številka 28/29 julij-august 2007 letnik III ISSN 1845-5034 Sviščaki 2007, planinska skupina KPD Bazovica. Foto: PD Snežnik A9B KAŽIPOT Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ Ureja uredniški odbor: Milan Grlica, Marjana Mirković, Darko Mohar, Vitomir Vitaz Podpinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška tel.: 324 321, 215 406, faks: 334- 977 Glavna urednica: Marjana Mirković marjana.mirkovic@ri.t-com.hr tel.: 091 593 6086 Priprava, prevodi in oprema besedil Marjana Mirković v okviru projekta Si-T Lektorica Darka Tepina Podgoršek Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Reke Svet slovenske narodne manjšine PGŽ vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr ISSN 1845-5034 Oblikovanje: Branko Lenić Tisk: Tiskara «Sušak» Prelom in tehnično urejanje: Ri-TaCom, Reka Mesečnik finančno podpirajo: Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mesto Reka, Primorsko-goranska županija Naklada: 500 izvodov Na naslovnici: Sviščaki 2007, planinska skupina KPD Bazovica. Foto: PD Snežnik Karikatura:Bojan Grlica SLOVENSKI DOM KPD «BAZOVICA» tajništvo,knjižnica in klubski prostori torek in četrtek : 12.00 - 14. 00 in 18.00 - 20.00 tel.: + 385 51 324 321,215 406 fax: 334 977 MePZ - vaje ponedeljek: 18.00 - 21.00 Dramska skupina - sreda, po dogovoru Folklorno-plesna skupina torek in četrtek: 19.00 - 21.00 Mladinska skupina druga in četrta sobota ob 16.00 Dop. pouk slovenskega jezika in kulture ponedeljek, torek in sreda: 18.00 - 21.00 Planinska skupina - torek: 20.00 - 21.30 Svet slovenske narodne manjšine Reke četrtek: 10.00 - 12.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ sreda: 10.00 - 12.00 vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr Hišnica: Marija Darapi, tel.: 337 000 Gostinska ponudba: Buffet Saratea, tel.: 331 079 Kažipot julij-august 2007, št. 28/29 letnik III Kazalo: 3..... Iz arhiva 3..... Obvestilo 5..... Dogodki junij 21... Napoved julij 22... Napoved august 23... Gorski kotar 24... Iz drugih društev in svetov 24... Novo na knjižnih policah 26... Nespregledano 27... Aktualno 31... Pismo £QQ^ /gAg BO. SO/ ~ fSEAHSA VAS BoY VRTALA 200G ^_ 2 IZ ARHIVA Cvetko Golar: Vdova Rošlinka, dramska skupina KPD Bazovica, 1978, Boris Rejec in Dragica Rizman. Foto: Petar Fabijan, arhiv družine Rejec. OBVESTILO Priprave na 60. obletnico društva Še vedno vabimo vse, ki imajo stare dokumente, fotografije, oglase ali izrezke iz časopisov, ki pričajo o navzočnosti slovenske skupnosti na Reki ali dejavnostih našega društva, da nam jih odstopijo na vpogled. Želeli bi izpopolniti dokumentacijo za arhivsko zbirko in jo predstaviti ob letošnjem jubileju. Konzularni dnevi na Reki Vodja konzularnega oddelka Katarina Gradič-Režen Po konzularnem dnevu 6. junija smo vodjo konzularnega oddelka na veleposlaništvu RS v RH prvo sekretarko Katarino Gradič-Režen zaprosili za krajše poročilo. Tudi tokrat smo prejeli izčrpen odgovor, za katerega se ji najlepše zahvaljujemo. 3 V njem so najprej navedena najpogostejša opravila na konzularnih dnevih, kot so: urejanje matičnih zadev; priglasitve otrok kot državljanov RS (v tujini rojeni otroci do 18. leta starosti); opredelitve za državljana RS (upravičenci od 18 do 36 let); posredovanje informacij in sprejem prošenj za državljanstvo po 13. členu Zakona o državljanstvu (nacionalni interes – slovensko poreklo do tretjega kolena v ravni vrsti); vročanje odločb za sprejem v državljanstvo oz. negativnih odločb; sprejem vlog za potne listine in vročanje potnih listin; posredovanje informacij o pokojninskih, davčnih in carinskih predpisih RS; posredovanje informacij, povezanih z odprodajo vrednostnih papirjev; pravna pomoč; overjanje podpisov; potrjevanje potrdil o živetju (za prejemnike pokojnin in nadomestil iz RS); posredovanje informacij glede nakupa nepremičnin v RS in RH; posredovanje informacij glede prevoza posmrtnih ostankov iz RH v RS. Čeprav so konzularni dnevi v prvi vrsti namenjeni slovenskim državljanom in tujcem slovenskega rodu, so sprejemali tudi prošnje za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje v RS, ki so jih vlagali hrvaški državljani (študij, zaposlitev in delo, dnevni delovni migranti, drugi utemeljeni razlogi). V nadaljevanju je konzulka Katarina Gradič-Režen zapisala: “Želim izkoristiti priložnost in v zvezi z obširnim prispevkom, ki sem ga posredovala v začetku leta, sporočam, da bi veljalo slovenske državljane znova opozoriti, da si sproti urejajo spremembe matičnega stanja (rojstvo, poroka, smrt) in spremembo naslova stalnega bivanja v primeru selitve. Vse te zadeve lahko uredijo na konzularnih dnevih v društvu (praviloma vsako prvo sredo v mesecu – razen poletnih mesecev) ali pa vsak delovni dan od 9h do 12h na Veleposlaništvu RS v Zagrebu, Alagovićeva 30; določene zadeve je mogoče urediti tudi po pošti (priporočamo pa vnaprejšnjo telefonsko komunikacijo, v kateri lahko posredujemo pojasnila in usmeritve za urejanje konkretne zadeve). Želeli bi pozvati vse tiste, ki so v zadnjih tednih prejeli prošnjo veleposlaništva za dostavo določenih dokumentov (izpiskov iz matičnih knjig) ali informacij (naslov stalnega bivališča), da se odzovejo in posredujejo zaprošeno dokumentacijo. Le z njihovo pomočjo bo namreč mogoče opraviti ustrezne vpise v matični register RS in register državljanov RS. Prav tako je veleposlaništvo v zadnjih tednih začelo razpošiljati zahtevke za vpis v evidenco volilne pravice. Državljane pozivamo, da se odzovejo in nam vrnejo podpisane zahtevke, da bodo pristojni v RS lahko uredili evidence. Pozivamo tudi vse tiste, ki ste se od zadnjih volitev v RS (leto 2004) preselili oziroma do sedaj niste prejemali volilnih gradiv in volilne karte in našega zahtevka za vpis v evidenco volilne pravice (še) niste prejeli, da nas kontaktirate, sporočite svoj naslov, na katerega vam bomo poslali obrazec. Vsem ustvarjalcem glasila Kažipot, vsem slovenskim državljanom ter prijateljem Slovenije želimo prijetne počitnice, na Reki pa se načeloma vidimo prvo sredo v mesecu septembru.” 4 Konzulka Katarina Gradič - Režen nam je posredovala tudi več informativnih brošur s koristnimi nasveti o evropski konzularni zaščiti. Na vpogled so v društvu in na spletni strani www.travel-voyage.consilium.europa.eu ŠTUDIJ V RS Druga prijava za dodiplomski študij Razpis za drugo prijavo za tiste, ki jih čaka preizkus nadarjenosti, bo objavljen 20. avgusta. Rok za prvo prijavo pa je še do 25. avgusta 2007. Vse informacije v društvu 11. in 18. julija od 10. do 13. ure, na naslov elektronske pošte urednice ali Sveta slovenske narodne manjšine PGŽ in po telefonski številki 091 593 6086 ter na spletni strani www.uni-lj.si M. M. DOGODKI JUNIJ 1. junij Galerija Dr. Ivan Kostrenčić, Crik- venica Galerija Raj, izbor Umetniški fotograf Karlo Dragan D. Došen se tokrat predstavlja v galeriji v Crikvenici. Na ogled so fotografije iz kartuzijanskega samostana v Pleterjah, v katerem je, kot pravi, našel umetnost, lepoto in mir. Razstavo je odprla umetnostna zgodovinarka Nataša Šego-ta Lah in ob tem poudarila umetnikovo prepoznavanje posvetnega in človeškega elementa v sakralnem ozračju. M. M. Podobe z zidov Galerije Raj, samostan Ple-terje. Foto: Karlo Dragan D. Došen. 5 2. junij Sviščaki 2007, srečanje planincev Na priljubljeni izletniški točki Sviščaki v bližini Ilirske Bistrice je potekalo srečanje Dan slovenskih planincev, ki so ga organizirali Planinska zveza Slovenije, PD Snežnik Ilirska Bistrica in Meddruštveni odbor primorsko-notranjskih planinskih društev. Dogodek je bil posvečen 100. obletnici ustanovitve Ilirsko-bistriške podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD), danes PD Snežnik, udeležila pa se ga je tudi desetčlanska skupina planincev KPD Bazovica. Strokovne službe Planinske zveze Slovenije, ki danes združuje več kot 52 tisoč registriranih članov, so pripravile dobro obiskano prodajalno planinskih knjižnih izdaj, prireditev, ki ji je preglavice povzročal dež, pa je povezoval novinar Danijel Cek. Med govorniki je bil tudi slovenski obrambni minister Karl Erjavec, ki je poudaril pomen planinstva in povedal, da se slovenska vojska ponaša z gorsko šolo v Bohinjski Beli, kjer se usposabljajo pripadniki tujih držav znotraj NATA, leta 2008 pa bo ta postala tudi center odličnosti. V kulturnem programu je najprej nastopil bistriški moški pevski zbor Dragotin Kette, v zaključnem delu pa so zaplesali člani otroške folklorne skupine Antona Žnideršiča ob spremljavi državne prvakinje na diatonični harmoniki Tee Ljubič. V organizaciji Slovenske vojske je sledilo brezplačno kosilo za vse udeležence. Več: www.gore-ljudje.net M. M. 6 V pripravah. Foto: D.M. Zahvala planincev Slovenski vojski in ministrstvu za obrambo za pomoč pri obnovi planinskih poti in visokogorskih objektov. Na fotografiji slovenski obrambni minister Karl Erjavec. Foto: www.gore-ljudje.net Jasna Zazijal Marušić: Srečanje slovenskih planincev in proslava 100 let PD Snežnik Skromna, vendar korajžna skupinica planincev z Reke se je kljub slabi vremenski napovedi odpravila na Sviščake, da bi se udeležili proslave ob 100. obletnici našega matičnega planinskega društva. Na jasi pred planinskim domom je bilo vse pripravljeno za srečanje planincev Slovenije – oder, muzi-kanti, točilni pult. Po kratkem postanku sva s Stankom Hrženjakom ugotovila, da naju zebe in da je edino pravo zdravilo hoja, pa sva se odpravila proti vrhu Snežnika. Na poti naju je nekajkrat dobro zalilo. Ker razmere niso bile prijetne (luže, blato dež in mraz), sva se po triinpolurni hoji vrnila. V okviru prireditve je v popoldanskih urah za skupino planincev sledil še ogled gozdne učne poti Sviščaki. Kljub slabemu vremenu nam je obisk prireditve ostal v lepem spominu, saj je bilo druženje z našimi gostitelji tudi tokrat prijetno. 6. junij Slovenski dom KPD Bazovica Obisk iz Slovenije Skupina predstavnikov slovenskega ministrstva za šolstvo in šport ter zavoda za šolstvo je obiskala Reko in Pulj ter ob tej priložnosti društvom na Hrvaškem podarila tudi večjo pošiljko priljubljenega učbenika Dober dan, slovenščina. Obisk na Reki se je začel na Osnovni šoli Pećine, kjer je v tem šolskem letu kot prostovoljna dejavnost in prvi takšen primer učenja slovenščine na Hrvaškem zelo uspešno potekal projekt Slovenski jezik – jezik soseda. Vso podporo projektu so izrazile tudi lokalne oblasti. Pouk obiskuje 32 učencev nižjih in višjih razredov, vodi pa ga ravnateljica Irena Margan, ki je s potekom pouka, pobudami za ohranitev jezika in prizadevanji za njegovo širitev tokrat seznanila tudi goste: svetovalca za mednarodno dejavnost MSŠ RS Romana Grudna s sodelavko Alenko Pavlovec, predstavnico Zavoda RS za šolstvo Veroniko Pirnat in svetovalko na Centru za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS Uršo Bajželj. Srečanje se je končalo z dogovorom o nadaljnjem sodelovanju, gostje pa so si nato pred odhodom v Pulj ogledali še Slovenski dom KPD Bazovica. Tam so se med drugim zadržali tudi v krajšem pogovoru s prvo sekretarko slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Katarino Gradič - Režen, ki je vodila konzularni dan, tajnica društva Marijana Košuta jih je seznanila z dejavnostjo Bazovice in pripravami na praznovanje 60. obletnice, urednica Kažipota pa z nekaterimi dosedanjimi pobudami za uvedbo slovenske šole na Reki. M. M. V »slovenski« učilnici na OŠ Pećine. Foto: M. M. V pogovoru s konzulko. Foto: M. M. 7 6. junij Galerija Raj, Trsat Borivoj Bukva, razstava Široki paleti vsebin v svoji galeriji je Karlo Dragan D. Došen dodal tudi likovno razstavo haiga risbe-akvarela, ki spremlja haiku poezijo. Borivoj Bukva se je tokrat predstavil z že 45. samostojno razstavo Pred tem je v galeriji potekalo tudi srečanje reških pesnikov haiku poezije z naslovom Haiku pod topolom, v sodelovanju z Društvom prijateljstva Hrvaška-Japonska in Društvom haiku pesnikov Reke. V delavnici haiga risanja so sodelovali tudi reški študenti, ki so brali tudi svojo haiku poezijo, na ogled pa je bila razstava bonsai, ki jo je pripravil Marijan Ugarković. M. M. Ustvarjanje v sproščenem ozračju. Foto: Rajko Dedović. 6. junij SDK Snežnik, Lovran Struktura in položaj Slovencev na Hrvaškem Mag. Katarina Pajnič je svojo magistrsko nalogo z naslovom Struktura in položaj Slovencev na Hrvaškem predstavila tudi v društvih v Lovranu, Labinu in Pulju. 8 V lovranskem Snežniku je bil to že njen tretji obisk. Zbralo se je dvanajst zainteresiranih članov, ki so pozorno prisluhnili zanimivemu in izčrpno podanemu predavanju, a za poznejšo razpravo niso bili pripravljeni. M.M. Mag. Katarina Pajnič v Labinu in Lovranu. Foto: Bojan Wakounig. 8. junij Hrvaška čitalnica na Trsatu MPZ Lira, Kamnik V okviru sodelovanja s pevskimi zbori iz Slovenije je glasbeni večer v dvorani Hrvaške čitalnice na Trsatu izpolnil skupni koncert domačega zbora in gostov iz Kamnika. Nastopila sta slovenski Moški pevski zbor Lira iz Kamnika, ki ga vodi dirigent dr. Andrej Mison, in mešani pevski zbor Hrvaške čitalnice na Trsatu, katerega zborovodja je dirigent Vinko Badjuk. M. M. 9. junij Arboretum, Volčji potok MePZ KPD Bazovica, zborovodja Franjo Bravdica Alojz Usenik: Ko pesem srca vname V čudovitem naravnem okolju in ob dobri organizaciji je potekalo 11. pevsko srečanje z naslovom Ko pesem srca vname. V zahvalo za sodelovanje so vsi zbori – zvrstilo se jih je kar 22, med njimi so bili otroški, moški, ženski in mešani ter ljudski godci – prejeli plaketo. Med nastopajočimi smo prepoznali tudi skupino ljudskih godcev in pevcev Porini pa počini iz KD Miklavž pri Ormožu, sicer pa je predsednica tega društva Cvetka Kocjan sodelovala tudi v drugem delu programa, predstavila se je namreč z monokomedijo Jezična Zofi na besedilo Matee Reba. Naš zbor je nastopil zadnji, a kljub soncu, ki se je uprlo z vso močjo, so se pevke in pevci dobro odrezali in poželi velik aplavz, tako da je občinstvo zahtevalo kar tri dodatne pesmi! Naj ob koncu omenim še to, da je bil program raznovrsten in zelo zanimiv, organizacija (Kulturno-hu-manitarno društvo Alvador) odlična, prav tako tudi pogostitev. Na vso srečo je pesmi vedno dovolj na zalogi. MePZ KPD Bazovica in maestro Franjo Bravdica. Foto: Alojz Usenik. 14. junij Slovenski dom Zagreb Skupščina Zveze slovenskih društev v RH Vodilni predstavniki društev – Slovenski dom iz Zagreba in Karlov-ca, Istra iz Pulja, Triglav iz Splita, Lipa iz Zadra, Dr. France Prešeren iz Šibenika, Stanko Vraz iz Osije-ka, Lipa iz Dubrovnika, Snežnik iz Lovrana, Društvo Slovencev iz Labina in KPD Bazovica z Reke (podpredsednik Milan Grlica, tajnica Marijana Košuta in članici Upravnega odbora Jasmina Dlačić in Barbara Riman) – so se sešli na skupščini krovne organizacije zveze. Na dnevnem redu je bil med drugim sprejem novega društva Stanko Vraz iz Osijeka v članstvo zveze, zatem pa letošnje srečanje vseh društev, ki bo septembra v Zagrebu, in 15. obletnica delovanja krovne organizacije; člani reške Bazovice pa so si z zadovoljstvom ogledali še dokumentarno-igrani film o društvu, razvejani dejavnosti in spominih članov, ki je bil posnet v okviru projekta Ljubo doma, kdor ga ima. m. m. 14. junij Klovićevi dvori, Zagreb Sprejem ob Dnevu državnosti Slovenski veleposlanik na Hrvaškem dr. Milan Orožen Adamič je ob dnevu državnosti tokrat organiziral sprejem v Klovićevih dvorih. V krajšem nagovoru je med drugim poudaril pomen vključitve Slovenije v Evropsko unijo in izrazil upanje, da se ji bo kmalu pridružila tudi Hrvaška in da bosta državi rešili odprta vprašanja. 9 Dobro obiskanega sprejema ob glasbeni spremljavi kvinteta trobil slovenskega policijskega orkestra se je udeležilo tudi več članov KPD Bazovica. M. M. Veleposlanik RS v RH dr. Milan Orožen Adamič. Foto: M. M. Sprejem priložnost za dogovore: Kristian in Jeanette iz Labina in Alojz z Reke. Foto: M. M. Poznanstva so pomembna. Tajnik SKD Stanko Vraz Zvonko Horvat in zagrebški župan Milan Bandić. Foto: M. M. 10 Glasbeniki lepo popestrili večer. Foto: M. M. 15. junij Kanat pul Ronjgi MePZ KPD Bazovica, zborovodja Franjo Bravdica Letošnje srečanje pevskih zborov je vodila Blanka Uzelac, organizator, ustanova Ivan Matetić Ronj-gov, pa ga je posvetil skladateljema in glasbenima pedagogoma, ki sta letos proslavila 80. rojstni dan. To sta Nello Milotti in Nikša Njirić (1927–2007), ki imata precej zaslug tudi za to prireditev. MePZ KPD Bazovica je nastopil pod vodstvom Franja Bravdice in skupaj z vsemi preostalimi ob koncu zapel tudi pesem Draga nam je zemlja I. M. Ronjgova. M. M. 15. junij Poletno gledališče Studenec 40 let Koncertov iz naših krajev Ena najstarejših oddaj v razvedrilnem programu Radia Slovenija Koncert iz naših krajev je proslavila 40 let predvajanja. V mesecih pred praznovanjem so z oddajo, ki je na 1. programu na sporedu vsako tretjo soboto, obiskali tudi rojake v zamejstvu in na Hrvaškem izbrali Reko in KPD Bazovica ter nam maja pripravili za marsikoga nepozaben večer. V programu je tedaj sodelovala tudi klapa Sklad, ki deluje pod vodstvom Darka Majstorovića, vadi v prostorih našega društva, v njej pa prepevata tudi potomca slovenskega rodu Dalibor Udović in Edgar Rupena. Njihovo ubrano petje je navdušilo voditelja oddaje Koncert iz naših krajev Janeza Dolinarja, tako da je Sklad prejel povabilo za sodelovanje na jubilejni prireditvi, ki sta jo Radio in TV Slovenija v sodelovanju s KD Miran Jarc iz Škocjana organizirala 15. junija v Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Na večeru, ki je potekal v okviru 7. kulturnega poletnega festivala Studenec 2007, je nastopilo skupno 18 skupin iz Slovenije in zamejstva, oddajo pa sta vodila Nataša Bolčina Žgavec in seveda Janez Dolinar. M. M. Voditelja oddaje Janez Dolinar in Nataša Bolčina Žgavec. Programska knjižica. 15.–23. junij Most na Soči Marija Omerza: Članice Bazovice v slikarski koloniji: Tudi letos smo se zbrali slovenski slikarji, ki živimo zunaj svoje domovine. Kot že več let je Slovenska izseljenska matica (SIM) tudi letos v Mostu na Soči organizirala slikarsko kolonijo. Zbrali smo se slikarji iz Švedske, Nemčije, ZDA, BiH in Hrvaške. Iz Hrvaške nas je letos bilo šest, dva slikarja iz Splita, slikar iz Pulja in tri slikarke z Reke, vse članice KPD Bazovica: Marija Donadić, Vida Gr-bac in Marija Omerza. Z Reke smo odšle s prvim vlakom ob petih, presedle v Ilirski Bistrici in iz Ljubljane po dveurnem čakanju pot nadaljevale z vlakom do Jesenic; v Most na Soči smo prišle ob 12. uri. Tam nas je čakal predstavnik Turističnega društva g. Toljati in nas odpeljal do bivališča za teden dni. Ob 18. uri smo se vsi zbrali in takoj odšli na odprtje mednarodne razstave Zlata ribica v Tolminu. Most na Soči. Foto: Marija Omerza Most na Soči je prečudovit kraj, poln zelenja, tam se Idrijca izliva v Sočo in veliko akumulacijsko jezero. Vse naokoli, kamor koli pogledaš, so planine in hribi, in ni se težko odločiti, kaj bo kdo slikal. Motivi sami vabijo. Vaščani so zelo prijetni in zgovorni, mi pa srečni, da lahko govorimo v maternem jeziku. Takoj drugi dan po prihodu smo začeli slikati, in to precej velike slike v olju ali akrilu (60 x 70 cm, 70 x 80 cm), dve, ki sta morali biti končani do srede in takoj uokvirjene, 11 ker je v četrtek sledila razstava. Na njej so vsakega od nas posebej predstavili ob naših slikah, ki ostanejo v Sloveniji, ena v SIM, druga pa pri Turističnem društvu v Mostu na Soči. Vračale smo se v soboto ob 8. uri, najprej do Ljubljane, po petih urah sprehoda po glavnem mestu Slovenije ob 15. uri pa direktno za Reko, polne lepih vtisov in čistega zraka. Lepo je bilo to druženje, kot da smo ena družina. Čeprav so med nami velike daljave, nas vežeta slovenski jezik in slikarski talent. Marija Donadić ob svojih slikah. Foto: Marija Omerza. Marija Omerza ob svojih slikah. Arhiv Marije Omerza. 12 16.–17. junij Šentvid pri Stični Pevski tabor 2007 Dan po Ronjgih je pevce že čakala pot na priljubljeni pevski tabor. Na predvečer te največje slovenske zborovske prireditve je tudi letos potekal koncert pevskih zborov iz zamejstva, na katerega je bil povabljen tudi MePZ KPD Bazovica z dirigentom Franjem Bravdico, ki je z našim zborom že dvajset let. Pevce in društvo je na kratko predstavila dolgoletna članica Boža Grlica in ob tej priložnosti omenila tudi letošnji jubilej, 60. obletnico delovanja, in seveda zbor kot stalnico v kulturnem prizadevanju za ohranitev slovenske pesmi in besede med rojaki ob Kvarnerju. Povezovala je tudi program, v katerem je zbor tokrat zapel pesmi Ave Marija Ivana pl. Zajca ter Bazovica in Zdomec, ki ju je na besedilo Slavka Arbitra uglasbil skladatelj Josip Kaplan. Zbor, nagrajen z dolgotrajnim ploskanjem, je moral uspešnemu nastopu dodati še dalmatinsko More moje. Boža Grlica: Šentvid je naš praznik slovenske pesmi! Foto: Milan Grlica. Pevski tabor v Stični, ki je potekal pod geslom Pojo naj ljudje, je tudi tokrat privabil množico zborov, za MePZ KPD Bazovica pa je bil to že 34. nastop. Tudi letos so nastopili zbori več društev s Hrvaške: zagrebškega Slovenskega doma pod vodstvom Franca Keneja, splitskega Triglava, ki ga vodi Tatjana Ku-rajica, in šibeniške Prešernovke z zborovodjo Maro Brčić. M. M. MePZ KPD Bazovica in maestro Franjo Bravdica, po mnenju mnogih najšarmantnejši dirigent v Šentvidu. Foto: Alojz Usenik. 16. junij Mladi glasbeniki iz Ljubljane na Trsatu Pihalni kvintet GA: lep sprejem tudi v trsatski čitalnici. Foto: M. M. V Hrvaški čitalnici na Trsatu so slovesno predstavili 15. številko glasila Tarsatika, ki ga izdaja Klub prijateljev Trsata za kulturna in družbena dogajanja. Enako obletnico praznuje tudi društvo samo, ki danes združuje že blizu štiristo članov. Na prireditev v počastitev jubilejev pa so v goste povabili Pihalni kvintet Akademije za glasbo iz Ljubljane, katerega mentor je Boštjan Lipovšek. Na koncertu je bila tudi članica dramske skupine KPD Bazovica Božica Stanković. M. M. Božica Stanković Pihalni kvintet Glasbene akademije iz Ljubljane v gosteh na Reki Na koncertu v čitalnici na Trsatu so nastopili mladi glasbeniki iz Ljubljane: Jelena Pešić na flavti, Eva Tušar - Suhadolc na oboii, Borut Turk na klarinetu, Sabina Magajne na rogu in Milan Nikolić na fagotu. Milan je tudi moj osebni in dober prijatelj ter poglavitni razlog mojega obiska koncerta. Spoznala sva se pred sedmimi leti, ko sem se, zahvaljujoč aktivnemu delovanju v KPD Bazovica, udeležila Poletne šole slovenskega jezika v Sloveniji. Kvintet so lani osnovali omenjeni študentje Akademije za glasbo v Ljubljani z željo, da skupaj nastopajo. Za svojega mentorja so si izbrali profesorja docenta Boštjana Lipovška. V kratkem času so imeli zelo veliko koncertov in nastopov po vsej Evropi, najbolj pa so se izkazali na 35. tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, kjer so dobili zlato plaketo in prejeli nagrado za drugo mesto. Mi smo imeli priložnost uživati v eni uri prijetne klasične in moderne glasbe. Še naprej jim želim veliko uspeha! 13 Božica in Milan, znanca s poletne šole. Foto: M. M. Boštjan Lipovšek (1974) je eden najvidnejših slovenskih rogistov. Izhaja iz glasbene družine, v kateri je igranje roga tradicionalno. Njegova prva mentorja sta bila oče in brat, glasbeno šolanje in podiplomski študij pa je nadaljeval na akademiji za glasbo. Izpopolnjeval se je pri Radovanu Vlatkoviću na znani salzburški šoli Mozarteum. Med študijem v Ljubljani je prejel študentsko Prešernovo nagrado za izvedbo Straussovega 1. koncerta za rog in orkester s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, v katerem je kmalu zatem zasedel mesto solo hornista. Kot solist nastopa tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, Mariborsko filharmonijo, Dubrovniškim simfoničnim orkestrom, Filharmoničnim orkestrom iz Vidma, Komornim orkestrom Pa-dova e Veneto (Padova in Benečija) in z orkestrom Jeunesses musica-les (Glasbena mladina), prav tako kot solist gostuje pri nacionalnem orkestru opere La Monnaie v Bruslju in pri Berlinskem simfoničnem orkestru, še vedno pa redno sodeluje z Mahlerjevim komornim orkestrom. Leta 2001 je zmagal na mednarodnem tekmovanju Citta 14 di Porcia. Od leta 1999 predava na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 2005 pa je kot docent začel predavati tudi na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Več: sl.wikipe-dia.org M. M. Boštjan Lipovšek. Foto: M. M. 17. junij Darko Mohar Izlet na Samarske stene Planinci pogosto odhajamo na izlete v Gorski kotar in vsakič odkrijemo kaj novega in zanimivega, kar navduši vse udeležence izleta. Po letošnjem majskem izletu na izvir Kolpe smo obiskali še Samarske stene, skupino kraških sten v pragozdovih okoli Mrkoplja. Za razliko od bližnjih Belih sten, grebena v smeri od severozahoda proti jugovzhodu, so Samarske stene skupina skalnih vršacev, razmetanih po temačnih gozdovih Kapele. Včasih so bile za nepoznavalce čisto neprehodne, danes pa so, čeprav je to naravni rezervat, zelo dobro označene in skoznje pelje več planinskih „poti“: Mrkopaljska planinska pot, Kapel-ska planinska pot in Vihoraška pot. Do vznožja pripelje makadamska cesta, imenovana „Begova steza“, ki povezuje Mrkopalj in Jasenak pod Bjelolasico. Najvišji vrh, visok 1302 metra, je na severnem delu. Pristopi na vse vrhove so kratka, včasih kar resna plezanja do največ tretje težavnostne stopnje. Z vrhov je čudovit razgled na preostale kamnite skupine Samarskih sten, pa tudi na greben Belih sten. Med obema skupinama leži gozdnata in temačna Črna draga. Izlet smo tokrat organizirali skupaj s planinci reškega PD Kamenjak. Odlično ga je vodil inž. Sergej Sti-paničev, ki je že večkrat imel potopisna predavanja v dvorani KPD Bazovica. Pozoren je bil do vsakega udeleženca in zelo strog, če je kdo s svojim vedenjem izstopal iz okvira planinskega kodeksa. Prehodili smo severni del gorovja in se povzpeli na šest skalnih skupin: Vrh, Stepenica, Piramida, Kocka, Veliki kanjon in Zub. Na koncu smo si privoščili še počitek pri Ratkovemu zavetišču, mali leseni kolibi, postavljeni v jamo v skalovju skupine Šerpas. Romantičen in divji položaj preseneti vsakega obiskovalca, ki je prvič v teh krajih. Lepo vreme, suha skala, gozd v svoji prvinski obliki in številne planike so omogočili kar adrenalinsko uživanje na posameznih vrhovih. Začetek Vihoraške poti do Belih sten pa je ob koncu zbudil spomine še na prejšnje obiske v teh krajih in vsekakor tudi ta obisk ni zadnji. V načrtu za prihodnje leto bo hoja po enako lepem južnem delu Samarskih sten, potem pa še kakšna ponovitev. Ko se te skale zavlečejo človeku v srce, ga ne pustijo več na miru. Foto: D. M. 20. junij Slovenski dom KPD Bazovica Univerza na Primorskem Informativni dan Asistentka na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Polona Tratnik je pripravila zanimivo predstavitev podiplomskih programov, kot so Filozofija in teorija vizualne kulture, Geografija kontaktnih prostorov, Zgodovina Evrope in Sredozemlja in Arheološka dediščina Sredozemlja. Žal odziva ni bilo, enako kot ne nekaj dni prej v SKD Istra v Pulju, kjer je programe predstavila dr. Karmen Medica. Srečanje na Reki pa smo izrabili za krajši pogovor in se med drugim dogovorili, da bomo predstavitev v prihodnje napovedali vsaj mesec dni vnaprej, da bo lahko pravočasno in obširno najavljena v napo-vedniku reškega Novega lista. 15 Pogovora se je udeležila tudi Vlad-ka Tucovič, ki na Filozofski fakulteti na Reki končuje večmesečni podiplomski študij, in posredovala nekaj svojih zanimivih izkušenj. Predstavnice Fakultete za humanistične študije. Foto: M. M. 21. junij Reka v projektih EU Mesto Reka je v Informativnem centru predstavilo nekatere projekte in možnosti, ki jih imajo lokalne oblasti in regija v okviru evropskih skladov, pri čemer za pomembno informativno pomoč skrbijo posredniki v Bruslju. Predstavniki Reke so se med nedavnim obiskom v evropski prestolnici med drugim v Uradu Štajerske regije pogovarjali tudi o vključitvi v projekt MATRI-OSCA, v okviru katerega na področju inovacij, raziskovanja, razvoja in energije sodelujejo madžarske, slovenske in italijanske regije ter Istrska županija. Več: www.rijeka. hrm. m. 22. junij Dan boja proti fašizmu RH praznuje dan boja proti fašizmu v spomin na 77 borcev, ki so na ta dan leta 1941 v gozdu Brezovica v bližini Siska ustanovili prvi partizanski odred v tedaj okupirani Evropi. V počastitev praznika in zmage antifašizma je tudi letos potekalo tradicionalno srečanje anti-fašistov v Lukovu in Tuhobiću, ki se ju je udeležil tudi župan PGŽ Zlatko Komadina. Delegacija županije pa je pred spomenikom osvoboditve na Delti položila vence in počastila spomin na padle borce druge svetovne vojne. M. M. 25. junij Dan državnosti RH Reka Slovesna akademija ob dnevu boja proti fašizmu in obenem dnevu državnosti RH je potekala 21. junija v dvorani Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja, slavnostna govornika sta bila reški župan Vojko Obersnel in župan PGŽ Zlatko Komadina. Delegacija PGŽ je na dan praznika položila vence v Aleji hrvaških branilcev na pokopališču Drenova v spomin na padle v domovinski vojni. Na dogodke ob obeh praznikih so bili povabljeni tudi predstavniki manjšinskih svetov, med njimi tudi slovenskega. M. M. 16 M. M. 25. junij Dan državnosti RS Na proslavi ni bilo predsednika RS Janeza Drnovška, ker je, kot je rečeno, zaskrbljen nad stanjem duha v Sloveniji, častno četo pa je namesto njega pregledal predsednik DZ France Cukjati. Foto: Borut Peterlin. Na 25. junij praznuje dan državnosti tudi RS, v spomin na odločitev republiške skupščine, ki je na ta dan leta 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost. Osrednja proslava je potekala na predvečer praznika v Ljubljani, slavnostni govornik, premier Janez Janša, pa je med drugim poudaril hiter razvoj Slovenije v minulem letu in okrepitev mednarodnega položaja. Državni zbor se je v počastitev praznika sešel na slavnostni seji, na kateri je bil govornik podpredsednik DZ Sašo Peče. Med drugim je opozoril na dejstvo, da je pred Slovenijo pomembna naloga, predsedovanje EU. V ospredju letošnjega kulturnega programa je bila umetniška predstavitev z značilno glasbo in poezijo slovenskih pokrajin, skupina Stroj Machine je z zvočno kuliso dopolnila orkester Slovenske vojske, ki je na proslavi sodelovala s častno enoto in preletom vojaških letal, na Ljubljanskem gradu pa so odprli razstavo o času osamosvajanja države. Več: www.rtvslo.si, www.sta. si, www.dnevnik.si M. M. 26. junij Slovenski jezik na OŠ Pećine Izlet v Slovenijo V okviru projekta Slovenska informativna točka Si-T je v minulem šolskem letu potekalo tudi učenje slovenščine na OŠ Pećine. Slovenski jezik – jezik sosede je prostovoljna dejavnost, v šol. l. 2006/07 odprta učencem vseh osnovnih šol na Reki. Obiskovalo jo je 32 osnovnošolcev, večinoma potomcev slovenskega rodu, prvo in uspešno leto pa so želeli zaključiti z izletom v Slovenijo. Učenci so se skupaj z voditeljico pouka, sicer ravnateljico, profesorico hrvaškega jezika Ireno Margan, tokrat odločili za obisk Postojnske jame in Predjamskega gradu. Na prvem izletu ob koncu minulega leta so si že ogledali ljubljanski grad in Slovenski etnološki muzej ter se sprehodili po lepo okrašeni predpraznični slovenski prestolnici. Zaradi manjše finančne podpore kot lani pa je bil končni izlet junija postavljen pod vprašaj, kljub znova napovedani pomoči Zavoda RS za šolstvo. Na pomoč pa je priskočilo vodstvo Postojnske jame oz. direktor družbe Postojnska jama, turizem d. d., Matjaž Berčon, s prijaznim in širokosrčnim odzivom na našo prošnjo in otrokom omogočil brezplačne oglede jame in gradu. 17 Za razumevanje gre direktorju družbe Postojnska jama, turizem d.d. Matjažu Berčonu iskrena in velika zahvala, enako kot tudi Zavodu RS za šolstvo in predstavnici Veroniki Pirnat, saj je izlet učencem dal novega poleta in spodbudo pri nadaljnjem učenju slovenskega jezika. M. M. Izlet v Slovenijo znova nepozabno doživetje. Foto: Irena Margan 26.-28. junij OŠ Trsat, Reka Lutka pri pouku, seminar Na letošnjem mednarodnem srečanju z naslovom Vloga lutke pri pouku je sodelovalo triintrideset učiteljic iz Slovenije in Črne Gore ter Istrske in Primorsko-goranske žu-panije. Dvodnevni seminar je tudi tokrat potekal v prostorih osnovne šole Trsat. Več: www.rijeka.hr M. M. 26. junij Najlepši balkon Plaketa KS Mlaka KPD Bazovica V akciji Mesta Reka Izbiramo najlepši vrt in balkon je nagrado – darilni bon v vrednosti 150 kn – letos prejel tudi Slovenski dom KPD Bazovica. Nagrado je v prostorih krajevne skupnosti Mlaka od predsednika sveta KS Damirja Cindrića prevzel vodja 18 dramske skupine Alojz Usenik skupaj s soprogo Roziko, s katero sta sicer prispevala kar precejšen delež k lepi ureditvi vrta Slovenskega doma. Priznanje krajevne skupnosti Pod-vežica pa sta za najlepše urejen balkon prejela zakonca Usenik tudi v svojem stanovanju na ulici Drage Šćitara. M. M. Zahvala. Vrt Slovenskega doma na Reki. Foto: M. M. Roziki Usenik priznanje za najlepši balkon. Foto: Alojz Usenik. 27. junij Slovenski dom KPD Bazovica Podelitev spričeval Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture se je v Slovenskem domu na Reki v pravkar končanem šolskem letu sklenil z manjšo slovesnostjo. Pouk je potekal že petnajsto leto zapored, obiskovali so ga osnovnošolci, srednješolci in študenti, vodila pa ga je učiteljica Marija Donadić. Spričevala je tokrat podelila 32 tečajnikom, na manjši slovesnosti v dvorani društva pa so se poleg učencev zbrali tudi nekateri starši. V krajšem nagovoru učiteljice so bili vsi vpisani tudi letos deležni pohvale, enako za vložen trud kot tudi za prizadevno in pozorno spremljanje gradiva; o napredku začetnikov pa pričajo tudi krajši spisi, ki jih je učiteljica ob tej priložnosti s ponosom prebrala. Pouk v društvu je potekal v treh skupinah – začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni – trikrat tedensko po štiri šolske ure, učenje slovenščine pa bodo štirje mladostniki nadaljevali na poletni šoli v Kopru in taboru na Jezerskem. Letošnjo podelitev je lepo poživil nastop plesne skupine Arabeska, ki jo vodi nekdanja baletna solistka reškega gledališča Ivana pl. Zajca Tamara Jovanović, v njej pa sodelujeta tudi učenki dopolnilnega pouka, sestri Jelena in Lea Dodić. Marija Donadić je dan pred tem spričevala slovesno podelila tudi v društvu Snežnik v Lovranu. Pouk slovenskega jezika je tam potekal že drugo leto, enkrat tedensko po tri šolske ure pa ga je obiskovalo devet mladostnikov. M. M. Maja Stanković tudi letos pri pouku. Foto: M. M. Tamara Jovanović z mladimi plesalkami. Foto: M. M. 19 Tomislav Šterbenc, tretja raven Moje sanjsko stanovanje (nelekto-rirano) “Sploh ne sanjam o ne vem kakšnem stanovanju. Če bi imel dovolj denarja prodal bi sedanje stanovanje in kupil bi avtodom. Takšen avtodom bi bil opremljen sa dvema ležiščima, majhnim hladilnikom, majhnim štedilnikom, pečico, omaro, mizico in sanitarijami. Na zunanjih zadnjih vratih bi bilo kolo. Z avtodomom bi lahko potoval kjer mi se ljubi. Zimi bi šel v bolj tople kraje, kot so Kanarski otoki, jug Španije, Italije, ali Grčije. Poleti bi šel bolj na sever, v Finsko, ali Islandijo. Verjetno bi tudi šel na druge celine. To bi bilo življenje za mene! Prideš v kakšen kraj in ostaneš koliko ti odgovarja. Če ti je všeč ostaneš nekoliko mesecev, če ni se lahko odpelješ kam drugam iskati nove kraje in spoznavati ljudje in običaje. Avtodom je prava hiša in stanovanje na kolesih.” 27. junij Nov Odbor pri Svetu za Slovence v zamejstvu Ustanovno sejo Odbora za kulturo, šolstvo in ohranjanje slovenskega jezika pri Svetu Vlade RS za Slovence v zamejstvu je vodil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, iz ministrstva pa je bil navzoč še Roman Gruden iz službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve. Seje so se udeležili tudi državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan ter predstavniki Ministrstva za kulturo, Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Zavoda RS za šolstvo ter pripadniki 20 narodnostne skupnosti, ki so člani Sveta: mag. Vladimir Smrtnik, predsednik Enotne liste (Avstrija), dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (Avstrija), Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij (Italija), Rudi Pavšič, predsednik Slovensko kulturno gospodarske zveze in predsednik SLOMAK (Italija), ter Branko Lenart, predsednik kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko (Avstrija). Na seji so se dogovorili o obliki delovanja odbora ter se seznanili z resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011 in izkušnjami svetovalcev za šolstvo Slovencev v zamejstvu pri Zavodu RS za šolstvo. Več: www.vlada.si M. M. Predstavnik odbora iz RH je predsednik KPD Bazovica Vitomir Vitaz, ki pa se seje ni mogel udeležiti. Foto: M.M. 29. junij Svet za narodne manjšine RH Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške, osrednje telo manjšinske politike, je na seji večinoma razpravljal o nedavnih manjšinskih volitvah. Številnim očitkom, pred- vsem na račun slabe organizacije, kratkih rokov za kandidaturo in neusklajenosti volilnih imenikov s podatki ljudskega štetja, se je pridružil tudi slovenski predstavnik v Svetu Darko Šonc. Po njegovih besedah gre za težave, na katere so oblasti neuspešno opozarjali že v prvem mandatu Sveta, na volitvah pa pogosto tudi tokrat volivci niso vedeli niti to, kje lahko glasujejo. Za mesečnik Manjšinski forum pa Šonc v tej zvezi med drugim poudarja pomanjkljivo obveščanje in opozarja, da je z delovanjem svetov treba seznaniti ne le pripadnike manjšin, ampak tudi še marsikatere lokalne oblasti, ki svojih obveznosti na tem področju marsikje sploh ne poznajo. M. M. 29. junij Svet Vlade RS za Slovence po svetu Predsednik Vlade RS Janez Janša je sklical prvo sejo Sveta za Slovence po svetu, ki bo potekala 3. julija 2007 v vladnih prostorih v Ljubljani. Svet za Slovence po svetu je enako kot Svet za Slovence v zamejstvu, ki je že ustanovljen, zasnovan kot posebno posvetovalno telo Vlade RS za področje sodelovanja RS s Slovenci po Svetu na osnovi lani sprejetega Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja. Svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in 19 članov, od tega je 13 članov predstavnikov Slovencev po svetu, kamor, sodeč po deljenem statusu, zaenkrat sodi tudi del Slovencev s Hrvaške (društva v Za-dru, Šibeniku, Splitu, Dubrovniku in Osijeku). Svet bo na prvi seji natančneje opredelil svoje delovanje, spregovorili pa bodo predvidoma tudi o aktualnih težavah slovenskih organizacij po svetu. Več:www.vlada.si M. M. NAPOVED JULIJ 4. julij Galerija Raj, Atelje Došen Razstava fotografij Karlo Dragan D. Došen bo v galeriji na Trsatu tokrat pripravil razstavo fotografij, ki jo bodo v Ulici ateljejev organizirali Winter, Kamenar in Došen. V pozdrav reškim poletnim nočem odpirajo vrata svojih ateljejev in vabijo obiskovalce, da si ogledajo fotografije in uživajo v nastopu pesnikov, glasbenikov in prijateljev. M. M. Bojan Bonifačić Foto: Ri info-Novi list 5. julij VII. vseslovensko srečanje Državni zbor, Ljubljana Tradicionalno srečanje, ki ga za rojake z vsega sveta organizira Komisija Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, bo potekalo v veliki dvorani Državnega zbora RS. Kot piše v napovedi, bo to med drugim priložnost za obravnavo naslednjih tem: 21 pobude o predstavništvu Slovencev iz zamejstva in sveta v slovenskem parlamentu, kar je oktobra 2005 predlagala omenjena Komisija; vključevanja v delovanje izvršne oblasti v okviru stalnih posvetovalnih teles Vlade RS, svetov za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu; predlogov za boljše izvajanje lani sprejetega Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja. Poleg plenarnega zasedanja bo delo razdeljeno v dve temeljni delavnici, za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, namenjeni pa bosta obravnavi obeh skupin kot dela slovenske države. M. M. 13.–15. julij Izlet na Triglav Planinska skupina Planinci smo se še pred dopusti odločili, da se z lastnimi močmi povzpnemo na najvišji vrh Slovenije, potem ko smo ga v minulih letih osvajali v okviru Izseljenskega pohoda na Triglav v organizaciji Slovenske izseljenske matice. Na Triglav se bomo podali z Rudnega polja na Pokljuki, od koder bomo šli do Vodnikove koče na Velem polju. Naslednji dan se bomo, če bo to omogočalo vreme, povzpeli do vrha in prenočili v koči Planika pod Triglavom. Če vzpon v soboto ne bo mogoč, ostaja še nedelja kot rezervna možnost. Po vzponu bo vrnitev po isti poti, mogoč bo vzpon na še kakšnega od nižjih vrhov ob poti (Viševnik, Ablanca, Tosc). NAPOVED AVGUST 25.-26. avgust Izlet na Krnska jezera Krnska jezera in Krn smo planinci Bazovice pred leti že obiskali. Močno deževje ni preprečilo vzpona, a nas je prikrajšalo za prekrasen razgled s tega lepega in osamelega vrha. Zato upajmo, da bomo letos imeli veliko več sreče z vremenom. Odločitev o tem, na katerega med vrhovi se bomo povzpeli, sledi, saj je v bližini še nekaj zelo lepih vrhov, kot so Baba, Bogatin (Mahavček) in drugi. Če bo dovolj časa, je predviden tudi obisk vojaškega muzeja v Kobaridu in seveda malce uživanja ob prekrasni reki Soči. D. M. 26.–31. avgust Konferenca Frontiers of Physics Education Opatija Na Reki so 20. junija predstavili program Frontiers of Physics Education kot temo dveh združenih konferenc s področja izobraževanja fizike na evropski ravni GIREP – EPEC. Sodelovanje je napovedalo tristo uglednih znanstvenikov, univerzitetnih in srednješolskih profesorjev fizike in drugih strokovnjakov s tega področja iz Evrope in sveta, med drugim z univerz Oxford in Cornell. Svoj prihod je potrdil tudi Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2006, astrofizik in koz-molog z znane univerze Berkeley, profesor George Smoot, ki bo podal uvodno predavanje z naslovom Zgodovina in usoda vesolja. Srečanje pod pokroviteljstvom Evropskega fizikalnega društva organizirata Društvo Zlati rez Reka in 22 D. M. reška Filozofska fakulteta, na njem pa bodo sodelovali tudi predstavniki iz Slovenije. V okviru srečanja bodo s predavanjem in obiskom spomenika in rojstne hiše v Voloskem počastili tudi 150. obletnico rojstva enega največjih hrvaških znanstvenikov, fizika dr. Andrije Mohorovičića; med drugim je napovedan tudi obisk Prve hrvaške gimnazije na Su-šaku in druženje z naslovom Fizika na plaži, na katerem bodo osnovnošolcem predstavili preproste in zanimive fizikalne poskuse, povezane z vodo, zrakom in peskom. Več: http://www.ffri.hr/GE2/ in http://www.ffri.hr/GE2/press.htm M. M. GORSKI KOTAR 28.-29. julij ob 20.00 Berni Godeša CD Fest ‘07, Prezid Vokalno-instrumentalna skupina Contra Dekorum v sodelovanju s kulturno-umetniškim društvom KUD Kontra Kiča Slo in Cro bo tudi letos organizirala mednarodni festival Contra Dekorum, uradno imenovan CD fest ‘07. Glavni cilj je dopolniti kulturna dogajanja na območju Gorskega kotarja in Loške doline ter vzpodbuditi druženje domačinov znotraj naše mednarodne regije. Prav zato ima festival, na katerem bodo nastopili glasbene skupine iz obeh držav, mednarodni predznak. Letos bo festival trajal dva dni: prvi dan bo na odru nastopilo šest glasbenih skupin različnih žanrov ter mladi skupini, ki sta šele pred kratkim okusili okus odra in bosta kot prvi nastopili ob 18. uri, dve uri pred uradnim začetkom. V nedeljo se bo »zgodila« veselica ali zabava za vse, ki ne bodo našli prostora v soboto: s tombolo, igrami brez meja itd. Začetek drugega dne je po kosilu. Festival poteka pod naslednjimi gesli: Odprta meja med Hrvaško in Slovenijo. Možnost življenja in preživetja mladih, brez stremenja po Zagrebu ali Ljubljani. Kvaliteta življenja je pravica vsakega državljana in dolžnost obeh držav – Gorski kotar in Loška dolina sta del države in si to pravico lastita Gorski kotar in Loška dolina imata talent za rojevanje talentov, ki jih je treba odkriti in jim dati priložnost. Decentralizacija je politika Evrope, mi smo del te politike. Naši otroci so naše bogastvo. Treba jim je pokazati ljubezen, da ljubezen kažejo naprej. Da ljubezen raste, je potrebna stalna nega. 23 Neka Slovenka ima rada Hrvata, neka Hrvatica pa ima rada Slovenca. Ker se imata rada, se pogovarjata o ljubezni in ne o politiki. Gorski kotar in Loška dolina sta raj, ki ga moramo čuvati in negovati. Počistiti je treba svoje smeti, uvoženih nočemo. Lepo nam je tukaj, naj bo lepo tudi našim gostom in prijateljem … Poskrbeti moramo, da jim bo lepo. Festival je bil sprva ustanovljen, da ima VIS Contra Dekorum en dan v letu, da se zberejo vsi prijatelji benda in istomisleči ljudje. Več o KUD Kontra Kiča SLO/CRO na spletni strani www.contradeko-rum.com IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV Dan državnosti RS in RH Slovenski dom Zagreb Slovenski dom in Svet slovenske narodne manjšine v Zagrebu sta dan državnosti, ki ga Hrvaška in Slovenija praznujeta na isti dan, 25. junija, tokrat proslavila v sodelovanju z Zvezo hrvaških društev v Sloveniji ter mestnimi oblastmi v Samoboru, mestecu, ki so ga izbrali za praznovanje, ker je že od nekdaj prizorišče izrazite povezanosti obeh narodov. Slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi veleposlanik RS v RH dr. Milan Orožen Adamič. Kot je povedal predsednik Slovenskega doma in sveta Darko Šonc, so ob 12. uri v Samoboru položili vence v Parku domovinske zahvalnosti in se poklonili spominu na vse padle. Prireditev je potekala v parku Vugriščak, v kulturno-za- 24 bavnem programu pa so nastopili Pevski zbor Hrvaškega KD Medži-murje iz Ljubljane, pevski zbor in folklorna skupina istoimenskega društva iz Velenja in tamburaški ansambli Klasje iz Novega mesta ter Oštrc in Petkov breg, za razpoloženje pa sta poskrbela še zabavna ansambla Florijan iz Sevnice in Slovenica iz zagrebškega Slovenskega doma. Ob 17. uri pa so pričakali udeležence kolesarske karavane Pot prijateljstva Vukovar – Ljubljana, ki jo krovna organizacija hrvaških društev v Sloveniji prireja že več let. M. M. NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH Zbornik Klana Predstavitev slovenskega manjšinskega sveta v Klani je bila predvsem priložnost za uspešno navezavo stikov z lokalnimi oblastmi oz. predstavnikom Občine Klana Ro- bertom Simčićem. V Matuljih nam, recimo, to (še) ni uspelo, prav tako je na papirju ostala obljuba o objavi informacije o dejavnosti sveta v opatijskem glasilu Opatija, kar je škoda predvsem zaradi razpisanih volitev za svet, ki so tako znova potekale brez prijave slovenskih kandidatov. Robert Simčić pa nam je podaril tudi dva edina preostala zbornika, izdana po že tradicionalnih kultur-no-znanstvenih srečanjih Dnevi Matka Laginje in glasilo Glasnik. Glasnik občina izdaja od leta 1997, izhaja junija in decembra, na vpogled pa je tudi na spletnih straneh www.klana.hr. Jubilejna, 20. številka, je ob 10. obletnici izhajanja izšla v barvah. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva, ki so tako seznanjena z delom lokalnih oblasti, pa tudi društev, šole, cerkve ter športnih organizacij. Kot bogat vir informacij zaznamuje vse pomembnejše dogodke in obletnice, vrsto starih običajev in zanimivosti, pozornost pa namenja tudi posameznikom, zaslužnim za razvoj Klane in okolice. Zanimivo je, da je večina tekstov napisana v »domaći besidi«, pestra vsebina pa tako ohranja tudi del klanjske jezikovne dediščine. Junijska številka med drugim prinaša prispevek o pridobljenih sredstvih evropskih skladov v okviru projekta Prekrižane meje (CBC PHARE 2005 - Interreg III A Hrvaška, Slovenija, Madžarska), prijavljenega v sodelovanju z občinama Ilirska Bistrica in Pivka. Občina Klana je 27. junija že podpisala pogodbo s pristojnim uradom v RH. Projekt bo potekal od julija letos do avgusta 2008, predvideva pa turistično ovrednotenje zgodovinskih utrdb na območju vseh treh enot lokalne samouprave in v Klani izgradnjo pripadajoče turistične infrastrukture ob utrdbi, srednjeveški Gradini in delu Libur-nijskega limesa. O vezeh s Slovenijo govori tudi prispevek S Korza va Bistrc, o letošnjem pustovanju v Ilirski Bistrici, ki so jo – predvsem zaradi pristnega veselja na bistriškem karnevalu – maškare Klane, Lisca in Studene letos izbrale raje kot reški Korzo. Strani planinskega društva Pliš pa med drugim napovedujejo poletni izlet na Triglav. Uredništvo za več zadnjih številk Glasnika poleg glavne urednice Željke Šarčević sestavljajo Ivana Marinčić, Robert Simčić in načelnik občine Ivan Šnajdar. Za zanimive publikacije, ki so na vpogled v društvu, se Občini Klana in načelniku Ivanu Šnajdarju iskreno zahvaljujemo. M. M. Naslovnica jubilejne, 20. številke klanjskega Glasnika. Foto: www.klana.hr Glasnik, Klana Predstavitev županijskega sveta Glasilo občine Klana Glasnik je v zadnji številki predstavilo Svet slovenske narodne manjšine Primor-sko-goranske županije v Klani, kjer sicer tokrat niso bile razpisane volitve za desetčlanski svet na ravni občine. Predstavitve se je kot edini obiskovalec udeležil predstavnik občine Klana Robert Simčič, tudi avtor besedila, ki ga objavljamo v celoti. Robert Simčić V začetku maja se je v Klani predstavil Svet slovenske narodne manjšine PGŽ. Zakaj prav v Klani? Tesne vezi prebivalcev občine Klana in slovenskih naselij ob meji segajo v zgodovino, kljub meji, za katero kaže, da bo v prihodnje postala še trša, pa se ohranjajo tudi danes, s stiki med znanci in z družinskimi odnosi, predvsem pa ustanovami, v glavnem na področju gospodarstva, kulture in turizma. Po podatkih ljudskega štetja iz leta 2001 živi na območju Občine Klana 41 pripadnikov slovenske narodne manjšine, kar predstavlja 2,21 % celotnega prebivalstva. Najpomembnejše dejavnike pri krepitvi čezmejnega sodelovanja predstavljajo danes predpristopni skladi EU kot najmočnejše orodje, toda k razvoju tega področja lahko med drugimi veliko prispevajo tudi manjšinski sveti. V Multimedijskem centru v Klani je bilo predstavljeno delo in poglavitni cilji Sveta slovenske na- 26 rodne manjšine PGŽ, med drugim možnosti za vključitev tega dela prebivalstva v čezmejne projekte, posredovanje pri reševanju problemov, s katerimi se srečujejo prebivalci ob meji, posredovanje informacij o možnostih za študij in štipendije v RS, prodaji vrednostnih papirjev, priznavanju delovnega staža in urejanju različne druge dokumentacije. Poleg omenjenih dejavnosti,ki večinoma zadevajo pripadnike slovenske narodne manjšine, pa utegne delo Sveta zanimati preostale državljane RH tudi zaradi vrste informacij o Sloveniji in EU nasploh, kot je npr. trenutno odprta možnost za udeležbo na dvotedenski poletni šoli slovenskega jezika v začetku julija v Kopru. Zanjo so razpisane štipendije, razpis pa je med drugim odprt tudi za državljane RH. Prevod M. M. Multimedijski center v Klani je vedno do- bro obiskan. Foto: M. M. NESPREGLEDANO Dober dan, slovenščina V skupini predstavnikov Zavoda RS za šolstvo in MŠŠ, ki so 6. junija obiskali Reko in Pulj, je bila tudi svetovalka za zamejsko šolstvo v Avstriji pri Zavodu RS za šolstvo Veronika Pirnat. Zahvaljujoč predvsem njenemu prizadevanju so društva z zajetno pošiljko znova natisnjenega priljubljenega učbenika Dober dan, slovenščina, lepo obogatila svoje sicer zelo skromne zbirke učbenikov za tečaje oz. dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Lahko si samo želimo, da bi na takšen posluh, zaupanje in razumevanje pri ustanovah v Sloveniji naleteli še kdaj! V imenu društev, ki so jim učbeniki namenjeni – SKD Lipa, Zadar, SKD Triglav, Split, SKD Lipa, Dubrovnik, SKD Labin, SKD Snežnik, Lovran, SKD Stanko Vraz, Osijek in KPD Bazovica, Reka –, iskrena zahvala. M. M. Veronika Pirnat, zaslužna za bogato pošiljko priljubljenega učbenika, pa tudi odlično sodelovanje z OŠ Pećine. Foto: M. M. AKTUALNO Volitve svetov in predstavnikov narodnih manjšin v RH Vlada RH je 9. maja letos razpisala volitve za svete in predstavnike devetnajstih narodnih manjšin na Hrvaškem (albanske, bolgarske, bošnjaške, češke, črnogorske, ita- lijanske, madžarske, makedonske, nemške, poljske, romske, romunske, rusinske, ruske, slovaške, srbske, ukrajinske, židovske in slovenske). V primerjavi s prejšnjimi volitvami (2003 in ponovljenih 2004) se je skupno število slovenskih svetov z 28 zmanjšalo na 13, predstavnikov pa povečalo s 15 na 19; vlada je tokrat pravico do svetov dala le manjšinam, ki imajo v enoti lokalne samouprave 200 in več pripadnikov, ni pa upoštevala zakonske določbe iz Ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, ki to pravico zagotavlja tudi manjšinam z 1,5 % prebivalstva. Kot je rečeno, bi dobesedno upoštevanje zakona v nekaterih manjših občinah pripeljalo do absurda. Uradno pojasnilo še čakamo. Kandidature so bile predlagane v skupno 426 od možnih 537 volilnih enot (79,3 %). Volitve so potekale 17. junija, slovenska narodna manjšina je svoje pravice tokrat izrabila bolj kot na prvih volitvah: na županijski ravni je (prek kulturnih društev) kandidirala pet svetov (od možnih sedmih), na mestni ravni pa štiri (neizrabljena je ostala možnost sveta v Opatiji); prav tako ni bilo kandidature za občino Matulji. Kandidate so predlagala slovenska društva in krovna organizacija, po neuradnih podatkih je bilo izvoljenih devet svetov in dvanajst predstavnikov. Že obstoječim svetom Istrske, Pri-morsko-goranske in Splitsko-dal-matinske županije in Zagreba ter Reke, Pulja, Umaga in Splita se je tokrat pridružil še svet Varaždin- 27 ske županije, neizrabljena pa je še naprej ostala možnost za svet v Zagrebški in Medžimurski županiji, mestu Opatija in občini Matulji. Močno pa se je na teh volitvah povečalo število slovenskih predstavnikov, večinoma v krajih ob meji: žal tokrat ni bilo kandidature za predstavnika v Šibensko-kninski županiji, v kateri smo ga doslej že imeli; sicer pa je bilo izvoljenih kar dvanajst od možnih devetnajstih predstavnikov. Že obstoječim pred-stavnikom/-cam v mestih Samobor, Karlovec, Zadar in v Zadarski županiji, ki so – z izjemo Šibensko-knin-ske županije – znova kandidirali, so bili na novo izvoljeni predstavniki v štirih županijah (Dubrovniško-neretvanska, Karlovška, Sisaško-moslavinska in Osiješko-baranj-ska), treh mestih (Poreč, Osijek, Varaždin) in občini Cestica. Slovenci tradicionalno nezainteresirani, prazna dvorana v Matuljih na predstavitvi sveta. Foto: M. M Odziv na volitve je bil v celoti tudi tokrat slab, dobrih osem odstotkov. Za slovensko narodno manjšino so podatki še nižji, zlasti na Reki in v PGŽ (od vpisanih 2389 volivcev jih je glasovalo le 43 oz. 1,8%). Poleg nezainteresiranosti so temu botrovali tudi slaba organiziranost in kratki roki. 28 Zaradi slabe organizacije volitev, pomanjkljivega spremljanja v medijih, neobveščenosti o časovnem trajanju in financiranju kampanje ter lokaciji volišč je saborski poslanec italijanske narodne manjšine Furio Radin napovedal, da bo zanje od Vlade RH zahteval razpis dopolnilnih volitev v nekaterih enotah lokalne samouprave, sicer je zagrozil z ustavno tožbo. Mestna volilna komisija Reke je 18. junija objavila izide volitev za svete narodnih manjšin. Izvoljeni so bili naslednji petnajstčlanski sveti (v oklepaju je navedeno število vpisanih volivcev in odziv): albanske narodne manjšine (637; 27); bošnjaške narodne manjšine (3670; 308); črnogorske narodne manjšine (413; 63); makedonske narodne manjšine (294; 61); madžarske narodne manjšine (211; 42); romske narodne manjšine (263; 106); srbske narodne manjšine (9527; 185); italijanske narodne manjšine (1999; 339) in slovenske narodne manjšine (1237; 33), za katero so izvoljeni naslednji kandidati: Ljudmila Barbalić (20), Marija Birk (19), Jasmina Dlačić (22), Milan Grlica (22), Dušanka Gržeta (19), Loreda-na Jurković (22), Marijana Košuta (24), Marjana Mirković (26), Boris Rejec (20), Kristina Riman (21), Marija Riman (18), Dragica Rizman (23), Marija Travner (19), Dalibor Udović (21) in Ema Udović (21). Rezultate je objavila tudi županij-ska volilna komisija. Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ima 25 članov, poleg članov sveta na mestni ravni so to še: Vasja Simonič, Marta Vitaz, Metka Košuta, Vida Srdoč, Jasna Zazijal-Marušić, Dalibor Udović, Janko Rizman,Tanja Fućak, Gregor Srdoč in Dimitrij Jelovčan-Bulatović. M. M. Darko Šonc (levo): »Imamo nov svet v Va-raždinski županiji in več predstavnikov, tudi v občini Cestica. Razočaran pa sem nad Primorsko-goransko in Istrsko župa-nijo.« Izjavi, izrečeni 22. junija v oddaji Slovencem po svetu (Radio Slovenija 1), naj dodamo, da je v Istri izvoljen svet v Mestu Umag z novimi člani, prav tako tudi nova predstavnica za Mesto Poreč. Neizrabljeno je ostalo le mesto predstavnika v Bujah, enako kot tudi - med drugim - sveta Zagrebške županije. Foto: M. M. Uradne ure v RS tudi ob sobotah V prihodnje bodo okenca upravnih enot v Sloveniji odprta tudi vsako prvo oz. ob prazniku drugo soboto v mesecu. To pomeni, da bo mogoče v tem času urejevati vrsto zadev v različnih ustanovah, kot so npr. davčni in carinski uradi, geodetske uprave, zavodi za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter zaposlovanje. Spremenjenemu delovnemu času so se prilagodili tudi notarji, ki imajo po novem prav tako uradne ure ob sobotah. M. M. Razpis Mesta Reka Mesto Reka je na spletnih straneh objavilo razpis za predloge javnih programov v kulturi za 2008. Pravico do sodelovanja imajo pravne ali fizične osebe s področja kulture, med drugimi tudi kulturna društva in posamezniki; rok za prijavo je verjetno 12. september 2007 (besedilo razpisne dokumentacije, očitno prepisano od lani, namreč navaja datum 12. september 2006). Odobreni programi bodo prejeli finančno pomoč v skladu s proračunskimi možnostmi Mesta Reka. Več: www.rijeka.hr M. M. Hrvaščina kot manjšinski jezik v RS Ministrski odbor Sveta Evrope v poročilu o položaju manjšinskih jezikov, objavljenem 25. junija, med drugim opozarja oblasti v Sloveniji na določitev območij, kjer se ta jezik tradicionalno uporablja. Poročilo, sicer pohvalno, kar zadeva varstvo madžarščine in italijanščine kot jezikov avtohtonih manjšin, so pripravili strokovnjaki SE, pristojni za manjšinska vprašanja, ki so Slovenijo obiskali leta 2005. M. M. Brnik postal Letališče Jožeta Pučnika Vlada RS je za javno letališče državnega pomena Ljubljana (Brnik) določila novo ime, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Na letališču, ki je prenovljeno in vzpostavlja standarde EU, bo premier Janez Janša 9. julija slavnostno odprl nov terminal. Več: www. vlada.si, www.mladina.si M. M. 29 Ljubljanske Žale dediščina Evrope Ljubljanskemu pokopališču Žale je bilo podeljeno priznanje znak evropske dediščine. S tem priznanjem so nagrajeni kulturni spomeniki, katerih pomen sega prek meja države, v kateri so. Namen priznanja je tudi spodbujanje zavedanja pomena kulturne dediščine. Več: www.rtvslo.si Osrednje pokopališče slovenske prestolnice se imenuje Žale (kar je staros-lovanska beseda za pokopališče). Zgrajeno je bilo leta 1906 in se še vedno uporablja, s političnimi spremembami ob koncu osemdesetih let 20. stoletja pa se je spremenil tudi odnos do verskih pokopov. Leta 1987 so zgradili novo cerkev Vseh svetih in istega leta začeli tudi obnavljati Plečnikove Žale, ki so propadale vse od konca druge svetovne vojne. Leto pozneje so začeli graditi novi del pokopališča, Nove Žale, ki ga je zasnoval arhitekt Marko Mušič. M. M. Vhodna propileja Plečnikovih Žal. Foto: www.jh-lj.si Kostnica žrtev 1. svetovne vojne. Foto: www.jh-lj.si 30 POPRAVEK Kažipot 26, maj 2007 Stran 12 Zadrego nad zadrego režiral Andrej Topolinjak V rubriki Dogodki je v prispevku o reškem gostovanju gledališke skupine KD Miklavž pri Ormožu prišlo do neljube napake: komedijo Zadrega nad zadrego je na besedilo Franca Streicherja režiral Andrej Topolinjak, tudi igralec, oblikovalec plakata in gledališkega lista ter sodelavec pri scenografiji in izdelavi scene, in ne Cvetka Kocjan, prav tako igralka, pa tudi vodja projekta in organizatorka ter kostumograf-ka. Za napačno navedbo imena se nastopajočim iskreno opravičujemo. Stran 22 Razprave in gradivo, št. 48–49: članek Barbare Riman Med grafično pripravo je v rubriki Nespregledano zaradi krajšanja nehote izpadel naslov skupaj z imenom avtorice omenjene raziskave v reviji Razprave in gradivo, ki se torej glasi: Barbara Riman: Aktivnosti kulturno prosvetnega društva Slovenski dom »Bazovica« v reškem tisku »Novi list« in »La voce del popolo« med letoma 1947 in 1957. Članici vodstva KPD Bazovica Barbari Riman, ki je na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani zaposlena kot mlada raziskovalka, pripravlja pa tudi monografijo o društvu, se iskreno opravičujemo. M. M. PISMO Tik pred zaključkom smo prejeli pismo predsednice KD Miklavž pri Ormožu Cvetke Kocjan. Oglasila se je po uspešnem nastopu 9. junija v Volčjem potoku. Predsednica KD Miklavž pri Ormožu Cvetka Kocjan. Arhiv društva Cvetka Kocjan Nastop v Volčjem potoku »Na lep sončen dan 9. junija je v Volčjem potoku potekalo 11. srečanje pevskih zborov z naslovom Od Čedada do Monoštra. Za je kriv Peter Razpet-Petko z ženo Mateo Reba in čisto majčkeno seveda tudi jaz, ker sem v imenu prireditelja dodatno povabila goste z Madžarske, ki so bili pri Miklavžu aprila in Reke, ki pa smo jo obsiakli mi, prav tako v aprilu. Prireditve se je udeležilo 27 pevskih skupin z vseh koncev Slovenije in seveda zamejstva: Italije, Madžarske in seveda Hrvaške. Ko je prireditev stekla, so se nad Volčji potok zakadili temni oblaki, nekajkrat je zagrmelo, in zakotalili so se naprej, kot da bi vedeli, da nas ne smejo motiti in uničiti druženja. Sicer pa je Petko obljubil, da dežja ne bo, ima baje neke zveze tam zgoraj, pa jih mogoče res ima-,saj se je po koncu, ko je tudi Jezična Zofi opravila svoje, res vlilo. Najmlajši so začeli in kakor slavčki opravili svoje nastope, nato malo za zabavo Ljudski pevci in godci Porini pa počini. Gostje iz Italije so nadaljevali shimno, ki pa smo jo zapeli vsi udeleženci. In tako po vrsti do zaključka, ki je pripadal gostom iz Bazovice. Njihova pesem je zadonela tako, da sem s ponosom rekla sosedi poleg sebe: »Jaz jih pa poznam.« Tudi tri dodatne pesmi so povedale svoje. Vsaka skupina je zapela po dve pesmi in vsi so opravili izvrstno. Za zabavo je prišla še Jezična Zofi v moji izvedbi, na pisala jo je Matea Reba. Nato dež in pod kapom skupnih pesmi kar ni hotelo biti konca, ker pa je goste čakala še dolga pot domov. so se le morali odpraviti, z obljubo, da se spet srečamo, tokrat pri nas v Miklavžu. Zadnja stran: Vrt Slovenskega doma na Reki 31 Umrl Alojzij Šuštar (1920-2007) V Šentvidu nad Ljubljano je umrl upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar. Šuštar je bil za ljubljanskega nadškofa in metropolita imenovan 23. februarja 1980. Kot četrti nadškof in tretji metropolit je 13. aprila 1980 prejel škofovsko posvečenje v ljubljanski stolnici, 5. marca 1997 pa ga je nasledil Franc Rode. Šuštar je bil prvi predsednik Slovenske škofovske konference, vodil jo je od leta 1993 do 1997, za njim je leta 2004 predsedoval ljubljanski nadškof in metropolit Rode. Več: www.rtvslo.si M. M. ■" 1