prišlo 24. decembra 2011 v mestnem jedru Gradišča, kjer je nekoč bil judovski geto. Ob hudo ranjenem Moschioneju sta v palači iz 16. stoletja živeli še dve družini, ki po srečnem naključju nista bili doma. Moschioneja, ki je bil edini ranjen v nesreči, so reševalci odpeljali na zdravljenje v specializirano bolnišnico v Padovi. Več dni se je boril s smrtjo, saj je imel opekline na 40 odstotkih telesa. Po vsej verjetnosti se je poslopje v Ulici Maccari zrušilo zaradi eksplozije utekočinjenega naftnega plina, ki je uhajal iz jeklenke v Moschionejevem stanovanju v prvem nadstropju; govor je bil tudi o morebitni prisotnosti ubojnih sredstev in poskusu samomora. Škoda je bila ogromna. Poleg trinadstropne palače, ki je bila popolnoma uničena, so zaradi posledic eksplozije morali porušiti tudi dve sosednji stavbi; v manjši hiši ni živel nihče, v drugem poškodovanem poslopju pa je bilo nekaj naseljenih stanovanj. Škodo je eksplozija povzročila tudi na drugih zasebnih in javnih poslopjih, pa tudi na pločnikih, cesti in javni razsvetljavi. EXPOMEGO Po dveh letih oživljajo sejem Goriški sejem Expomego, ki bo letos potekal med 21. in 24. februarjem, bo po dveh letih zatišja znova gostil obrtnike in podjetnike z obeh strani meje. Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica namreč z organizatorjem družbo Udine e Gorizia Fiere sodeluje že od leta 2008. Sejem, ki ima sicer značaj vzorčnega obrtno-pod-jetniškega sejma, bo letos vsebinsko nadgrajen. Celotna hala D bo posvečena turizmu, gastronomiji in športu na obeh straneh Soče. »Glede na to, da že toliko let sodelujemo, smo letos poleg kot ekskluzivni organizatorji iz slovenske strani. Se pravi, da nismo več angažirani le za podjetja in obrtnike, ampak tudi za povezavo sodelujočih turističnih organizacij,« pojasnjuje Boža Lo-verčič Špacapan, sekretarka na omenjeni območni zbornici. Na letošnjem Expomegu bodo ravno zaradi omenjene dodatne note s področja turizma, gastronomije in športa, sodelovale tudi severnoprimorske občine, in sicer preko turističnih društev in turistično informacijskih centrov . »Mi smo med sabo povezali vse te turistično informacijske centre, tako da se bodo predstavili njihovi predstavniki od Bovca pa do Vipave. Predvidevamo, da bomo organizirali tudi goriški dan,« dodaja sekretarka, ki dosedanje sodelovanje na preteklih izvedbah sejma Expo-mego označuje kot zelo dobro, predvsem pa dobrodošlo za njihove člane. Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica združuje okrog 1.900 obrtnikov in podjetnikov, ki se ukvarjajo z zelo različnimi dejavnostmi, udeležba na sejmih v tujini pa jim ponuja možnost spoznavanja novih tržnih niš in predstavitve na novih trgih. Fizičnih meja znotraj Evrope sicer ni več, birokratske pa še vedno ostajajo. Še posebej za slovenske podjetnike, ki bi si tujini želeli širiti svoj posel. »Res je, stvari so za slovenske podjetnike in obrtnike v tujini bolj komplicirane kot pa za tujce, ki bi pri nas radi odpirali podjetje,« pritrjuje sogovornica. V Italiji, denimo, mora slovenski podjetnik za svetovanje glede pogojev in načina odprtja podjetja, plačati, medtem ko je za tujce v Sloveniji ta storitev brezplačna. »Že prvo svetovanje bo slovenskega podjetnika v Italiji veljalo okrog 300 evrov, potem je treba pridobiti še vso dokumentacijo, pa davčno številko ... V Italiji zahtevajo, da nekdo, ki svoje delavce napoti na delo v Italijo, le-te plačuje po njihovih zakonih . Tudi inšpekcije tam delujejo bolj rigorozno in kazni so večje,« našteva Boža Loverčič Špacapan. (km) TRŽIČ - Od novega leta so karabinjerji imeli veliko dela Gospodinjo in dijakinji so ovadili zaradi tatvine Po novem letu so imeli karabinjer-ji tržiškega poveljstva polne roke dela. V petnajstih dneh so namreč v raznih občinah, v katerih skrbijo za red in varnost, prijavili šest ljudi in izvedli štiri aretacije. Med prijavljenimi je 68-letna gospodinja iz Ronk, ki jo je osebje komercialnega centra 7. januarja zalotilo pri kraji. Ženska je s polic marketa vzela nekaj hrane in drugega blaga, spravila vse v torbico in skušala oditi, ne da bi plačala, pri izhodu pa so jo opazili nadzorniki, ki so poklicali karabinjerje. Zaradi tatvine so drugega dne karabinjerji prijavili tudi dve mladoletni dijakinji, ki sta obiskali različne trgovine v enem izmed tržiških na- kupovalnih centrov. Dekleti sta v torbici napolnili z ličili in spodnjim perilom v skupni vrednosti 170 evrov, podvig pa jima ni uspel, saj so ju uslužbenci opazili. Karabinjerji so zaradi groženj in posedovanja nevarnega predmeta prijavili tudi 48-letno žensko iz Gradeža. Ženska, ki je brezposelna, je pod vplivom alkohola kričala na ljudi, ki jih je srečala na ulici, ob tem pa jim je grozila s 30 centimetrov dolgim nožem. Skušala je pobegniti, karabi-njerji pa so jo kmalu izsledili in prijavili. Prvo aretacijo v letošnjem letu so karabinjerji izvedli že prvega januarja, ko so okrog 4. ure zjutraj v Ulici Ceresina v Tržiču zasačili 53-letnega romunske- ga državljana A.J., ki se je peljal z ukradenim mopedom znamke Piaggio. Ukradel ga je 27. novembra 82-letni upokojenki iz Tržiča, ki je tatvino prijavila. Lisice so karabinjerji nataknili tudi drugima dvema Romunoma, ki sta stara 26 in 36 let. Karabinjerji so ju zasačili, medtem ko sta skušala vlomiti v trgovino s parfumi, ki deluje v Tržiču. Moška sta pobegnila, karabinjerji pa so ju ujeli nekaj ur kasneje in ju odpeljali v goriški zapor. 3. januarja je bil aretiran tudi 43-let-nik iz Ronk, ki je kršil pravila pogojne kazni, na katero je bil obsojen decembra zaradi prodaje ukradenega blaga in vožnje pod vplivom alkohola. GORICA - Pobeg jim je spodletel Trojica ubežnikov kaznovana, Ciarloni se vrača pred sodnika Obtožen je umora 21-letnega Eugena Melinteja - Danes naj bi prišla obsodba Zaradi poskusa pobega iz kaznilnice v Ulici Barzellini v Gorici je sodnik včeraj kaznoval Giuseppeja Consoleja na dve leti in šest mesecev zapora, Bruna Espo-sita in Massimiliana Ciarlonija pa na dve leti in deset mesecev zapora. Trojici je 11. marca lani beg spodletel, sodili pa so jim tudi zaradi agresije nad paznika Frances-ca Santora. Console je pristal na dogovorno kazen, medtem ko je obsodba za Ciarlonija in Esposita prišla ob zaključku sojenja po hitrem postopku; Ciarloni in Esposito sta bila tudi kaznovana na poravnavo odškodnine v civilni tožbi. Massimiliano Ciarloni iz Tržiča se bo vrnil pred goriškega sodnika. Za danes je namreč napovedana obsodba zaradi umo- ra 21-letnega Eugena Melinteja. Državni tožilec Enrico Pavan je za 33-letnega Ciarlonija zahteval šestnajst let zaporne kazni, medtem ko je njegov odvetnik Riccardo Cattarini predlagal prekvalifikacijo kaznivega dejanja iz namernega v nenamerni umor. Melinteja po rodu iz Romunije, ki je z družino od leta 2008 živel v Tržiču, je Ciarloni smrtno ranil z žepnim nožem v noči med 4. in 5. marcem lani. Smrtonosen je bil sunek med vrat in ključnico, ki je 21-letniku poškodoval vratno žilo. Na smrt ranjeni Melinte je prehodil še nekaj metrov, nakar je obležal sredi zelenice. Ko so se reševalci pripeljali na kraj, je bil že mrtev. Ciarloni je medtem zbežal, policija pa ga je izsledila na njegovem domu. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16. januarja 2013 13 GORICA - Emporij solidarnosti obiskuje preko 1600 ljudi Brezplačna hrana in priložnosti za delo Ob brezplačni hrani bi ljudem v stiski radi pomagali tudi s tem, da bi jim nudili začasno zaposlitev, kar bi morda ne rešilo njihovih težav, bi pa prispevalo k okrepitvi njihovega dostojanstva. O tem razmišljata goriška nadškofija in Karitas, ki je včeraj ob prisotnosti goriškega nadškofa Carla Redaelli-ja obnovila sporazum o delovanju Empori-ja solidarnosti v Ulici Faiti v Gorici, posebnega marketa, kjer nudijo hrano in osnovne življenjske potrebščine revnim družinam in posameznikom. Sporazum so podpisale občina Gorica, goriška pokrajina in Fundacija Goriške hranilnice, ki bodo prispevale skupno 50.000 evrov, prvič pa je k sporazumu pristopil tudi goriški Rdeči križ. Emporij solidarnosti so odprli marca 2011. Od takrat so izdali okrog 570 kartic, s katerimi se preživlja čez 1600 ljudi iz Gorice in okolice. »Nekatere kartice, ki smo jih izdali v prejšnjih letih, k sreči niso več aktivne, kar pomeni, da so uporabniki premostili obdobje najhujše stiske,« je povedala Chiara Bertolini, ena izmed prostovoljk, ki skrbijo za Emporij solidarnosti. Poudarila je, da k uspehu pobude, ki so jo že posnemali v številnih mestih, prispevajo tudi zasebne ustanove. »Svežo hrano, ki bi jo drugače zavrgli, nam pred zapadlostjo roka uporabe dajejo brezplačno na razpolago marketi, kot so Ipercoop, Despar in Simply iz Tržiča, ter dve kmetijski podjetji, mnogo pa prispevajo tudi združenje Banco alimentare FJK, evropska organizacija AGEA, župnije in občani,« je povedala prostovoljka in izpostavila, da so lani obiskovalcem Emporija solidarnosti darovali za 398.000 evrov hrane. »Pomen Em-porija ni le v tem, da se v njem oskrbujejo s hrano družine, ki so v hudi stiski. Pomembno je tudi, da preprečujemo potrato ogromnih količin živil. Organizacija FAO je ocenila, da bi s hrano, ki jo v Italiji zavrže-mo, lahko živelo okrog 30 milijonov ljudi,« je povedal direktor Karitas Paolo Zuttion, goriški župan Ettore Romoli pa je poudaril, da sistem kartice in točk tudi pomemben psihološki učinek, saj omogoča obiskovalcem Emporija solidarnosti, da imajo aktivno vlogo pri izbiri prehrane in se čutijo »bolj kupci kot varovanci«. Da je Emporij hvalevredna pobuda, menita tudi predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Obizzi in nadškof Carlo Redaelli. »Včeraj me je obiskala skupina duhovnikov iz Lombardije. Emporij po goriškem zgledu bi radi ustanovili v krajih Sa-ronno in Desio,« je poudaril nadškof, ki je pohvalil sodelovanje med različnimi institucijami in povedal, da razmišljajo tudi o novih pobudah. »Lepo bi bilo, če bi nekaj podobnega lahko izpeljali tudi na področju dela. Ljudem, ki so v stiski, bi lahko v zameno za priložnostno delo zagotovili plačilo, npr. preko vaučerjev, namesto da bi jim neposredno izročali denar za račune ali najemnine. To bi gotovo prispevalo k okrepitvi njihovega dostojanstva,« je povedal nadškof, pokrajinska odbornica Bianca Della Pietra pa je pristavila, da so na pokrajini ravnokar razmišljali o podobnem projektu, pri katerem bi institucije lahko ponovno združile moči. (Ale) GORICA - Zima kaže zobe Napovedujejo ponovno sneženje Cingolani poslal županu vremensko napoved Po včerajšnjem premoru se bo na Goriškem vreme ponovno poslabšalo. Od danes dalje, napovedujejo vremeno-slovci, lahko pričakujemo tudi snežne padavine. Ukrepe, s katerimi bodo v primeru sneženja zagotovili prevoznost cest, so včeraj načrtovali na goriški občini, kjer se je občinski odbornik Francesco Del Sordi sestal s funkcionarji in tehniki, ki vodijo ekipe delavcev in prostovoljcev. »Najprej smo naredili obračun dela, ki je bilo opravljeno po nedeljskem sneženju. Prevoznost glavnih prometnic je bila zagotovljena, a to še ni bilo dovolj, saj je na posipanih cesta ostala plundra, zaradi katere so imele umazan videz. Zato smo sklenili, da bo v primeru snežnih padavin v prihodnjih dneh poskrbljeno tako za prevoznost kot tudi za čistočo cest,« pravi Del Sordi in svetuje občanom, naj se v primeru sneženja raje kot osebnih vozil poslužujejo javnih prevozov. »Ob tem še enkrat prosimo občane, naj očistijo pločnike pred svojimi hišami, saj nam bo to omogočilo, da bomo še učinkoviteje kljubovali težavam, ki jih v Gorici in drugih mestih s seboj prinaša sneg,« je zaključil odbornik. Upanje, da bo goriška občina tokrat hitreje in učinkoviteje poskrbela za očiščenje cest in pločnikov, je izrazil tudi načelnik Demokratske stranke v občinskem svetu Giuseppe Cingolani, ki je na župana Ettoreja Romolija včeraj naslovil ironično elektronsko sporočilo, ki mu je pripel vremensko napoved za prihodnje dni. V goriškem emporiju solidarnosti bumbaca TRŽIČ - Pristanišče Promet povečan Kljub krizi in splošnemu stagniranju gospodarstva je tržiško pristanišče v lanskem letu zabeležilo povečan promet: pretovorjenih je bilo 3.716.753 ton blaga, medtem ko so leto prej pretovorili 3.467.858 ton. Porast je bil torej 7,18-odstoten, so včeraj sporočili iz pristaniške družbe. Podatek je še zgovornejši, če ga primerjamo z letom 2010, ko je pretovor veljal 3.087.560 ton blaga, in z letom 2009, ko je skozi pristanišče Portorosega šlo 3.203.108 ton blaga; v primerjavi s tem podatkom je lanski pretovor narasel za 16 odstotkov. Iz navedenega izhaja, da tržiško pristanišče dosega volumen prometa iz časa pred gospodarsko krizo, kar velja še zlasti za kovinarske proizvode in za celulozo, katerih pretovor je v primerjavi z letom 2009 narasel za 17 (kovine) in 24 odstotkov (celuloza). Pravi vzpon beležijo na področju mineralnih goriv: 581.190 ton iz leta 2011 proti 848.109 tonam iz lanskega leta. Omembe vreden je tudi pretovor vozil: lani so jih našteli 100.000, kar je 8,59 odstotka več v primerjavi z letom 2011; porast je še bolj očiten, če podatek primerjamo z letom 2009, ko je v tržiško pristanišče prispelo le 52.604 avtomobilov. »Na osnovi podatkov o volumnu prometa lahko trdimo, da se lansko leto zaključuje s pozitivnim predznakom,« ocenjuje predsednik tržiške pristaniške družbe, Emilio Sgarlata, ki dodaja, da vzporedno poteka nadgrajevanje infrastruktur in tehnološko posodabljanje, s čimer se pristanišče prilagaja novim potrebam. Med drugim uvajajo nov sistem varnosti in širokopasovni dostop do interneta WiFi na celotnem območju pristanišča. Vozel, ki ga moramo še rešiti, pa je izkop kanala ob vstopu v pristanišče, za katerega ministrstvo zahteva državno okoljsko dovoljenje VIA. GORIŠKA - Zaostritev zimskih razmer Zaletela se je in zmerjala Zaradi nizkih temperatur so ledena zrna sodre včeraj pobelila ceste in dvorišča - Previdno zaradi spolzkega cestišča Škoda na hiši Valentinčičevih v Pevmi ŠTMAVER - Po požaru v šolski stavbi Pevski zbor v župnišču, generator za pustni voz Tudi včeraj so krajani zaman čakali na občinske tehnike Predstavniki kulturnega društva Sabotin in združenja Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje si še vedno niso mogli ogledati stavbe bivše šole v Štmavru, v kateri je požar v petek zvečer povzročil večjo škodo. Predsednika Valentin Devinar in Lovrenc Perso-glia čakata, da v Štmaver pridejo tehniki goriške občine, saj lahko v poslopje vstopijo samo ob njihovi prisotnosti. »Upamo, da občinski uradi ne bodo zavlačevali. Čim prej moramo namreč izčrpati vodo, ki se je po gašenju nabrala v pritlični dvorani. Drugače tvegamo, da bo ob vsem drugem poškodovan tudi pod,« pravi Devinar. Kot smo poroča- li v prejšnjih dneh, je petkov požar zajel pevsko sobot v prvem nadstropju bivše šole, kjer je uničil opremo. Ker so gasilci prepovedali vstop v stavbo, bo pevski zbor Štmaver za vaje začasno uporabljal sobo v župnišču, člani društva, ki šivajo pustna oblačila, pa so se po sili razmer preselili v stavbo nekdanjega rajonskega sveta v Pevmi. »Na dvorišču bivše šole v Štmavru se nadaljuje gradnja pustnega voza. Ker je bila po požaru elektrika izklopljena, si moramo pomagati z generatorjem,« je pojasni Devinar, ki računa na čimprejšnji obisk občinskih tehnikov, ki bo končno omogočil ocenitev škode. fotoma. V Pevmi se je v ponedeljek popoldne pripetila prometna nesreča, ki so ji botrovale razmere na cesti in neprilagojena hitrost. K sreči ni imela hujših posledic za voznico in malega potnika, a je zaradi povzročene škode in obnašanja ženske naredila močan vtis v vasi. Dinamiko nesreče so nam pojasnili domačini. Avtomobil z novogoriško registracijo je kljub zasneženemu cestišču z visoko hitrostjo privozil iz smeri Gorice proti Oslavju. Sredi Pevme, kakih dvajset metrov pred tamkajšnjim spomenikom NOB, je voznica zapeljala na desno in oplazila podporni zid, nakar je zaneslo avtomobil v levo, kjer je najprej »povozil« gredico spomenika, brez nadzora je prevozil manjši trg in se nazadnje z vso silo zaletel v zid tamkajšnje hiše, v kateri živita družini Markovič in Valentinčič. Na hiši Markovičevih je podivjani avtomobil le nekoliko okrušil zid, večjo škodo pa je pustil pri Valentičičevih. Uničil je telefonsko napeljavo, odnesel bakreno odtočno cev, ki s strehe hiše odvaja deževnico v kanalizacijo, razbil je tri večje cvet- lične vaze, poškodoval pa je še težka železna vrata, ki vodijo na dvorišče hiše. Iz razbitega avtomobila sta izstopila mlajša ženska in 7-letni fantič. Zaradi silovitega trka so se v avtu sprožile zračne blazine, ki so ju zavarovale pred poškodbami, tako da sta jo voznica in mali potnik odnesla brez prask. Zaskrbljeni domačini so nemudoma poklicali karabinjerje in mestne redarje, ki so prišli na kraj ter opravili meritve in sestavili zapisnik o nesreči. Lastnike poškodovane hiše je ob vsem tem najbolj prizadel odnos povzročiteljice nesreče. Namesto da bi se jim opravičila za povzročeno škodo, jih je začela zmerjati. Po njo in otroka je čez nekaj časa prišel sorodnik, razbiti avtomobil pa je odpeljala avtovleka. Oškodovanci, med katere sodi tudi krajevna zveza borcev zaradi uničene gredico spomenika, upajo, da bo zavarovalnica krila nastalo škodo. Prebivalci Pevme vedo povedati, da to ni osamljen primer, ker podobnih nesreč je bilo na istem mestu kar nekaj. Čeprav na tamkajšnjem odseku ceste velja hitrostna omejitev 40 kilometrov na uro, se rado dogaja, da vozniki drvijo vsaj še enkrat toliko in celo več. Najbolj nevarno je v jutranjih urah, ko prebivalci Brd hitijo v službo ter jim je pot skozi Oslavje in Pev-mo do Gorice ali Nove Gorice najkrajša. Ko je še deloval krajevni svet, je v svojih poročilih, naslovljenih na mestno upravo, neštetokrat opozarjal na problem dirkanja skozi Pevmo ter zahteval namestitev elektronskih merilcev hitrosti in podobnih naprav, ki bi preprečile divjanje, vendar so vse prošnje ostale neuslišane. Toča v Tržiču (levo) in avto v jarku Zaostritev zimskih razmer, ki jih je v ponedeljek pospremilo obilno sneženje, je tudi včeraj povzročala nevšečnosti, zlasti na cestah. Navsezgodaj je na Goriškem divjala nevihta z močnim grmenjem, dež pa je talil, kar je po cestah in pločnikih ostalo snega. Marsikje se je zgodaj zjutraj okrog 6.30 usula tudi sodra, ki je bila ponekod podobna toči; zaradi nizkih temperatur so ledena zrna pobelila ceste in dvorišča. Zaradi dežja, ki se je izmenjaval z ledenim dežjem, so bile ceste spolzke in nevarne. Na svoji koži je to preizkusila tudi voznica, ki se je včeraj med 9. in 10. uro peljala po državni cesti 55 v smeri Gorice. V bližini mejnega prehoda pri Mirnu je izgubila nadzor nad vozilom znamke Renault in zapeljala naravnost v obcestni jarek. Ženska je nepoškodovana izstopila iz avta, ki je utrpel materialno škodo, in sama poklicala avtovleko. Na kraj je prišla patrulja obmejne policije, ki je po ugotovitvi, da ni bilo hujših posledic, odpeljala dalje. Zaradi napovedi, da bo zima še naprej kazala zobe, voznikom svetujemo previdnost. (vip, red) 14 Sreda, 16. januarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Po napovedi o morebitni ukinitvi V boju za obstanek konjeniške brigade Predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo in goriški župan Ettore Romoli sta odločno nastopila v bran konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli, ki ima ravno v Gorici svoj sedež. Sprva je bil govor o nevarnosti, da bo brigada iz Gorice odšla v Bologno, zadnje vesti iz vojaških krogov pa napovedujejo njeno ukinitev kot posledico reor- ganizacije vojske in varčevalnih ukrepov vlade. Odločitev o usodi konjeniške enote naj bi padla v kratkem, saj je revizija organiziranosti pehote na dnevnem redu današnjega zasedanja vlade. Predsednik Tondo je včeraj sporočil, da bo interveniral pri obrambnem ministrstvu v Rimu in vladne sogovornike Pripadniki brigade na goriškem Travniku (levo), predsednik dežele Renzo Tondo in župan Ettore Romoli (zgoraj) bumbaca nova gorica - Pred sejo v Šempetru Hit svari pred igralniško konkurenco iz Ljubljane Hitov novi igralniško-zabaviščni kompleks je razvit do faze predštudije »Kakršen koli nov koncesionar na tem ali na širšem območju na zahodni meji bi povzročil dodatno prerazporejanje prihodkov iz prirejanja posebnih iger na srečo in nobenih novih prihodkov,« je včeraj znova poudaril Drago Podobnik, predsednik uprave Hita, ki je pred dnevi na župana občine Šempeter-Vrtojba Milana Turka naslovil pismo, v katerem ga poziva k premisleku glede izdaje soglasja za koncesijo ljubljanski Alei Iacti. Občinski svetniki bodo o tem že tretjič odločali jutri. »Verjamem, da do tega ne bo prišlo. Če pa bi, bi se morali v družbi hitro odzvati na novo situacijo. Zaenkrat je v ospredju scenarij, da bi morali v tem primeru eno od naših enot zapreti. To je Park, ki posluje zgledno,« opozarja Podobnik. Brez dela bi ostalo 350 ljudi. »Odziva od župana še nisem dobil, čeprav je predstavnik enega od solastnikov te družbe,« dodaja Podobnik. »Povsod po svetu so igralniške koncesije neke vrste monopol. Tudi v Sloveniji. Tisti, ki koncesije podeljuje in daje soglasje, še posebej, če je solastnik, bi si moral še kako odgovorno obnašati v takih primerih,« je bil jasen prvi mož novogori-škega Hita, kjer tudi načrtujejo svoj igral-niško-zabaviščni kompleks. »V novembru je nadzorni svet potrdil strategijo družbe do leta 2019-2020. Kot sestavni del t.i. zahodnega stebra je tudi novi Hitov turistični produkt. S tem je dobil tudi uradno potrditev. Razvit je do faze predštudije, ki je izdelana. Čakamo, da se v naslednjem obdobju dogovorimo s predstavniki lastnikov, kako v tem razvojnem smislu naprej. Sedaj nas čaka še predstavitev strategije lastnikom in širši javnosti. Potem se bomo z lastniki, predvsem pa - upam - z vlado dogovarjali o tem, kako s takim produktom, ki je po našem prepričanju edini logični strokovno smiselni odgovor na to, kaj se dogaja na igralniškem trgu, če ga gradež Na zatožni klopi zaradi stečaja Rialta Nekdanji predsednik deželnega združenja fizično prizadetih oseb (ARD) Rodolfo Medeot in Massimo Vosca - oba Goričana - sta obtožena goljufivega stečaja na škodo dežele FJK. Goriški sodnik za predhodno obravnavo je včeraj določil datum sojenja: začelo se bo 18. aprila. Medeot je osumljen, da je kot lastnik Hotela Rialto v Gradežu omogočil stečaj družbe zaradi 3-milijon-skega dolga. Vosca, ki je tedaj zastopal družbo New Promotion, pa ni izvedel informativne kampanje, dogovorjene z združenjem ARD, za katero je po oceni tožilstva prejel 130 tisoč evrov plačila. Vosca je tudi imel brezplačno na voljo sobo v Hotelu Rialto med letoma 2004 in 2008, kar naj bi prineslo manjši dobiček in prispevalo k stečaju. Proces se je začel na podlagi preiskave zaradi stečaja zavoda za rehabilitacijo Barellai v Gra-dežu, saj je Medeot svojčas predsedoval tudi fundaciji Ospizio marino. opozoril, da brigada Pozzuolo »predstavlja bogastvo za Gorico in za deželo«. »Pripadniki brigade in goriško prebivalstvo so čustveno močno navezani, mesto je zato podpiralo prisotnost vojske tudi z velikimi naložbami. Morebitna selitev brigade bi zato pomenila osiromašenje ne le gospodarskega, ampak tudi družbenega tkiva tako Gorice kot goriške pokrajine,« poudarja Tondo. Na težke gospodarske in obenem socialne posledice morebitnega odhoda brigade je Romoli že večkrat opozoril javnost in tudi predstavnike parlamenta. Sogovornikom je dopovedoval, da bi bila goriška pokrajina s selitvijo brigade ob skoraj petsto družin, »ki so čustveno navezane na krajevno prebivalstvo, zaradi česar bi izselitev povzročila težave pripadnikom brigade in njihovim svojcem, ki so si uredili življenje v Gorici in v drugih občinah pokrajine«. Župan je še zatrjeval, da je »krčenje stroškov v vseh sektorjih treba presojati skozi filter zdrave pameti in realnih možnosti, zato da iz tega - paradoksalno - ne nastane huda gospodarska škoda za krajevno okolje«. Po najnovejših vesteh o usodi brigade in njenega poveljstva pa je Romoli včeraj izgovoril odločnejše besede: »Poveljstvo brigade ne sme zapustiti Gorice. To bi bilo izdajstvo in nesprejemljiv napad na mesto.« »Izkorišča se "dopust" politike oziroma razpustitev senata in poslanske zbornice, zato da se pospeši uresničitev sporne izbire. Vse kandidate in politične stranke po- zivam k temu, da se takoj angažirajo proti kateri koli odločitvi, ki bi privedla do razpustitve brigade, in da sprejmejo obvezo, da bodo v primeru izvolitve njeno ukinitev preprečili,« je včeraj dejal župan in pristavil: »Zdi se, da generalštab vojske noče počakati na obnovo parlamenta in na oblikovanje nove vlade, zaradi česar bodo zaman vsi moji stiki s predsedniki pristojnih komisij poslanske zbornice in senata ter s parlamentarci, ki sem jim izročil poročilo o katastrofalnih gospodarskih posledicah morebitnega odhoda brigade ne le za Gorico, temveč tudi za vso Goriško in dobršen del dežele FJK. Ko so pricurljale v javnost prve vesti o ukinitvi, sem sklical župane vseh občin goriške pokrajine, zato da bi skupaj nastopili proti takšni izbir. Sestali se bomo v petek. Obenem sem interveniral pri predsedniku deželne vlade Tondu, ki je zagotovil svoje posredovanje. Stopil bom tudi v stik s stanovskimi organizacijami in z vsemi družbenimi dejavniki v bran brigade. Upam, da bo generalštab zamrznil vsako odločitev do umestitve nove vlade. Komaj bo volilna kampanja mimo in bo država dobila nov parlament in vlado, bomo ponovno šli v napad. Brigada ne sme oditi iz Gorice!« Županova stališča je novembra lani podprl goriški občinski svet, ki je brez odstopanj osvojil resolucijo o obstanku brigade v mestu predvsem zaradi dejstva, da predstavlja nezamenljiv resurs za že itak močno oslabljeno lokalno gospodarstvo. Pomočv postopkih o azbestu Goriška pokrajina, goriško tožilstvo in občina Tržič bodo 18. januarja podpisali sporazum, ki predvideva prirejanje tečajev in drugih dejavnosti za usposabljanje sodelavcev, ki bodo lahko nudili pomoč v postopkih, ki so povezani z azbestnimi boleznimi in izpostavljenostjo azbestu na delovnem mestu. Sporazum bodo v dvorani pokrajinskega odbora ob 12. uri podpisali predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, državna tožilka Caterina Ajello in tržiška županja Silvia Altran. Ukradli Marijin kipec Iz kapelice v Prvačini so neznanci v minulih dneh ukradli kipec Matere božje. O kraji je bila policija obveščena v ponedeljek. Policisti bodo policisti podali ustrezen ukrep. (km) V Tržiču nasveti za podjetja V hotelu Europalace v Tržiču bo jutri potekalo srečanje za podjetja, ki ga prireja ustanova IAL. Govor bo o finančnih sredstvih za izobraževanje podjetnikov, marketingu in novih tehnologijah. Predstavili bodo tudi nove jezikovne in druge tečaje, ki jih namenjajo podjetnikom. Srečanje se bo začelo ob 15.30. Fotografije in slike v knjižnici V likovni galeriji Mario Di Iorio v prostorih državne knjižnice v Gorici bodo danes ob 17.30 odprli razstavo z naslovom »Re, regina, nudi« (Kralj, kraljica, goli), v okviru katere bodo na ogled fotografije Claudia Andreinija, Annamarie Castellan in Ennia Demarin ter likovna dela Paola Cervija Kervischerja. Pobudo prirejajo v sodelovanju z združenjem Acquamari-na, razstava bo na ogled do 30. januarja. nova gorica - Usoda mejnih prehodov Zupan ne pristaja želimo širiti. Po vseh izračunih bi to pomenilo 1.500 novih delovnih mest. V tretjem letu delovanja pa bi na makro nivoju to pomenilo več davkov za državo kot sedaj,« odgovarja Podobnik na vprašanje, ali ne bi tudi njihov načrtovani igralniško-zabaviščni kompleks odžiral gostov Perli in Parku. (km) Mejna prehoda Solkan (levo) in Rafut foto km. »Na vaše pogoje ne pristajamo,« je novogoriški župan Matej Arčon sporočil slovenskemu ministrstvu za pravosodje in javno upravo glede njihovega predloga o prenosu objektov na štirih mejnih prehodih v občinsko last. Namesto da bi ministrstvo te nepremičnine na občino preneslo brezplačno, kot je bila dosedanja praksa, je mestni občini predlagalo zamenjavo. In to kar za del občinske stavbe, ki bi ustrezal vrednosti omenjenih objektov na mejnih prehodih. Včeraj je potekel rok, do katerega bi se morala občina o tem predlogu opredeliti. Na novogoriški mestni občini so stališče zavzeli že takoj po sestanku, ki je na ministrstvu potekal 9. novembra lani. Župan je že takrat za medije jasno povedal, da dela občinske stavbe ne namerava prenašati na državo. Pred nekaj dnevi je to pisno uradno sporočil tudi omenjenemu ministrstvu: »Prepričani smo, da izkazani javni interes narekuje brezplačen prenos mejnih objektov z ministrstva v last mestne občine. Za to se trudimo že od leta 2007, v tem času pa je po naših podat- kih že prišlo do nekaterih brezplačnih prenosov objektov z države na občine. To bi pomenilo, da smo s sprejemom vaše ponudbe pristali na neenakopravno obravnavo.« Župan sicer vseeno upa, da se bo z državo mogoče dogovoriti o brezplačnem prenosu štirih objektov na nekdanjih mejnih prehodih Solkan, Solkan polje, Rafut in Erjavčeva. Že pred leti je občina na tedanje pristojno ministrstvo poslala predloge vsebin za omenjene objekte: na Pristavi bi Goriški muzej rad uredil muzej tihotapstva, ki bi skupaj z ostalimi malimi muzeji ob meji tvoril celoten turistični itinerarij, v Solkanu bi uredili turistično informacijsko točko, v objektu na Erjavčevi pa bi vsebine prispeval novoustanovljeni konzorcij, ki ga sestavljajo goriški in novogoriški Kinoatelje, Društvo humanistov Goriške, Društvo Krea ter Društvo arhitektov severne Primorske. Prav s tem objektom na mejnem prehodu Erjavčeva, ki ima izmed vseh mejnih prehodov na italijanski strani meje edini svojo dvojčico - hišici, ki so ju uporabljali italijanski in jugoslovanski, kasne- je pa slovenski obmejni organi, sta namreč enaki - ima slovenska država že določen namen. Če novogoriška občina ne pristane na zamenjavo, ga bodo odstopili carinskemu uradu, ki bi rad v njem uredil svoj muzej. »Sporočamo vam torej, da na vaše pogoje ne pristajamo, in upamo, da bomo prišli do enakopravne rešitve glede na prakso, ki že obstaja. Obenem vas prosimo, da nam sporočite, kdaj boste v letošnjem letu odstranili nadstrešek na mejnem prehodu Solkan, in seveda upamo, da boste v ta namen zagotovili tudi proračunska sredstva. Trenutno stanje na tem prehodu naši državi zagotovo ni v ponos. Vsem, ki vstopajo v našo državo, nudimo pogled, ki je zel daleč od prijazne dobrodošlice,« je bil v pismu jasen Matej Arčon. Stanje na slovenski strani nekdanjega mejnega prehoda v Solkanu se je v zadnjem času sicer nekoliko vendarle izboljšalo. Odstranjena je bila vsaj razbita kabina, ki so jo nekdaj uporabljali obmejni organi. Katja Munih GORIŠKI PROSTOR Sreda, 16 . januarja 2013 1 5 / NOVA GORICA Miška je obiskala Edo Nova Gorica bo gostila še eno fotografsko razstavo, ki prihaja iz članskih vrst Skupine 75. V kavarni Rusjan v Eda centru se bo goriški fotograf Marko Vogrič predstavil z razstavo pod naslovom »Miška obišče Edo«. Gre za posnetke s camero obscuro iz mišje perspektive, miška pa se je s fotoaparatom motala v okolici Eda centra. Odprtje bo nocoj ob 20. uri. (vip) RONKE - Božični koncert in pozdrav novemu letu »To je naš mali prispevek k utrjevanju sožitja in miru« V ronški cerkvi sv. Lovrenca je društvo Jadro v nedeljo priredilo že 33. božični koncert in pozdrav novemu letu, ki je letos potekal v okviru zborovske revije Na-tivitas, pri kateri sodelujeta Zveza slovenskih kulturnih društev in deželno zborovsko združenje USCI. Kot je že tradicija, je ronški dogodek pritegnil nekaj publike tudi iz bližnje Slovenije. V imenu Slovencev, ki se zbirajo pri sv. Lovrencu, sta občinstvo in nastopajoče pozdravila domačina Robert Devetta in Giuliana Fontana. Poudarila sta, da je »božični koncert naš mali prispevek k utrjevanju sožitja, upanja in miru med ljudmi«. Da bi pokazali življenjsko silo slovenskega življa, so koncert zaupali otroškemu pevskemu zboru kulturnega društva So-vodnje pod vodstvom Jane Drassich in otroškemu zboru Mini Venturini od Dom-ja pri Trstu, ki ga vodi Neda Sancin. Mali pevci so z napevi ogreli srca zbranih ljudi. Pogled na nastopajoče in publiko v ronški cerkvi [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: »Štiri letni časi« (Vinko Moderndorfer) v soboto, 26. januarja, ob 20. uri premiera in v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri abonmajska predstava, nastopa PD Štandrež-dram-ski odsek, režija Jože Hrovat; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: v nedeljo, 20. januarja, »Pacchi d America, virgola... « (Renato Paggiaro), nastopa gledališka skupina Proposte teatrali; predprodaja vstopnic pri krožku ACLI Giovanni XXIII - San Nicolo v Tržiču (Ul. 1. Maggio 84) ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro in eno uro pred predstavo. NIZ FURLANSKEGA GLEDALIŠČA v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici: v soboto, 19. januarja, ob 20.45 »Cjase di Atint« nastopa gledališka skupina Agnul di spere iz Co-droipa; informacije v Kulturnem domu v Gorici ali po tel. 0481-33288. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 21. januarja, ob 20.45 deželna premiera »Šola za žene« (Molière); informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602, več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 17. januarja, ob 21. uri »I am not a Penguin«, napisal in nastopa John Peter Sloan; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.arti-stiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 16. januarja, ob 20.45 predstava »Atto finale Flaubert«. V petek, 25. januarja, ob 20.45 koncert orkestra iz Padove in Veneta; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it. V OBČINSKI DVORANI V FARI (Ul. Zorutti) bo v petek, 25. januarja, ob 20.45 »Travolte da un insolito desti- no nell'azzurro mar Egeo« (Mauro Fontanini), nastopa skupina Colletti-vo Terzo Teatro; vstop prost. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 16. januarja, ob 20. uri »Bogastvo« (Ari-stofan); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 19. januarja, ob 16.30 »Il gigante egoista« (Oscar Wilde); informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Jack Reacher - La prova deci-siva«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La migliore offerta«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »A Royal Weekend«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.40 »Cloud Atlas«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Quello che so sull'amore«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La migliore offerta«. Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Asterix e Obelix al servizio di sua maestà«. Dvorana 5: 22.15 »Mai stati uniti«; 17.20 - 19.50 »The Master«. fl Razstave V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Boj proti veri in Cerkvi. 1945-1961«. O razstavi bo spregovorila avtorica, zgodovinarka Tamara Griesser Pečar; na ogled bo do 28. februarja od ponedeljka do petka 17.00-19.00, nato ob prireditvah ali po dogovoru. V GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz v Gorici je na ogled fotografska razstava kluba Fiat 500 club Isonzo z naslovom »Il cinquino, una stella da fotografare«; do 31. januarja ob delavnikih 10.00-12.00, 17.00-19.00. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je do 31. januarja na ogled razstava Ivana Zerjala. À Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 16. januarja, ob 20.15 koncert skupine Tristan; informacije po tel. 003865-3354013, www.kultur-nidom-ng.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 25. januarja, ob 20.45 bosta nastopila pianista Bruno Canino in Antonio Ballista; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. H Šolske vesti OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB prirejajo dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v vrtcu Čriček v Doberdobu v sredo, 30. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Živ Žav v Rupi (Vrh Sv. Mihaela) v ponedeljek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v sredo, 30. januarja, od 10.00 do 11.00; v vrtcu Barčica v Romjanu - Ul. Capi-tello v sredo, 23. januarja, od 10.00 do 11.00; v vrtcu Barčica v Ronkah - Ul. Bratov Cervi v ponedeljek, 21. januarja, od 10.00 do 11.00. NIŽJA SREDNJA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V DOBERDOBU vabi starše petošolcev na informativni sestanek: starši petošolcev iz Romjana so vabljeni v četrtek, 24. januarja, ob 18.00; starši petošolcev ostalih šol so vabljeni v sredo, 30. januarja, ob 18.00. Srečanji bosta potekali v prostorih nižje srednje šole v Doberdobu. AD FORMANDUM prireja »OPEN DAY« na gostinski šoli: v petek, 18. januarja, in v četrtek, 24. januarja, od 14. do 18. ure v KBcentru v Gorici; več na tajništvu šole, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adforman-dum.org. AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v uporavljanju gostinskih obratov, mar-ketinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adforman-dum.org). AD FORMANDUM prireja »Tehnike promocije teritorija«: tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove prodajalnih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marke-tinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor: 28. januarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad for- mandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adforman-dum.org. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: v otroškem vrtcu Rin-garaja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 23. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v četrtek, 24. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štan-drežu danes, 16. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 17. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 22. januarja, ob 17.00. OSNOVNE ŠOLE VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB vabijo starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole na predstavitev vzgojno-izobraže-valne ponudbe: v OŠ Petra Butkovi-ča Domna v Sovodnjah danes, 16. januarja, ob 17.30. V osnovni šoli v Romjanu in v osnovni šoli na Vrhu je informativni sestanek potekal v mesecu decembru; informacije na ravnateljstvu (tel. 0481-784742). VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 24. januarja, 10.30-11.30; v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v petek, 25. januarja, 10.30-11.30; v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 17. januarja, 10.45-11.45; v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v petek, 18. januarja, 10.30-11.30; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v sredo, 23. januarja, 10.30-11.30 in v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu danes, 16. januarja, 10.30-11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Župančič v Ul. Bro-lo v Gorici v petek, 18. januarja, 8.3010.00; v osnovni šoli Erjavec v Štan-drežu v sredo, 23. januarja, 8.30-10.00; v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 30. januarja, 11.00-12.30; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 28. januarja, 8.30-10.00 in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v torek, 29. januarja, 10.30-12.00. OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB vabijo starše, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca na predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe: v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu v torek, 22. januarja, ob 17.30; v otroškem vrtcu Živ Žav v Rupi (Vrh Sv. Mihaela) v ponedeljek, 21. januarja, ob 17.30; v otroškem vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v četrtek, 31. januarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v ponedeljek, 21. januarja, ob 17.00; v osnovni šoli Abram v Pev-mi v torek, 29. januarja, ob 17.00; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v petek, 25. januarja, ob 17.00 in v osnovni šoli Zorzut v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da zdravniška ambulanta deluje v objektu telovadnice v Sovodnjah (vhod neposredno s parkirišča). AŠKD KREMENJAK organizira tečaj zumbe v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Brezplačni poskusni vaji bosta potekali v ponedeljek, 28. januarja in v sredo, 30. januarja, od 20. do 21. ure. Tečaj bo vodila inštruktorica Greta Lefons. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse člane in prijatelje, ki bi radi sodelovali na letošnji pustni povorki v Sovodnjah, da se prijavijo najkasneje do sobote, 19. januarja, na tel. 338-7956855 (Erika). KROŽEK KRUT vabi na II. in III. sklop delavnic »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar. II.sklop se bo začel 17. januarja in trajal do 14. februarja, III.sklop pa se bo začel 7. marca in trajal do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SLOVENSKA SKUPNOST prireja v petek, 18. januarja, ob 19.30 v palači At-tems-Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici tradicionalno prijateljsko srečanje ob začetku novega leta. PD VRH SV. MIHAELA vabi člane in somišljenike na redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 21. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob Sovodnje v Sovod-njah. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v torek, 29. januarja, v komorni dvorani KC Lojze Bratuž ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu so volitve novega upravnega in nadzornega odbora. 0 Prireditve V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 22. januarja, ob 17.30 na srečanju v sklopu niza »SOS cervel-lo« psihiater Marco Bertali govoril na temo depresije; vstop prost. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 22. januarja, ob 18.30 srečanje z naslovom »Ma che ambien-talisti siamo se non diventiamo vege-tariani?«; vstop prost, več na www.ve-getariani.it in www.veganima.it. TRŽNICA V KANALU na Gradnikovi ulici (pri pošti): vsako 2. in 4. soboto v mesecu med 8. in 12. uro prodaja lokalnih izdelkov in pridelkov; informacije pri TIC Kanal tel. 00386-53981213. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Mario Marc-hiori iz splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev; 12.30, Anna Gorjan vd. Rijavec (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Ivana, sledila bo upe-pelitev. DANES V LOČNIKU: 9.00, Alberta Claucis (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču; 10.40, Livio Perco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES NA PALKIŠČU: 13.00, Marica Visentin por. Croselli (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRIŽU: 10.50, Carlo Settomini iz bolnišnice v baziliki Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Rosa Bianca Fonzo vd. Godeas (iz goriške splošne bolnišnice) v kapeli samostana Rosa mistica, sledila bo upepelitev. DANES V TURJAKU: 12.30, Iselda Tomasella (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 6 Sreda, 16. januarja 2013 APrimorski r dnevnik NAPREJ LE BLAŽ KAVČIČ MELBOURNE - Blaž Kavčič (na sliki) je edini Slovenec, ki se je prebil v 2. krog teniškega odprtega prvenstva Avstralije za veliki slam. V uvodnem krogu turnirja v Mel-bournu je premagal 29. nosilca, Brazilca Thomaza Belluccija, s 6:3, 6:1 in 6:3. V noči s srede na četrtek se bo pomeril z domačinom Duckworthom. Nastope v posamični konkurenci pa so že sklenili Aljaž Be-dene, Grega Žemlja in Polona Hercog. Od Italijanov sta napreodvala Andreas Seppi in Roberta Vinci, izpadli pa Sara Errani, Fran-cesca Schiavone in Filippo Volandri. PRVI INIESTA, PIRLO NA 5. MESTU LJUBLJANA - Inštitut za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) je razglasil najboljše veziste oziroma organizatorje igre leta 2012. Na vrhu se je znašel Španec in član Barcelone Andres Iniesta, ki je zbral 146 točk. Za njim sta končala še dva Barcina nogometaša, Xavi na drugem mestu in Lionel Messi na tretjem. Xavi, zmagovalec leta 2011 in 2010, je zbral 128 točk, Messi, ki je pred dnevi osvojil rekordno četrto zlato žogo za najboljšega nogometaša leta, pa 98 točk. Med pet najboljših sta se uvrstila še Italijan Andrea Pirlo (87) in Nemec Mesut Ozil (43 točk). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu SVINDAL PRED HEELOM WENGEN - Norvežan Ak-sel Lund Svindal je bil najhitrejši na prvem treningu smuka za svetovni pokal v Wengnu, ki bo v soboto. Svindal je na progi Lauberhorn za pet sto-tink sekunde ugnal Italijana Wernerja Heela, tretji pa je bil njegov rojak Kjetil Jansrud (+0,36). Od Slovencev se je najbolje odrezal Andrej Šporn s 15 časom (+1,14). Tekmovanja v Wengnu se bodo začela v petek s kombinacijo, v soboto bo klasični smuk, v nedeljo pa še slalom. ROKOMET - Na svetovnem prvenstvu v Španiji premagali tudi Poljake Slovenija do tretje zmage Slovenija - Poljska 25:24 (11:14) Slovenija: Škof, Prošt, Bilbija, Do-belšek, Kavtičnik, Bezjak, Dolenec 7 (1), Skube, Bundalo, M. Žvižej 1, L. Žvižej 1, Gaber, Zorman 1, Marguč, Mačko-všek 8, Gajic 6 (3). Sedemmetrovke: Slovenija 4 (4), Poljska 2 (0); izključitve: Slovenija 10, Poljska 2 minuti; rdeč karton: Syprzak (50.). ZARAGOZA - Slovenski roko-metaši so na svetovnem prvenstvu v Španiji dosegli še tretjo zmago. Po zmagoslavjih nad Savdijci in Korejci so rokometno mero vzeli še tekmecem iz Poljske in naredili pomemben korak k prvemu mestu v svoji skupini. Izbranci Borisa Deniča bodo v prvem delu sklepnega turnirja v Zaragozi igrali še dve tekmi: po dnevu počitka se bodo jutri, 17. januarja, pomerili z Belorusijo (15.45), odločilna tekma pa bo najbrž v soboto, 19. januarja, proti Srbiji (20.15), ki je v skupini C kot Slovenija še ne-premagana. Proti zasedbi iz prvega kakovostnega razreda je Slovenija po ogorčenem boju vendarle uveljavila svojo glavno vrlino - hitrost, ključ do zmage pa je bila tudi izjemna igra v obrambi. Ravno obramba pa ni delovala dobro v prvem delu tekme, ko so Slovenci zaostali tudi za štiri gole. Uvodna napadalna postava, v ka- tero je selektor uvrstil tudi visokoraslega Primorca Boruta Mačkovška, se je sicer povsem solidno zoperstavila visokemu poljskemu obrambnemu bloku -manjkal je pomemben člen, 198 centimetrov visoki Mariusz Jurkiewicz, ki si je na ponedeljkovem dvoboju s Savdsko Arabijo zlomil dlančno kost -, večje težave pa so bile v tem delu srečanja v slovenski obrambi. Slovenci so v deseti minuti zaostali za dva gola (3:5), ta zaostanek pa niso mogli nadoknaditi vse do konca prvega polčasa. Preporod se je zgodil že v začetku 2. polčasa, ko so z nekaj uspešnimi napadi izenačili (14:14). Nemški strokovnjak na poljski klopi Michael Biegler je nemudoma zahteval minuto odmora, a ta ni zaustavila slovenskega naleta, predvsem Mačkovška, ki je z dvema zaporednima goloma v 36. minuti svoje soigralce popeljal do vodstva s 16:14, nato pa so Slovenci povedli še na 19:15. A preobrat ni bil zasluga navdahnjene igre v napadu, Slovenija je vidno popravila svojo igro v obrambi. Ta je bila hitra in gibljiva ter na meji dovoljenega. Tak ritem pa je Mačkovška in soigralce v končnici nekoliko izčrpal, kar so izkoristili Poljaki, ki so se približali na gol (20:19). Predvsem po zaslugi obrambe pa so Slovenci rahlo prednost ohranili vse do konca in se zasluženo veselili zmage. Ključ do zmage Slovenije je bila tudi izjemna igra v obrambi, na fotografiji Gaber in Kavtičnik ansa Izidi Brazilija Skupina A: Tunizija - Črna gora 27:25, Nemčija - Argentina 31:27; Francija 27:22. Lestvica: Francija 6, Nemčija in Tunizija 4, Argentina in Brazilija 2, Črna gora 0. Skupina B: Katar - Rusija 22:29, Makedonija - Islandija 19:23, Danska - Čile 43:24: Lestvica: Danska 6, Islandija, Rusija in Makedonija 4, Katar in Čile 0. Skupina C: Južna Koreja - Belorusija 20:26, Srbija - Savdska Arabija 30:20, Slovenija - Poljska 25:24. Lestvica: Srbija in Slovenija 6, Poljska 4, Belorusija 2, Južna Koreja in Savdska Arabija 0. Skupina D: Alžirija - Egipt 24:24 (12:16), Španija - Avstralija, Hrvaška - Madžarska 30:21. Lestvica: Španija in Hrvaška 6, Madžarska 4, Egipt in Alžirija 1, Avstralija 0. Košarka: 24. avgusta Slovenija-Italija v Kopru LJUBLJANA - Slovenska košarkarska reprezentanca se bo na evropsko prvenstvo, ki ga bo gostila Slovenija od 4. do 22. septembra, pripravljala 47 dni in v tem času odigrala dvanajst prijateljskih tekem, večino v Sloveniji. Uvodni del priprav bodo opravili v Rogaški Slatini, nato se bodo preselili v tradicionalni bazi v Zrečah in Kranjski Gori, nekaj dni pa se bodo pripravljali in bivali tudi v Ljubljani in Kopru. V Kopru bodo v soboto, 24. avgusta odigrali prijateljsko tekmo proti Italiji, dan prej se bodo na Bo-nifiki pomerili s Črno goro. Plan priprav je dobilo 34 igralcev. »Sarma« ne bo več kapetan LJUBLJANA - Stari novi selektor slovenskih nogometašev Srečko Katanec je v včerajšnji Ekipi v prvem intervjuju po imenovanju razkril nekaj svojih načrtov. Med drugim je povedal, da bo sam izbral kapetana: »Lahko povem tole: potrebujemo kapeta-na, ki bo na igrišču, ne v golu - in res nimam nič osebnega proti Samirju,« je Katanec utemeljil odločitev, po kateri Samir Handanovic ne bo več kapetan Slovenije, ki bo tako dobila 20. kapetana. V torek, 22. januarja, bo predvidoma objavljen prvi Katančev seznam z okoli 20 imeni, mogoče -napoveduje Katanec v intervjuju - se bosta vrnila tudi nekdanja nosilca igre Milivoje Novakovic in Robert Koren. DOPING - Ugibanja o Armstrongovem nastopu na televiziji Kaj je povedal? V registriranem pogovoru z Oprah Winfrey, ki ga bodo predvajali jutri, naj bi priznal jemanje dopinga AUSTIN - Nekdanji kolesarski zvezdnik Lance Armstrong je v pogovoru z ameriško televizijsko voditeljico Oprah Winfrey priznal jemanje nedovoljenih poživil. V prvem intervjuju po odvzemu sedmih zmag na dirki po Franciji je Armstrong potrdil, da je pomagal pri vodenju najbolj dovršenega dopin-škega programa v zgodovini športa. Po letih zanikanja dopinških kršitev in vztrajanja pri svoji zgodbi, čeprav je bil javno ponižan in so mu oktobra lani pobrali zmage na Touru, bo pogovor z Winfreyjevo, ki ga bodo predvajali v četrtek, pomenil popoln preobrat v primeru Armstrong. Vsako priznanje jemanja nedovoljenih poživil bi lahko za Teksačana, ki bo tako namesto junaka v zgodovino bržčas zapisan kot največji dopinški grešnik vseh časov, imelo tudi pravne in finančne posledice, posebej pri velikih korporacijah, kot je proizvajalec športne opreme Nike, ki so mu stale ob strani kljub vse hujšim obtožbam. Winfreyjeva je že nastopila v jutranji oddaji na televizijski mreži CBS, v kateri je promovirala pogovor s padlim zvezdnikom, ni pa izdala nikakršnih podrobnosti. Na Twitterju je zapisala le, da je pogovor trajal dve uri in pol in da je Armstrong prišel pripravljen. Novinarji, fotografi in televizijske ekipe so sicer množično zasedli svoje «položaje» pred Armstrongovim domom v Teksasu, kjer je pogovor potekal in ki je obdan z 2,5 metra visokim obzidjem. Kljub temu naj bi nekatere informacije pricurljale v javnost. USA Today navaja neimenovani vir, ki pravi, da je Armstrong priznal dopinške prekrške. ALPSKO SMUČANJE - Slalom Mazejeva peta, a še povečala prednost Mnogi so prepričani, da se želi Armstrong s priznanjem izogniti dosmrtni diskvalifikaciji, da bi lahko kariero nadaljeval v triatlonu ansa Armstrongov predstavnik za stike z javnostmi Mark Fabiani ni hotel ničesar komentirati: «Z ekipo Oprah Winfrey smo dogovorjeni, da ne bomo ničesar komentirali do predvajanja pogovora in tega se bomo držali.» Richard Pound, nekdanji prvi mož Svetovne protidopinške agencije je povedal, da bržčas Armstrong upa, da bo priznanje postavilo temelje za to, da mu bo ameriška protidopinška agencija (Usada) prekinila dosmrtno prepoved in da se bo lahko vrnil na tekmovanja na maratonih in triatlonih. Toda za kaj takega bi moral Armstrong povedati čisto vse, meni Pound. Pred snemanjem pogovora je sicer Armstrong obiskal sedež fundacije Li-vestrong, ki jo je sam ustanovil za boj proti raku, in se opravičil vsem za neprijetnosti, ki jim jih je povzročil. FLACHAU - 17-letna Američanka Mikaela Shiffrin, vodilna v slalom-skem seštevku svetovnega pokala, je po Zagrebu zmagala tudi v Flachau in tako še utrdila vodstvo. Na nočnem slalomu je bila najhitrejša, potem ko je bila v prvi vožnji druga. Najboljše karte je sicer imela Nemka Maria Hofl Riesch, ki je po prvi vožnji zanesljivo vodila, a je nato odstopila. Drugo mesto je osvojila Švedinja Frida Hansdotter, tretja pa je bila Finka Tanja Poutiainen. Tina Maze (po prvi vožnji je bila osma) je osvojila peto mesto: »Danes mi je bilo težko smučati na slalomu. Posebej v prvi vožnji mi ni šlo do- bro, nisem bila sproščena in nisem napadala. V drugi vožnji sem se znašla bistveno bolje,« je povedala Črnjanka, ki je po odstopu zasledovalke Hofl-Riesch še povečala vodstvo v skupnem seštevku. Lindsey Vonn pa ni bilo na štartu. Izidi: 1. M. Shiffrin (ZDA) 1:51,45, 2. F. Hansdotter (Šve) +0,85; 3. T. Poutiainen (Fin) +1,10; 4. A. Swenn-Lars-son (Šve) +1,12, 5. T. Maze (Slo) +1,26, 6. B. Schild (Avt) +1,40; skupno (21 od 37): 1. T. Maze (Slo) 1334 točk, 2. M. Hofl-Riesch (Nem) 744; 3. K. Zettel (Avt) 597; 4. A. Fenninger (Avt) 590; 5. M. Shif-frin (USA) 526. Ü3 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 20. januarja, ob priliki smučarskih tečajev in tekme »Pokal Nova«, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: Vanja - 335-5476663. SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca 2013. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7. Vpisovanje in dodatne informacije lahko dobite na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na 3487757442 (Laura). SO-SPDT organizira 25.,26. in 27. januarja 2013 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave v uradu ZSŠDI telefon 040/635627. ŠD KONTOVEL vabi člane na redni občni zbor, ki bo v dvorani na Kontovelu dne 21. januarja 2013 ob 20.30. ODBOJKA - Liga prvakov Cuneo očitno boljši od ACH volleya LJUBLJANA - Slovenski odbojkarski prvaki nimajo veliko možnosti, da se uvrstijo med najboljših šest evropskih ekip. Na prvi tekmi izločilnih bojev lige prvakov v Stožicah se je Banca Lanutti Cuneo pokazala kot mnogo boljše moštvo in je zasluženo dobila dvoboj s 0:3 (23:25, 17:25, 23:25). Varovanci Luke Slabeta, čeprav so dva niza izgubili tesno, niso imeli nikakršnih možnosti za presenečenje, to pa predvsem zaradi dveh razlogov. Napad na čelu z Alenom Šketom, Andrejem Flaj-som, in Jasonom Jablonskym je bil premalo udaren, v obrambi pa Ljubljančani nikakor niso mogli zaustaviti bolgarskega reprezentanta Cvetana Sokolova, ki je praktično prispeval vse pomembne točke. Premoč italijanskega moštva je bila očitna, četudi je igralo brez Mastrangela (v Ljubljani ga sploh ni bilo), podajalec Grbič pa je mesto prepustil mlademu Abdelazizu. Povratna tekma bo v torek v Cuneu. Od italijanskih ekip je zmagala še Macerata, Trento pa je izgubil v Moskvi. Ostali izidi: Dinamo Moskva - Trentino Diatec 3:2, Assecco Resovia - Ryes-zow - Lube Banca Marche Macerata 0:3, Arkas Izmir - PGE Skra Belchatow 1:3. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 16. januarja 2013 17 SOSIČ IN PERTI TRETJA Na nedeljski tekmi Fisi na Pian-cavallu za veterane (dan prej je tekma na Višarjah odpadla) so se dobro odrezali smučarji slovenskih društev. Stojan Sosič (ŠD Mladina) je bil 3. v kat. B8, 3. mesto pa je zasedel tudi Pie-ro Perti (SK Brdina, oba na sliki) v kat. B6. Nastopili so tudi Franco Parmesan, Claudio Skerk , Saško Hrovatin in Lucio Musina (vsi SK Devin), ki so se solidno uvrstili v raznih kategorijah. MED VRHUNSKIMI EKIPAMI TUDI KRAS IN SLOGA TABOR VIDEM - Dežela FJK je med 37 ekipami, ki v naši deželi nastopajo na najvišji ravn v svojo panogii, porazdelila 240.000 evrov prispevkov na podlagi deželnega zakona iz leta 2002. Med prejemniki prispevka sta tudi Nogometni klub Kras (6.000 evrov) in članska ekipa Sloge Tabor (2.500 evrov). Najvišji prispevek (19.000 evrov) so prejeli rokometaši društva Palla-mano TS, hokejisti Aquile FVG iz Tablje in rugbisti ASD Rugby 1928 iz Vidma. f 16 i: ŠAH: V TREBČAH 76 TEKMOVALCEV Prejšnji teden je v organizaciji Žige Zoisa, vodilne šole tržaške šahovske mreže, bil vTrebčah turnir openskega ravnateljstva, ki se ga je udeležilo kar 76 tekmovalcev iz petih šol. Po ostrem bojuje zmagal četrtošolec šole Avgusta Černigoja iz Proseka Sebastjan Pieri (6/&), kije za pol točke prehitel presenetljivega Lorenza Mezzavillo (BevkOp-čine). Tretji je bil Nikola Kerpan (TomažičTrebče, 5/6), kije zaradi boljšega Bucholz količnika prehitel SamaTomaseti-ga (Černigoj), Jara Raceta (Bevk), Martina Čufarja (Trubar Bazovica) in Mikeja Šmida (Tomažič). Najboljša deklica je bila Živa Furlan (Bevk, 4,5/6) na devetem mestu pred Veroniko De Luisa (Bevk) in Samantho Carli (Trubar), ki sta zbrali po 4 točke. Množična udeležba pa le potrjuje odlično delo, ki ga učitelji in inštruktorji opravljajo na šolah openskega ravnateljstva, ki je tačas vodilna šola te panoge ne le v Trstu, ampak v celi deželi. (Marko Oblak) NOGOMET Kras danes v Repnu ne bo igral! Tekme nogometne D-lige med Krasom in Cereo danes v Repnu ne bo! Igrišče je še vedno zasneženo, zato je državna zveza v Rimu odobrila prošnjo uprave NK Kras po preložitvi tekme. »Za zdaj velja, da bomo tekmo odigrali prihodnjo sredo, 23., vendar smo se z zvezo že dogovorili, da jo bomo prestavili na sredo, 30. januarja, če bo odpadla tudi nedeljska tekma v gosteh pri Union Quintu,« je povedal predsednik Goran Kocman in dodal, da so namreč vremenske napovedi za Veneto zelo slabe tudi kar zadeva konec tedna. Je pa uprava Krasa dobro poskrbela za treninge. Sinoči je moštvo vadilo pri Sv.Alojziju v Trstu, danes, jutri in v petek pa bo treniralo pri Domju. KOŠARKA - Prvi del državne divizije C v očeh Sergia Tavčarja »Jadran je močen. Pika.« Sergio Tavčar, letos smo vas na domačih Jadranovih tekmah opazili le nekajkrat. Kako to? V sobotah pripravljam dnevnik na TV Koper, zato se domov vračam pozno. Jadranove tekme si torej ogledam samo, če so res pomembne. Glede na to, da je ekipa enaka lanski, jo obenem tudi že dobro poznam. Spremljanje tekem ekip, ki so mi pri srcu, pa je vedno tudi zelo mučno, zato izide raje preverim na internetu ... Tudi igra letos ni stekla tako, kot sem pričakoval: razen prebliskov, gre za košarkarsko mučenje, zato me tekme niso ravno privlačile ... Kaj mislite s tem? Kaj ste pričakovali? Hitrejšo igro, saj so igralci kvalitetni, predvsem pa bolj enostavno igro. Še vedno se držim stare košarkarske filozofije, ki pravi, da ko si boljši na igrišču, ni treba filozofirati, saj se ODBOJKA - Moška C-liga Olympii je uspelo Po zmagi v derbiju se je uvrstila v skupino za napredovanje Olympia - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:23, 25:23, 26:24) Olympia:Terpin 19, Komjanc 8, Pavlovič 7, Princi 2, Vogrič 7, Vizin 3, Per-šolja 3, Coballo 1, Čavdek (L), Čavdek (L2), Corsi, D. Hlede 0., trener Markič. Soča Val: Braini 0, Brandolin 5, I. Černic 5, M. Černic 5, I. Devetak 0, R. Devetak 1, Sfiligoi 5, Zoff 7, Škerk (L), Fe-drigo, trener Kuštrin. Z zmago v zaostalem derbiju proti Soči Val si je Olympia zagotovila končno 2. mesto v svoji skupini in direktno uvrstitev v skupino za napredovanje moške C-lige, kar je za ekipo najstnikov goriškega društva pravi podvig. Gostje, ki so na dnu lestvice skupine, so se (zlasti v zadnjih dveh setih) solidno upirali svojim nasprotnikom, vendar je naposled le prevladala boljša pripravljenost domačih odbojkarjev, zlasti v napadu in bloku, njihova zmaga pa bi bila najbrž še lažja, če ne bi v igri toliko nihali. Olympia je imela tekmo večji del tekme v svojih rokah, vendar se je nekajkrat pustila presenetiti. Prvi set je že bila visoko v vodstvu (17:10), a se je celo pustila prehiteti in je na koncu prevladala za las. Podoben je bil tudi drugi set, ko je bila igra tudi nekoliko bolj dinamična. Prednost Olympie je bila sicer manj izrazita in Soča je celo poved-la z 19:16, toda konec je bi enak koncu prvega seta. Po istih tirnicah je potekal tudi tretji set, v katerem je bila Soča morda še najbližja delnemu uspehu, toda v končnici so bili mladi nasprotniki spet bolj samozavestni in učinkoviti. ti to ne splača. Filozofiranje pomaga tistemu, ki je slabši. Ko si boljši, moraš enostavno vsiliti svojo igro nasprotnikom. Skratka, igrati tako kot je igral Jadran pred 20 leti, kar je tudi moj prototip košarkarske igre. Poklicali smo vas, da bi komentirali tudi 3. mesto Jadrana Franco po prvem delu prvenstva ... Če sem pošten, me 3. mesto nekoliko preseneča - z negativnim odtenkom - saj je bil lani Jadran brez De Petrisa prvi. Če sem objektiven, sta najbrž Pordenone in Videm res boljša tekmeca, drugih boljših ekip kot Jadran pa ni. Jadran bi se torej moral z njima boriti za napredovanje. Kar bo manj, bo zame neuspeh. Na začetku je Jadran sicer igral brez Spigaglie. Kaj pa za ekipo pomeni njegov povratek? Spigaglia je velika okrepitev. Če je Spigaglia v formi, zapolni ogromno vrzel, saj je krilni center, ki lahko igra tudi pod košem, v obrambi starta na odbite žoge in je od višjih igralcev fizično močnejši. Je Jadran s Spigaglio pridobil še tisti manjkajoči element za sam vrh lestvice? Veliko stvari še manjka ... Jadranu manjka, da bi bil Marusič bolj dominanten pod košem, kar pa se tačas ne more uresničiti, saj je bil odsoten zaradi poškodbe. Pogrešam hitrejšo igro, igro, ki ne bi slonela izključno na zunanjem metu, ki je zelo nepredvidljiv, pogrešam protinapade, enostavnejšo in bolj tekočo igro. Če se bo vse to uresničilo, se mora uvrstiti v bitko za napredovanje. Ima vse kvalitete, ne vem zakaj bi se morali skrivati. Jadran je zelo močna ekipa. Pika. Franco je lani napovedal konec kariere, potem pa se je le vrnil. Iz tekme v tekme dokazuje, da je še vedno zelo pomembne člen ekipe ... Franco je izredno pomemben v ekipi. Brez njega bi ekipa bila zelo osiromašena. Je tisti, ki poskrbi za tako imenovano »umazano delo«, ujame tudi tiste skoke, ki morda niso spekta-kularni, ampak so zelo dragoceni. V TENIS - Zimska liga Fantje Gaje še v boju za polfinale V nadaljevanju zimskega teniškega ekipnega prvenstva se je moška ekipa Gaje veselila svoje prve zmage. TC Roveredo je premagala s 3:1. V posamičnih dvobojih je točko prispeval Andrea Giannolla, uspešna pa je bila tudi dvojica Matej Cigui - Al-vise D'Oria (zmaga v igri dvojic velja dve točki), medtem ko je izposojeni igralec kluba TC Borgolauro Matteo Polese svoj dvoboj izgubil. Gaja se bo nedeljo, 27. januarja v Vidmu pomerila z ekipo Citta di Udine. Gaja je doslej ob zmagi zabeležila en poraz in en neodločen izid in je še vedno v boju za uvrstitev v polfinalno fazo. Mlada ekipa deklet pa je doživela še dva poraza s 4:0. V zaostali tekmi jo je premagal AT Campagnuzza, v rednem krogu pa TC Triestino. V prvi tekmi sta se Lara Be-tocchi in Martina Belettini v igri dvojic dobro upirali svojima nasprotnicama, sestri Puggiotto pa sta morali priznati premoč Go-ričank. Proti TC Triestino so barve Gaje branile sestri Alice in Martina Belettini ter Jessica Varglien in Lara Betocchi. Po treh krogih je Gaja še brez točk. V nedeljo se bo na Padričah pomerila s TC Maniago (15. ure). MLADINSKA KOŠARKA - U19 Jadran gladko, Dom drugič zmagal v treh dneh PRVENSTVO U19 ELITE Jadran Qubik - Colors Ud 76:52 (23:12, 42:62, 52:32) Jadran: Žerjal 2, Valentinuz 2, Da-neu 10, Majovski 6, Sternad 2, Gregori 13, Leghissa 4, Ridolfi 19, Batich 11, Mattiassich 7, Zoch, trener Oberdan. 3 točke: Batich 1, Mattiassich 1, Ridolfi 1. Jadran je drugi del prvenstva začel s prepričljivo zmago. Proti zadnjeuvrš-čeni ekipi je prevzel vodstvo že na začetku (11:2) in ga vse do konca samo še večal. »Igrali smo solidno in spet precej skupinsko. Bilo me je sicer strah, da bi skromnega nasprotnika, ki sicer izstopa po postavnosti, podcenjevali in da bi po dobrem začetku izgubili koncentracijo, vendar se to k sreči ni zgodilo,« je po tekmi povedal trener Oberdan. Trener je proti Videmčanom izkoristil vse igralce, vključno s tistimi, ki manj igrajo. Med njimi je tokrat daljšo minutažo dobro izkoristil Gregori (13 točk), najboljši strelec pa je bil spet Ridolfi (19). Jadran čaka že naslednji krog pomembno gostovanje v San Danieleju, proti kateremu so v prvem delu izgubili samo za točko. DEŽELNO PRVENSTVO U19 Dom Mark - Azzurra 63:50 (13:5, 36:16, 54:29) Dom Mark: Zera, Franzoni 8, Za-vadlav 14, Bogaro 12, Ventin 4, Abrami 3, Bensa 14, Antonello M. 2, Peteani 2, Gaggioli 4, Mattiussi, Osso. Trenerja: Jan Zavrtanik in Eriberto Dellisanti. Domovci so zabeležili dve zmagi v treh dneh. Tekma proti Azzurri, ki je prišla v Kulturni dom z zgolj sedmimi igralci, pa sploh ni bila lahka. Domači so tokrat nasprotnikom dopuščali preveč odprtih metov, pri katerih pa je na srečo bila Azzurra nenatančna. Tako so lahko Bensa in soigralci mirno upravljali visoko prednost, ki so si jo nabrali ob polčasu, čeprav je zadnjo četrtino zanesljivo osvojila Azzurra (21:9). Pri do-movcih se je tokrat izkazal Matej Za-vadlav, ki je bil v napadu odlično razpoložen. Ob njem sta dobro opravila svojo nalogo še Bogaro in Bensa. (av) Za televizijskega komentatorja in novinarja Sergia Tavčarja je Saša Malalan nepogrešljivi člen ekipe, brez katerega bi bil učinek 30 do 40 % manjši kroma napadu je edini, ki zadeva trojke, kar je zanj še dodana vrednost. Je torej igralec neprecenljive vrednosti. Ocenili ste, da igra sloni preveč na zunanjih metih. Ali mislite, da bi morali Bana in Baticha nekoliko razbremeniti? Ne, Ban in Batich morata poleg organizacije igre tudi dosegati koše. Sta glavna nosilca igre, najbolj kvalitetna v ekipi in zato se mora igra »vrteti« okrog niju. Vendar se jima morajo drugi igralci tudi prilagoditi oziroma nuditi pomoč, ko se nasprotniki osredotočijo na niju z obrambami. Koga bi še omenili med posamezniki? Všeč mi je Matija Batich. Večkrat ste v pogovorih po tek-mih omenili tudi Sašo Malalan. Zame je on ključni igralec. Okoli njega se vrti vse: je nepogrešljivi član, brez katerega bi bil učinek ekipe 30 do 40 % manjši. Kako pa bi nasploh ocenili igralce: kdo si po prvem delu zasluži pozitivno, kdo pa negativno oceno? Negativnih ocen ne bom dajal. Če glasujem v stilu Gazzete, bi ekipo ocenil s 6,5. Malalan zasluži 8/9, Batich in Ban 6, Franco 8, ostali pa po okusu... Letošnja novost ekipe je prihod mladega De Petrisa. Kako gledate na nov »nakup«? Bil je gotovo zelo dober nakup, zelo dobra Jadranova poteza. Všeč so mi igralci, kot je on, ki so inteligentni, se znajo prilagoditi novemu okolju, so marljivi in potrpežljivi. Vidi pa se, da mu manjkajo izkušnje in da še ni imel take vloge v ekipi. Če bi se le dalo, bi ga obdržal v ekipi tudi v naslednji sezoni. Druga novost letošnjega Jadrana je trener Andrea Mura. Ali bi mu kaj svetovali? Težko je stopiti na mesto trenerja kot je Vatovec, ki se je pri nas večkrat izkazal in je po mojem mnenju naš najbolj kvaliteten trener. Prav gotovo je to nehvaležno. Od Mure pri klubu pričakujejo veliko, vendar bomo videli, kako bo temu kos. Šele ob koncu sezone ga bomo ocenili. Dajmo mu čas, da se kali. Tretje mesto je vsekakor tudi njegova zasluga, kajne? Seveda je svoj pečat pri Jadranu že pustil. Z vsem spoštovanjem do Mu- re pa moram priznati, da s tako ekipo res ni težko doseči dobrih rezultatov v C-ligi. Omenili ste, da se mora Jadran boriti za napredovanje. Ali mislite, da je klub pripravljen na tak preskok? To je ključno vprašanje, na katero pa ne znam odgovoriti. Ko bi Jadran napredoval, bi mu morala stopiti ob bok športna politika celotne manjšine, saj je projekt B-lige s finančnega vidika zelo zahteven. Premisliti bi morali tudi ustroj košarkarske organiziranosti pri nas in ugotoviti, kaj želimo doseči. Brez pomoči političnih in socio-ekonomskih struktur pa je bolje, da Jadran ostane tam, kjer je. To so razglabljanja, ki pa jih kot športnik zavračam: ko si na igrišču, hočeš zmagati, ne razmišljaš, kaj bo naslednjo sezono ... Veronika Sossa Statistike Kdo od jadranovcev se je po prvem delu prvenstva uvrstil med 20 najboljših posameznikov skupine C državne divizije C? Točke: 2. mesto Borut Ban (povprečno 18,39 točk na tekmo), 17. Daniel Batich (12.69) Skoki: 9. Peter Franco (8,00), 19. Saša Malalan (6,31) Podaje: 5. Borut Ban (2,62), 12. Daniel Batich (2,09) Blokade: 7. Carlo De Petris (0,69), 16. Spigaglia (0,40) Pridobljene žoge: nihče Minute: 12. Daniel Batich (33,54 minut na tekmo), 13. Borut Ban (33,46), 15. Peter Franco (32,62) Ocena: 4. Borut Ban (19,77) Naše statisike Top scorer: Bortu Ban 29 točk (proti Margheri) Prosti meti: D. Batich 6:6 (proti Servolani), Borut Ban 10:11 (91 %, proti Servolani) Za 2 točki: Saša Malalan 5:5 (proti Coneglianu), Borut Ban 7:8 (88 %, proti Padovi) Za 3 točke: Borut Ban 3:4 (75 %, proti Padovi), Christian Slavec 4:6 (67 %, proti Padovi) Skoki v obrambi: Peter Franco 14 (proti Margheri) Skoki v napadu: Saša Malalan 6 (proti Oderzu) Podaje: Borut Ban 7 (proti GSA Udine) Kako ujeti miško z dnevnikom? Naročniki tiskane izdaje boste imeli dostop do spletne izdaje brez dodatnih stroškov. Cenjeni bralci, vabimo vas, da se naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945. NAROC NIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA LETO 2013 za ceno prve! Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga. Znižano naročnino za leto 2013 se lahko plača do 31.1.2013: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 Bancoposta na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici št. računa: IT57 H 07601 02200 000011943347 Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Dnevnik Slovencev v Italiji / cZadniga / RADIO IN TV SPORED Sreda, 16. januarja 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.50 Risanke 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.40 Nan.: Senza traccia 15.25 Nan.: Cold Case 16.10 Nan.: Numb3rs 18.00 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il com-missario Rex 20.30 23.00 Dnevnik 20.55 Nogomet: Fiorentina - Roma, četrtfinale, Tim Cup 23.1S Film: The son of no one (triler, '11, i. AI Pacino, C. Tatum) ^ Rai Tre 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.50 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Af-fari tuoi 21.10 Film: La verita e che non gli piaci abbastanza (kom., ZDA, '08, i. J. Aniston, S. Johanson, B. Affleck, D. Barrymo-re) 23.30 Dnevnik - Kratke vesti 23.35 Aktualno: Porta a porta O Italia 1 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Ak-tulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 22.50 Rai Parlamento: Volitve 2013 - Intervju 23.30 Volo in diretta (v. F. Volo) u Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: T. J. Hooker 7.45 Nan: Miami Vice 8.40 Nan: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan: Rescue special iperations 16.35 Nan.: My Life 16.50 Film: Le comiche 2 (kom., '90) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Trappola in alto mare (pust., ZDA, '92) 23.30 I bellis-simi di R4 23.35 Film: Allarme rosso (dram., ZDA, '95, i. D. Washington) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 0.30 Nad.: The Vampire Diaries La 7 ^ Tele 4 Slovenija 2 20.40 Striscia Ia notizia - La voce deII'insoIvenza (v. Enzo Iacchetti, E. Greggio)21.10 Italia domanda 23.30 La grande magia - The illusionist 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Futurama 14.05 Simp-sonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Nan.: Fringe 15.45 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.30 Nan: Chuck 18.05 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Dok.: Mistero 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.25 19.00 Točka 15.25 Legende velikega in malega ekrana 16.05 Dok. serija: To bo moj poklic 16.40 Glasnik 17.20 Evropski magazin 17.40 Mostovi - Hidaki 18.10 O živalih in ljudeh 18.35 Na vrtu 18.40 Odd.: Evropski magazin 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.25 Žrebanje Super Lota 20.30 Enkrat še zapoj ... Vrhunec in zaton zlatih let Slovenske popevke 21.30 Dok. film: Yorkshire torba: Maruša in Meta Krese 22.05 Film: Na drugi strani |r Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.40 20.00, 23.05 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.30 Poročila 8.55 17.50 Kronika 9.00 Redna seja Komisije za nadzor javnih financ, prenos 14.00 Redna seja Odbora za notranje zadeve, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.45, 23.20 Kronika 19.40 Slovenska kronika 21.30 Žarišče 23.30 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Zgodovina ZDA 16.00 Biker Explorer LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.20 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: I predatori della vena d'oro 15.50 Nan: In plain sight 16.50 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Dok.: Atlantide - Sto-rie di uomini e mondi 23.20 Dok.: La7 Doc 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.20 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Sas-sari 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: City folk 21.00 Koncert 21.45 Videomotori 22.15 Potopisi 22.45 Artevisione 23.15 Effe's Inferno Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik in vremenske napovedi, Kultura... 20.00 Odbojka - Aalonit Anhovo : Krka, posnetek tekme v Kanalu 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Dok.: A Massa Martana... con amore 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved |lf- Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 Nan.: Ribič Pepe 10.35 Odd.: Zlatko Zakladko 11.00 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.25 Polž v solati 12.00 Dok. film: Začarani krog 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Globus (pon.) 15.00 17.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.40 Risanke 15.55 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Gospodinja (Fr., '10) 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Dvanajst 6.55 Risanke 8.15 Nan.: Tv Dober dan 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Serija: Larina izbira 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.0517.50 Misli zdravo 12.10 Nabn.: Zdravnikova vest 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Tv Dober dan 15.00 Nan.: Ko listje pada 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 24UR zvečer 22.45 Nan.: Na kraju zločina - Miami 23.40 Nan.: Kaos Kanal A 7.10 Risane serije 8.00 Svet 9.0513.55 Nan.: Frasier 9.35 14.25 Nan.: Moja super sestra 10.00 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Najlepši avtomobili 13.0018.55 Nan.: Teksaški mož postave 14.55 Film: Zlata frača 16.35 Nan.: Šola za pare 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Hotel mama 21.35 Film: Operacija Delta Force 5 23.20 Film: Osamljeni mož 20.00 Film: The Notebook (rom., ZDA, '04, i. R. Gosling, R. McAdams) 22.1S RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Bruno Križman - Mednarodni utrinki; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Valentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klab-jan; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bojan Pavletič: Devet velikih jokov- 13. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Fe-lici con coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giu-lia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Clas-sicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Slovenskih 13; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 16. januarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA C M. SOBOTA -4/-1 MARIBOR ° cS^) n c/ 1 r,n fi ^NAPOVED ZA DANES Danes bo pretežno oblačno z rahlimi padavinami. Na Krasu se bo meja sneženja spustila na 200 m, sneg se bo popoldne verjetno pojavil tudi v ravninah in na obali. V nižinah bo zapihala zmerna Burja, močnejša na obali. Ponoči in zjutraj bo večinoma suho, dopoldne pa bo od jugozahoda spet pričelo snežiti. Na Primorskem bo zjutraj zapihala zmerna burja, ki bo delala zamete. Tam bo v nižjih delih deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -2, na Primorskem do 4, najvišje dnevne pa od -3 do 0, na Primorskem do 6 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Velika depresija, ki se nahaja nad Evropo prinaša nad naše kraje nestabilne in vlažne jugovzhodne tokove. Med sredo in četrtkom bodo dotekali nad severno Italijo v nižjih plasteh mrzli tokovi iz (rseverovhoda in bolj vlažni tokovi ^jz jugovzhoda ./^"'piu^Jv.višjih plasteh. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49 Dolžina dneva 9.10 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.51 in zatone ob 22.43 Nov ciklon se iznad Francije pomika proti Alpam ter nad zahodno in severno Sredozemlje. Nad naše kraje danes prehodno doteka nekoliko manj vlažen in v višinah malo toplejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen. Popoldne se bo obremenitev stopnjevala. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.53 najvišje 40 cm, ob 8.22 najnižje -12 cm, ob 12.56 najvišje 3 cm, ob 19.00 najnižje -29 cm. Jutri: ob 2.34 najvišje 37 cm, ob 10.05 najnižje -16 cm, ob 14.37 najvišje -7 cm, ob 19.24 najnižje -17 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh.....95 Vogel..................80 Kranjska Gora.........55 Krvavec................90 Cerkno................80 Rogla..................75 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............130 Piancavallo............70 Forni di Sopra.........60 Zoncolan..............60 Trbiž...................40 Osojščica..............70 Mokrine..............120 Podklošter............60 Bad Kleinkirchheim . . 65 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER kitajska - Potem ko je zapihal rahel vetrič in zapadel rahel sneg Smog v Pekingu ni več nevaren, je »samo« škodljiv zda - Neuradni podatki Pentagona V vojski več samomorov kot padlih v Afganistanu Marsikateri Pekinžan uporablja dihalno masko ansa PEKING - Kakovost zraka v kitajski prestolnici Peking se je včeraj prvič po šestih dneh izboljšala, tako da zrak zdaj ni več zdravju nevaren, temveč samo škodljiv. Kljub temu je Peking še vedno ujet v debeli plasti smoga, ki zmanjšuje vidljivost in pri prebivalcih povzroča težave z dihanjem. Nežna sapica in rahel sneg sta včeraj malo prečistila zrak tega večmilijonskega mesta. Čeprav so uradne meritve kvalitete zraka pokazale izboljšanje stanja, pa obenem še vedno kažejo na veliko vsebnost nevarnih delcev v zraku, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Peking je sicer eno najbolj onesnaženih mest na svetu, brezvetrje pa je povzročilo, da se mesto že od četrtka duši v smogu. Ta ni prizadel samo prestolnice, temveč tudi druga mesta na severu in vzhodu Kitajske. V nekaterih bolnišnicah se je podvojilo število pacientov zaradi težav s srcem, dihali in ožiljem. Medtem pa so državni mediji kritizirali počasen in neučinkovit odziv na smog, površno okoljevarstveno zaščito in težnje po gospodarski rasti na račun okolja. Leta hitre gospodarske rasti so Kitajsko preobrazila v drugo največje gospodarstvo na svetu, več milijonov ljudi se je rešilo revščine, vendar so se istočasno znatno poslabšale okoljske razmere. (STA) rusija »Portjanke« bodo v kratkem odstranili Vojaki bodo do konca leta dobili nogavice MOSKVA - Ruski vojaki bodo lahko po vsej verjetnosti do konca leta kose blaga, v katere si zavijajo stopala, zamenjali z nogavicami, je v ponedeljek sporočil ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Kot je dejal, bo treba tradicionalne "portjanke" do konca leta pozabiti. "Do konca leta moramo pozabiti 'port-janke'. Treba je nameniti več sredstev za nakup nogavic. Smo v letu 2013 in moramo se osvoboditi anahronizma 'portjank'," je dejal Šojgu na posvetu ruskega ministrstva za obrambo. V preteklosti so že skušali vojake rešiti "portjank" in uvesti nogavice, a se to še ni zgodilo. Ruski vojaški analitik Aleksandar Goljc je za ruske medije povedal, da je bil proti omenjenim kosom blaga že prejšnji obrambni minister Anatolij Serdjukov, a se je izkazalo, da problem ni tako lahko rešljiv. Po njegovih besedah bi bilo treba nogavice prati vsak dan, za kar pa ruske vojašnice niso opremljene. Goljc je ocenil, da "primitivne portjan-ke", kažejo, v kakšnem stanju je trenutno ruska vojska. "Potrjanke" so kos blaga, ki je dolg od 35 do 90 centimetrov. Da se tkanina med hojo ne bi odmotavala in se ne bi naredili žulji, mora biti blago okoli stopala na poseben način dobro zavito. Obstajajo pa sicer letne in zimske portjanke. Letne so iz blaga ali bombaža, zimske pa volnene. (STA) WASHINGTON - Po neuradnih podatkih Pentagona je lani samomor naredilo 349 pripadnikov ameriških oboroženih sil, v Afganistanu pa jih je bilo ubitih 295. Največ samomorov je v vrstah kopenske vojske, najmanj pa med marinci. Število samomorov med pripadniki oboroženih sil je začelo naraščati leta 2006. Do leta 2009 je zraslo na 310, potem se je malce umirilo, lani pa je bil dosežen nov rekord. Pentagon statistiko o samomorih sicer vodi šele od leta 2001. Lani se je ubilo 182 pripadnikov kopenske vojske, 60 pripadnikov mornarice, 59 pripadnikov zračnih sil in 48 marincev. Vendar pa je bilo samomorov med marinci leta 2012 kar za 50 odstotkov več kot leta 2011. Statistika ugotavlja, da je za 55 odstotkov več samomorov med ločenimi vojaki kot med poročenimi. Število samomorov naj bi začelo rasti, ker se končujeta dolgoletni vojni v Iraku in Afganistanu, Pentagon pa se sooča z varčevalnimi ukrepi, kar pomeni možnost izgube zaposlitve po vrnitvi z bojnega območja. Problem samomorov v oboroženih silah je velik, vendar še vedno manjši kot med civilisti. Leta 2010 je v ZDA na 100.000 prebivalcev, starih od 17 do 60 let, samomor izvršilo 25 ljudi, na 100.000 pripadnikov oboroženih sil pa 17,5. (STA)