lil I»h«J» rok dan f prssniko*. luusd dallf HoUd»y». GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE —...........— - — ~ ~_______- ——i.— 8ub*cripUon 98.00 LETO—YBARXXV. rrfSTChicigo, Ul., petek, 16. decembra (December 16), 1932. HIB Sk ---i —-- Cen« liata it 16-00 lil«. ■t ct>t—^ mino*. thori.tKl on JusTm. ik18. fpf nuiling «t »peci«! r«t« of po»Ug« prov««i»d for Jn »^tion 1108. Act of Ur*doi«kl ta MI7 S. upramiikl _ Lssradale Avs- Offlcs of PubliseUsai MIT South Lsiradsls Avs. Tslephoas, KockwsU 8TEV.-NUMBER 296 napet politi Ml POLOŽAJ V FRANCIJI Vladna kriza fte ni Francija še vedno išče premi ierja. Vsa doeedanja poga-iania med predsednikom franke republike i« političnimi voditelji so se ixjak,yila. O-pazovakl napovedujejo» da bo vladna kriza rezuRhrala v diktaturi __ Pariz, 15. dec. - Posledica hi-•torične debate v francoski zbor-So vprašanju vojnih dolgov, ki je rezultirala v padcu Herri-otove vlade, je politi6nakanfu-jija. S tem, ko je zbornica z ve- X večino odglasovala pro l olačilu obrokov na francoske dolgove v Ameriki, je Francija zabredla v položaj, iz katerega se lahko izcimi najresnejša politika kriza v zgodovini dežele. Vprašanje budžeta še ni rojeno in kot izgleda, še ne bo tako kmalu. Vzelo bo ved mesecev, predno bo Francija dobila stabilno vlado, med tem pa je v teku ofenziva proti franku, cigar vrednost je takoj padla, ko se je zbornica izrekla proti plačilu svojih obligacij. Politična posvečanja glede sestave nove vlade so se izjalovila. Nikakega upanja ni, da bi Francija v kratkem času našla naslednika Herriotu. Nesoglasje med političnimi strankami je preveliko, vsled tega je tudi dvomljivo, da bi Francija dobila premijerja, ki bi imel podporo veČine v parlamentu. Politični krogi odprto napove dujejo, da bo zmešnjava v pri hodnjih treh mesecih dosegla videle in edini izhod iz kaoea nudi ustanovitev diktature. Ker se je poslanska zbornica izrekla proti plačilu obrokov na francoske dolgove v Ameriki, in oko bo na tem stališču vztrajala, kar je skoro gotovo, je vsaka parlamentarna vlada izključena. Predsednik Lebrun se je posvetoval s skoro vsemi politični mi voditelji. Vsi so izjavili, da osebni prestiž Herriota ni bi zmanjšan vsled poraza v zbornici. Sedaj je v teku močno gibanje, da se Herriotu ponovno poveri reformiranje kabineta. Lebrun bo danes nedvomno pozva Herriota, naj izvede reformira nje, a ve se že vnaprej, da bo Herriot poziv odklonil. Politična formula, ki je dosle prevladovala, je skrahirala za radi preloma med radlkalci, Her riotovimi pristaši in socialist N» kateri znaki kažejo, da bo do eventualne solucije vladne krize pri Slo potom združenja zmernih elementov, toda ne še tako kma- | Chamberlain naznanil, da bo vladi nadaljevala kampanjo za revizijo dogovorov glede plačevanja dolgov v Ameriki. Lloyd George izzval vihar v parlamentu s svojimi napadi na vlado K on grešniki in senatorji trajo akcijo Francije za veliko napako, ki lahko dovede do poslabšanja odnošajev Waahington, D. C., 15. dec. — Akcija francoske vlade, ki se je odločila proti plačilu obroka na njene dolgove, je ustvarila senzacijo v uradnih krogih. Skoro soglasna sodba je, da jremišljena kršitev dogovora u-egne poslabšati odnošaje med Francijo in Združenimi država-j ^^ 16. dec. _ velika Dočim državni department in M™Ja * ^t^JilVZ Bela hiša molčita, je toliko več hicionftl.niA ««Ied vznemirjenja med kongresniki in senatorji. Ti obsojajo^Jcijo ^ A T* ^ * francoske vlade. Oziičili so jo Zoženih državah. za napako, ki bo škodila Fran- To naznanilo je včeraj podal cijl. Nekateri so sugestirali, naj v parlamentu Neville Chamber-Združene države izvajajo trgo- lain, finančni minister, tekom vi-vinski bojkot proti Franciji. lkrne debate. Rekel je, da si Mnogi voditelji v kongresu \moh ne more misliti, da bi An-menijo, da bo prvi korak, ki ga prelomila dogovor, ki ga je bo podvzela ameriška vlada, pre-poved dajanja posojil in kredi- ^'"^SrlMGlIJAMPlA Hala oblica OJE V ZLATI Mussolini odbija • napade99 Opoaoril je Jugoslavijo, da je 1-talija njena najboljša odje o v tistim državam, ki so se izrekle proti poravnavi svojih o-)ligacij v Združenih državah. Zadevna resolucija je bila že predložena po kongresniku H. isala Zfceno je Chamberlain izjavil, da bo vlada nadaljevala s poskusi za revizijo dogovorov glede plačevanja obresti in kapitala na svoje dolgove v Ameriki. On upa, da bodo apeli Velike Bri jicuiubciui po KuiigreBUiKU n. ^ letna čla-udarili po governerju, ker je| narina ito tl^ dolarjev, po njih mnenju nelegalno poelal milico nad stavkarje./ Vprnia-nje o legalnosti ali nelegalnostl je postranskega pomena vsaj za operatorje in tudi za govor-, nerja. V Ameriki je itak vaa| Neniiko ti^piaje oborožena sila naperjena proti delavcem, kar je zadnjo »pomlad neki armadnl častnik odprto priznal. Milica se tudi tukaj nič dru dolgove v Ameriki. b^ncl mid HivaU obujajo Se sile. ^pomr5?o sebo tudira "Pri vsem tem Je značilno dej- dogodke, ki so se nedavno pripe- proti taki nastopati." Mestni ivit podprl Čer-makove kampanje ■ Policija nadaljuje z navali na pivske lokale Potiska «t Js prMrsiNs Fraa^l1|« Na/ranila je, dn ne bo poravna-la svojih obligacij v Ameriki Varnava, 15. dec. — Odgovor ameriške vlade na drugo poljsko noto je včeraj dospel v Var-savo. toda iz vladnih krogov se do/. iava, da Poljska ne bo plavala obroka v vsoti 14,627^° na svoje dolgove v Združenih državah. Zadevna uradna Izjava >'<> danes objavljena. 1'oljski zunanji urad je imel daljfti telefonlčni razgovor francoskim zunanjim ministrom. K« zultat tega razgovora je do-govor, da bo Poljska podpirala "tališče Francije v zadevi plačila vojnih dolgov. Poljska bo navedla kot izgovor, da ne more plačati obroka, Meikoče, ki so nastale v zvez 7- uravnovešen jem budžeta. (*«ngell ugrabili policijskega sa- nke sile. Spomnilo se bo tudi na, --v . . francoski naval na našo zlato stvo, da je to edini parlament, rezervo, s katerim je hotela po- v katerem se članom ne dovolj tegniti Ameriko z njene svetov- svobodnega izražanja v tako važne pozicije. Francija seje sedaj ni zadevi," Je dejal _ George pridružila sovjetski Rusiji, ki "Parlamenti drugih držav vsaj odklanja odgovornosti, in mi bo- lahko razpravljajo, dočim mm mo morali od sedaj naprej kot uboga mati parlamentov njotta- ti v momentu, ko vlada jemlje zlato iz državne blagajne." Uoyd George je dalje izjavil, da Je bila Francija v pravem, ko je zahhtevala od ameriške vlade, da mora pristati na pogajanja, predno poravna svoje o-bligacije. Velika BriUnija bi mo rala slediti zgledu Francije, ki Je izjavila, da ne more plačati Chicaso 15. dec. - Mestni I obrokov na dolgove v Ameriki, svetTvčerl atoro soglasno ako ne teUrja prej doUrov od "*j„J /s,.rl_,;„.ln kamoanjo za drugih drtav. Uoyd t^orge j« W bi- tUdI trdil. d. Je Amerik, n.pre-11 vP pri .kov.nju, d. vil. velik pre»topek, ko Je um.- > ' „ kratkem l«««llil- Pod«,oro ver»»llekl pogod- i. rfTaiisJfSijTik k«*« i* po"1*««1* •k°v»ti' „| pivo. CermMMv «ljje. o. oitarant „ k.r « J. .godilo od tleUg. cenco, dovoljenja pa smejo do-i časa. biti le prosilci dobrega značaja. S tem v zvezi j» bil sprejet predlog, da se takim osebam izda cenca za prodajanje neupijan j i vi h pijač in msteriala za izdelovanje takih pijač proti plačilu $800 na leto. Mestni svet je sprejel ta predlog z 48 proti dvema glaaovoma. Zupan in dru. tf mestni urtdniki vidijo v spre etju predloga dobro orožje v »oju za iztrebljenje butlegarjev, zlikovcev In raketlrjev. Nova mestna odredba se nanaša tudi na lastnike restavracij. Tem doslej ni bilo treba dobavljati dovoljenj za prodajanje pivs In drugih mehkih pijač, po 1. januarju pa bodo morali vsi dobiti licence od mesta. Med tem. ko se je v mestni zbornici vršila debata o tem predmetu, je policija uprizorUa več navalov na pivnice, "terih lastniki so ignorirali svarilo, naj sapro svoje prostore, sli to-poslujejo mestno dovoljenj« «• izvrftevsnje svoje obrti V uA-njih dveh dneh je policija vdria v 25 točilnic In več sumljivih karakterjev je bilo aretiranih. Odmevi fraaeeeke akelje da je Francija s" tem. ko' j« odkloni-la plačila, pokaaala svojo pravo barvo Idi Bhosls In Je v in svrho na-jti lobiate, med katerimi js prišlo do nesporazuma. Zainteresirani so tudi Morganovi Interesi _ VVashington. — (FP) — Odvetnik in lobUt John H. Con-naughton Je vložil na tukajšnjem distriktnem sodišču tošbo proti Henry Fordu, ki pokazuje. da se avtnl magnat «e vedno zanima in vladno elektrarno In drug« naprave pri Musele Shoal-su, katere bi rad dobil pod svojo kontrolo. Ce je obtožnica resnična — tožKelj pravi, da Jo bo podprl s dokazi — pomeni senzacionalno odkritje tajnega sporazuma med Fordom, pokojnim senatorjem In magnatom Dwight Morrow-om tor Morganovimi In duPon-toviml Interesi za pograbitev Musole Shoalsa, največje elek-trarske naprave v deželi, o kateri se bije boj že vso povojno dobo In katero bi privatni Interesi radi dobili v svoje roko. <*» m Berlin, 15. dec. — Dnsl so vo-Milica se umi iuksj me aru-i dit«lji Industrij vznemirjeni >a-|r»di dobili v svojo rože, oa ns gačno ne obnada proti sUvkar- rad| francosko-ameriškega kon- ta način preprečijo vladno konjem kot se Je proilo spomlad v filkU, ki ga Js Izzvalo vprašanje Uurenoo, Ohiu in se obnaša v Iliinoisu plačil na vojne dolgove, vidi nem. Tožba izvira ii toga, ker so —----------.Na- ško časopisje in javnost v tem \m jrora |n njegova druga dva " konfliktu nekakšno zadoščenje. ,oblgUi David R. Roll in R. "Akcija francoske vlade, s ka-J ^ jArviA| hoteli Unebltl Con- protl upornim rudarjem, stopa skrajno Izzivalno. Tvorijo Jo mlečnozobl fantiči, ki bi u-morill tudi svojo mater, *e bi jim bilo ukazano. To Je posle-dica militariziranja šolske mladine. Stavkarji so organisirani v W. of A. Kljub temu -AKClja irancu.n» m mm- Hf ^iPV|«, noieu isneoiM tero se je Izrekla proti plačilu par naUffhtona. Pravi, da je bil borih milijončkov, in to v tlednjlnil tremi In Fordom . ko popiftl ogromno zalc^ zlaU ralum| ^ |doba kongres ta v svojih shrambah, pokazujsj fl(Mlln mumIs Hhoalsa. za kar med •Po- pravo barvo Francija", Pl*® toki list. "Dokler Je mogla Fran !o Musele Shoalsa, »a^kar Ford prlpravljon plačati tili v Jugoslaviji in kateri so porinili odnošaje me4 Italijo in njeno sosedo na rob resne krize. Padec tečaja francoskega franka Dunaj, 15. dec. — Strmogla-vljenje Hsrriotove vlade, ki Je posledica akcije poslanske zbor-niče, ki se Je izrekla proti plači-lu dolga v Ameriki, Je ustvarilo kritično finančno situacijo. Vrednost francoskega franka Je padla, kakor tudi vrednoet denarja vzhhodnlh evropskih držav. Radi vladne krize v Franciji bo morda Avstrija izgubila o-bljubljeno posojilo od Lige narodov v vsoti 14(0,000,000. Na losanski konferenci Je bil namreč sklenjen dogovor, da bo Avstrija dobila to posojilo, ako ne bo podvzela nlkake akcije gls de sklenitve carinske unije z Nemčijo do l IM8. Vsled vlad-ne krize v Franciji je skoro go-tovo, da Pariz ne bo ratificiral dogovora v tem mesecu. so J^ed^tevk^zasluMll pov'pruft-1 cijs izstlsnltl kakšen oent it| ^^Vtraet^Unki^-- ZTvTZ pokazujel dTje Nemčije v obliki Jifj^ s^«^ unija brez moči. V tem lotu so P««. •• P^v nI« obotavlja-1 - b, Jwv|§ |n delali le štiri meseoe. Ko je . 7Mtun*" slaallo Connaughton dobili za svojo lo- Ss^l ^vS^ C J delo — Itlrl mllUono znito tudi' mijemnlno^n « šerifa ; cen« v svoji trgovini o čemur M^lh dr- ^/r^f. žavah. Ako Francija ne bo plača- slišati.^Sledila Jo itnvka. | u hoAo u11 I)wlght Morrow njegov bts-nlški psrtnsr. Connsughton nsvsjs v obtod-nid. ds bi nsj loblstl v smislu pogodbe pridobili kongres na <»ddaJo nitratne tovarne sindikatu In ne manj kot 15% pro-ducirane elektriko kot minimum. Ta količina elektrike naj bi s« stopnjevalno zviševala. V smislu pogodbe bi naj Fordovo ime ostalo tajno. Glavni lobist David M. Roll taji vso stvsr, Ford je skušal dobiti Musele 8hosls in predvsem nitratno to-varno pred več leti, sa kar jo ponudil zelo nizko eeno. Ta-krstno in vse poznejše kupčijo je v največji meri prepračU «o-nator Norris. Vlada j« fltfra-dila Musele Bhosls naprave msd vojno In Jo stanejo do 150 milijonov. Ves te kapital pa js mrtev, ker elekrarns obratuje le malo, nitratna tovarna pa nič. V zadnji kampanji js Norris podpiral RoossvsRa največ radi tega. ksr je upal, da koty predsednik ne bo vladnemu obratovanju Bhoalsa. paos VETA RNLIGHTBNMKNT - ' Francija briše dolgove Francoska zbornica je zadnji torek »trmo-jflttvilu Herrlotovo vlado, ko Jt Herriot zahtevni, da se mora Francija drtarti svojega podpisa in plakati obrok svojega dolga Ameriki, ki je zapadel ta teden. Žarnica je odglasovala ■ 402 proti 187 glasovom, da Francija ne plača enega solda, dokler ne bo sprejeta nova IKigodba i Združenimi državami in v tej po* \'oWA mora biti vojni dolg radikalno znižan, če ne popolnoma brisan. Z večino proti Her-riotu ao glasovali tudi socialisti. Opozicijo proti plačilu zapadlega obroka In za revizijo dolgovne pogodbe vodijo francoski nacionalisti, katerih parola j«: Francija ne bo plačevala za vojno namesto Nemčije! Hoover je s svojim moratorijem pognal Evropo v ekonomsko krizo in nekatere manjše dežele ao na robu bankrota. Amerika je v veliki »mati, če misli, da vojni dolgovi niso v tesni zvezi z vojnimi reparacijami! Anglija je pripravljena plačati svoj obrok, to4a s pridržkom, da dobi od Združenih držav kakšna zagotovila glede pogajanja o bodočih plačilih. Belgijska vlada je itjavila, da ne plača zapadlega obroka In nato je podala ostavko. Fašistična Italija pravi, da bo plačala zapadli obrok. Ostali evropski dolžniki bodo nsjbri sledili Franciji in defaltlrali svoja plačila. Značilno je tole: Francija je pograbila malone vse zlato v Evropi in je »a Ameriko danes najbogatejša država na svetu, kljub temu je bila prva, ki se je uprla plačilu. Značilna je tudi ideologija, da posameznik ali privatna organizacija, ki podpiše dolžno noto in potem odreče plačilo, izgubi vas kredit, ampak za državo to ne velja — če Je država dovolj močna v zlatu in orodju. Za takšno državo nt tO piratska etika, nI nobena nepoštenost — na pozabite pa, kakšen krik Je Ml, ko ao ruski boljše viki brisali dolgove bivšega carja. Bili •o navadni nabojniki in so le danes v očeh vseh onih snežnobellh idealistov, ki smatrajo vsak podpis na dolžnem pismu »a sveto tavezo. NIČ se ne čudimo. Ko je Hoover lani naznanil svoj moratorij za reparacije in vojne dolgove, smo še takrat jasno povedali, da Je U moratorij slepilo. Dolgovi ne bodo nikdar plačani! Prvič ne morejo biti plačani, "ker Evropa ne zmore toliko »lata; zapravila ga J« v divjem plesu vojne. Drugič bi tudi bilo nepopisno krivično, da bi morali dalavei in kmetje dolžnih dežel plačevati davke dva generaciji za krvavo goatljo, ki Je nlse sami naročili. Tretjič pa je visoka banditaka politika evropskih vlad šla vedno za tem, da odneae čim več plena iz vojne — stroške vojne naj pa plača nekdo drugi. Ta nekdo drugi Je — revno delovno ljudstvo vseh dežel, ki Je vedno najbolj tepeno v vojni In miru. Ameriški velebankir Morgan Je hotel, da se tudi Amerika pridruži tistemu krvavemu plesu. Dosegel je to In pognal je na evropska morlšča tri milijone mož in milijarde dolarjev. To Je pomogto, da so zmagali zavezniki. Zavetniki sami priznavajo, da brez Amerike ne bi bili zmagali. Amerika jim je kupila zmago —• in zdaj pravijo, naj Amerika plača streške njihove zmage. Morgan ne bo nič plačal. On je že dobil svoje. Njegov ka pita) v Evropi Je varen, dokler stoji evropriri kapitalizem. In da bo ta kapltallaem stal, je treba, da ostane francosko in angleško zlato doma. Amerika bo plačala za evropski vojni plen, ampak U Amerika je — ameriško delov-no ljudstvo. Ce bi imeli samo ameriški bankirji iagubiti deset milijard dolarjev, ki Jih Evropa dolguje Ameriki, bi se mi smejali in bi s mirno vestjo rekli: Kar izgubite! To Je vaša igra. In 6e ste Izgubili, plačajte pa tiho! — Toda bankirji t-odo sorazmerno najmanj Izgubili. Reveži, ki Imajo najmsnj dohodkov, bodo morali plačati največ. Pted par dnevi ao listi poročali o neki 60-letni ženski, ki Je zapuatila svojemu psu okrog S27.500 premoženja. Na temelju njene oporoke Je pes zdaj gospodar polovice velike stanovanjske hHm v Chicagu, ki prinaša $20 te-cUntkMi dohodkov In la teh dohodkov mora biti pe« preskrbljen do svoje smrti. Bogata motnja skrbi, da Je dedščinski davek ni tok in s dedštlaami ne igrajo kakor v bUenisi Ce Je ša kal pravico na avetu, bedo psa ustrelili, njegovo danščino pe (»rotili okraju. da salona z nje reveAe, čo ftenoka al imela nobenih »orodaikov. Glasovi iz naselbin ZuUn lUelk* ti rgatfli krajvr riOSVETl ni i w PETEK, 16. DECEMBRA i Pri rojakih v Penni Sharon. Pa. — V mojem zadnjem poročilu sem omenil raz-ične naselbine, v katerih sem o-biakaJ mnogo rojakov, in rezul tat mojega obiska. Tudi dane? bi lahko kaj napisal z mojih obi->tkov iz naselbin, katere sem pfc tem posetil, pa skoro se mi nc adi potrebne, kajti razmere sc povsod slabe in so ci podobm v**h naselbinah. Mnog! še ve dno nekaj pričakujejp z nebu, še •ar pa ne bodo nikdar pričakali tudi če Čakajo večno. Na mojem potovanju sem w spomnil več prošenj, ki jih poši Ijajo izstradanemu ljudstvu raz ni cerkveni pridigarji, da se jin pomaga. Pa kako neki naj jin pomagajo bedni (delavni? Vse iz gleda, da tudi bbžji namestnik ne pričakujejo ničesar od inže nirja Hoovra ali Koosevelta, če tudi so glasovali za prvega al drugega, ki sta si podobna kol ponev in kotel. Ce pa bi izdal pred volitvami apel na avoje o včlce, da bi volile za delavske ga kandidata, bi se to skoro go tovo tudi zgodilo in zmaga b bila naša. Potem bi ne bilo trebi dolgo trpeti pomanjkanja, bed« In revščine. Saj ni treba, da b nekateri poaedovali milijarde medtem ko stradajo milijoni. Peljal sem se s poulično kart po Liberty streetu. Tam je »to tine revnih in brezposelni! brezdomcev. Pri ognju »i ogre vajo ptemrtnjene ude. Take s» danes razmere v Ameriki, o ks teri pravijo, da je najbogatejši dežela na svetu. Kaj pomaga t< ubogim delavcem, ki nimajo ni ti najpotrebnejšega za vsekda nje potrebščine niti ne streh< nad glavo! Ali ni že čaa, da si bi pocepljeno In razcepljeno de lavstvo združilo? Zato pa lahko vlada kruti kapitalizem. Zato pa imamo danes take nečlo veške razmere vsepovsod! Na 9. In 10. decembra sem m mudil v okraju Westmoreland Vslei) slabega vremena mi n bilo mogoče obiskati rojake, ka tere bi rad obiakal, namreč m Hutchensonu in Herminieju št 1. Iskrena hvala Smoličevim zi postrežbo in brezplačno vožnjo Vsem skupaj pa se priporočan za prihodnjič, ko vas obiščem enkrat po novem letu. Vesele prt snike vsemi Anto« Zidanšek. Kdo ml je dal pravico? Bridgeport. Okla. — Odgovoi Loulsu Capudru. Večkrat sem na poti »a agitacijo v prid aoc stranke in njenega Čaaopisja. Tako sem bil tudi v Midwayju Velika večina se Je naročila na Proletarca. Pogovarjali smo se tudi o možnosti ustanovitvi kluba. Isrekla se jih je sadostna večina. Ker je bila popoldne seja društva 80 SNPJ, ki ima tu dl svojo dvorano, sem se seje kot član SNPJ udeležil. Razmo-trivall ao o odru In me vprašali, kaj mislim. Povedal sem svoje. Pri točki razno sem vprašal za besedo, da povem namen mojega poseta. Navaočih je bilo do sti in vsi so rekli "da." Ne vem pa, če je bil L. Capuder kot predsednik zadovoljen. Seveda večini se je pokoril. Povedal sem, da kako Je potrebna nam prava osi roma aae. stranka la da bi se. ako Je goče, organiziral soc. klub v Mldwayju, kdor je sato, d* naj oatanc v dvorani po seji. Ce je člsn sli ksndidat brezposeln da mu nI treba plačati, ker stran* ka izdaja v to svrho isjemne znamke, le da se plača pri vstope sa prvi mesec. Ostala je večina v dvorani, posebno mladina. RkB-tolmsčil nem jim l>onit«n metali smn In več drugih stvari In ofc ljubil tudi. da naš klub 1% g jim bo tudi pomsgal » igro, da bodo prišli do blagajna. Skleni-II so, da homo imeli le en nek svpčer. Ren. ob 8. Jih Je bi-lo čer 90 v dvorani. Število vpiaa-nih Je isto kot ga Capuder omenja. Na prvem aeatanku vprašal, ako ima kde kaj proti, da as klub ustanovi. Ril Je edini Capuder. Nameato. da bi JHi vzpodbudil kot za vodka delavec, je stvar podlrsl: "Ka* venci oziroma Kranjci!" da. on a* hoče prikazati kot pri-■tni A mori kanec. Na loti sa JI je bil isvoljen odbor kluba, in so nklenill. da par dni po tistem seja in pobirali mesečne prispevke. Vitel nem takoj, da L. C+puder kot oredsednik In ugledna eneba, kot se hoče on tam prikazati, bo tkodoval stvari, in tudi Je. Mladino. ki še nikoli ni ališala o socializmu, je lahko potegniti in jila je potegnjena Še precej. Kot oovsod, Je nesporazum med rojak! samimi. Ce kdo malo pod-tge, lahko vse podere. Tako se le podrlo tudi na Midvayju po mojem odhodu iz naselbine, ker it Capuder kot nekdanji zaatop nik soe. lista Proletarca bil eden orvih, ki je začel podirati, ko še itvar ni bila organizirana. Kdo ie na izgubi? Jaz nič, je pa m!a-iina. Kajti prišel bo čas, n! dol-{O od njega in mora priti, ko se k> morafti uveljaviti smer, ki jo itstopa soc. stranka. In kranjski fantje in dekleta ne bodo veleli nič o ciljih stranke, ker bi irugače lahko. Kako je učen In izvrsten go-/omik L. Capuder, naj pove to-ie: Bilo je pred par leti, ko je i jih društvo priredilo baiAtt počast 20-letnice. Po naključju u) dobili tudi Fr. Zajca, g!, nadzornika, da bi spregovoril kot tf. odbornik par besed. Dru^i lan je govoril na Syganu za federacijo društev SNPJ. L. Capuder, kot predsednik in voditelj banketa, je govoril sam in zavlačeval; ko Že nI vedel kaj kavsati, je dajal roke navzkriž, fledal v strop, kaj se bo domi-ilil in ves večer ni prišla ena >eseda iz njegovih ust, da bi i-nela kako korist v prid društva ili SNPJ. Stoli so škripali, Ijud-itvo nestrpno, nobeden ^ni poslušal, on pa gledal v strop na >dru in naprej brbljal. Konec je >11, da sta bila dva go.vornika navzoča in nista imela prilike, 1a bi podala vzpodbudo v prid SNPJ. Tako smo napredni, ker nočemo biti Kranjci. Kar sem pisal o UMWA, reorganizirani UMWA, sem pisal resnico. Ako bi se stvar udej-»tvila, ker v Ohiu je bilo že 60 odstotkov za to, bi bilo sa pre-mogarje danes drugače. Pač pa ■nlslim, da se ni Capudra tikalo, raaen, če jo bil proti, kar »e pa ne spominjam. Da ne bodo denarja v Chfcago pošiljali, kot on omenja, garantiram, da tega niso rekli, drugače, če ao bili na-hujskani od odraslih. Ce so bili, zopet kaže kako inteligenco i-majo starejši v prid mladine. Pravzaprav, kdor pozna Capu-lra, ali da bi ga videl v pogovorih ali govorih, bo takoj sprevidel, da je nekak sanjač. In pri vsem tem so Kranjci na Mid-wayju precej glasovali za soc. listo, kot še dolgo ne. Zakaj ne bi bil i Kranjci ponosni nase, da spadajo k pošteni delavski itrankl? Zakaj bi se sramovali tvojega jezika? Saj L. Capuder tngleškega kar nič kaj dobro ne obvlada. Kdo nam pomaga v sti-o*pivirt WWeo nikjer starih čevljev sa meno, palili. čeravno Je hA* m<# mkrija v paid Knmjnkih nncUill stav" in v prid Otonan. Ce JUT Je pa en par. ki se ne strlnjnjo. se ne šteje oeM MMnmy. Pa bel prišel čaa. ko se be^e tudi tfim oči seovnanja odprle kom somišljenikom pa kllčetn: Delujte naprej sa soe. ■trsnke, ker Miino upanje naše rešitve Je Ae v njej!- Jonepk Hnoy, U t Harrietht. Mick.—V času nt-letne sezije je bilo tu mnogo tuj akegn prometa is ranličnib mest, posebno dobro je bil zastopan Detroit s številnimi goati. Upo ao ona sabatfaH ZakJbvi, KopOvi m Rantovi. Zehlova in Rantova sta dobri pevki. Skoda Je klu-bovega doma, ki tako aameva Iz dneva v dan. Največ ae pa temu krivi starti, ker ae ukrenejo tako. da bi še mladhm »abavala pred njihovimi očmi In s njihovo vednoatjo, Tako it pa mita mladina potika po tujih lokalih. Tega Je seveda krivo nesoglasje med farmarji. Tukajšnja nasellrfte Je prava bojna poljana, posebno odkar je odprt lov. Najbolj »e Je postavil Frank King iz Detroitt; žrtev je bfl krasen srnjak. Frank je miaHl pihniti tud! medveda, pa mu je koamatinte pokazal pete. Frankov avto pa je potem prišel v težave in šele poklicani kiropraktor Okoren ga je spravil v red, ko mu je pretipal ude. Okoren ima garažo v Roonu, kjer popravlja avte. V tukajšnji naselbini vlada pravcato obsedno stanje, in sicer med ščetinarji in Adamovimi nasledniki. Mirovni sodnik L. Lepar obsodi vsakega ščetinca na trikratno smrt. Najprej ga ustrele, potem ga zakoljejo, nazadnje pa ga obesijo. In J. Duša brusi svoj fičefaj, s katerim bo šel na roga tega sovražnika, katerega namerava spraviti v večna lovišča, njegova soproga Fani pa gSo lepo balzamirala, kajti ona je prava specialistks v kuhinjskih preparacijah. bt o-ni dan so mi Rženova mati obesili na uho jako čudno novico, da je M. Erznožnik na bojnem pohodu in da skalpira vaakega ščetinca. Ržen se pa zadovoljno smeji, ker pripravlja čebele zimsko spanje in med skupaj spravlja. Tukajšnja naselbina se Je spet pomnožila. Tone Logar je kupil jako obširno in lepo farmo z vse-mi gospodarskimi poslopji vred. Tone je priljubljen v naselbini, posebno pa je poznan v Detroi-tu kot priden delavec, izvrsten pevec in tudi izboren diletant. Priljubljen je zelo pri pevskem društvu "Ljubljanski Vrh," katerega predsednik je bil. Selimo mo obilo sreče na novem prostoru.—Ljubitelj zabave. II čas, razmere In spomini MarceHne, Mo. —- Cas zahteva, da spet napišem par vrsti za Prosveto. V deželi je vsega dovolj: ljudi, hrane, raznih produktov in modeme industrije vao tehnično izvedenostjo. Vse je tukaj, tn kljub temu je pomanjkanje, stradanje in revščina. Bankirji so pobasalf denar no vrednost in jo drže. AH so bankirji v krušnih vratah? Njihovi pomočniki, da, ne pa pravi bankirski mački, ki so si znali nabasati vreče na račun ljudstva. Cim več pobaše, tem si gurnejši je, da se mu ne bo skri vil las «a glavi, kajti vzeti je treba toHko, da kaj zaleže, pa je vse okej. Vprašanje je, kdaj bodo ljudje pričeli misliti s svojimi lastnimi moŽ?*ni. Tako ne more Iti naprej na vse večne čase. Vsekakor je za ruske delavce boljše kot ta tukajšnje. Tam delajo po osem ur ta dan, pa imajo ktnno in stanovanje in še nekaj jim ostane. Tukaj pa Je Ae na milijonr. delavrev brv* vsa-krgf deta in zaftlti*ka It krušne j'in!je se ngto nmote. Dobro-dr'ne ustanove pomagajo, pa Je zahteva velika, RcUi« bo koner te zmešnjave, dk bodo tisti, ki producirajn vse. Imeli pošteno življenje, in dir bode tisti, ki ničesar ne producirajn, ^stavljeni na haso ostalih ljudi, tako da bodo morali delati la Uveti od dtola svojih rok? Dk. kdaj? ftkoriščnni smo val enako, a « glede na narodno*? ali polt. Ka-,'ltaMzcm ie hmenkairsn, ni it-birden pri iakoriščanju. Njemu Je aa prefit, vae drugo pa naj vmp vamne Dnevnik Prosveta je tukaj, da goče, kajti življenje ima svoje lepe in grde strani, veselo in žalostno lice. Ljudje smo res kot kapljice na drevju. Cital sem v Prosveti, da je dne 9. decembra preminila v Mil waukeeju rojakinja Alojzija Pe-čak, stara šele 34 let. Prečita sem dotično vest enkrat, dvakrat . . . Sam nisem mogel ver jeti, dali je to res. Streslo me je. Spomnil sem se najinih o-troških let. Rojena sva bila e-nega leta, skupaj rastla in se f-grala. Bila sva soseda. V šolo sva hodila skupaj. Solza v očeh se hoče potajiti, a se ne more, Prevelika je žalost. Misli mi sili jo nazaj v otroška leta, na kmete v novomeško okolico pod 8or-janski hrib. Prišla je vojna, odšel sem k vojakom. Leta 1920 je ona šla v Ameriko, potem je nisem več videl, četud! sem b pred Štirimi leti deset mesecev v Mi1waukeeju. Prilika nI nanesla. Njena pot ni bila postlana z rožicami . . . Moje sožalje njenemu soprogu, sinku in hčerki Frank Kroll. Konec angleških plemenitaikih veleposestev Iv zadnjih 16 letih ae Je izvršile na Angleškem nekrvava revolucija, ki jo šele danes lahko ocenimo v vaem njenem pomenu. Plenuni-taško velepoaestvo izginja. Že 1 1014, ko ao postale naložbe kapitala v inpstranstvu brez vrednosti, se je pričel razkroj starega reda. Od tedaj ao denar in vred-nosirii papirji iferdbljali šeflalj* več na svoji vrednpati, država je naložila visok davek na dedičine, ki se jt celo vtod medtem kt se je vrednost zemlje niždla. T vseh primerov ne daje veleposestvp nobenega dobička. Cena aemlje je v zadnjih letih katastrofalno padla, a vendar je v večini priineeet niti z| ahko ceno ni mogoče prodati brez velike iagube. Tako so zašli angleški velepoaestniki v najhujše akrip. ce In posest za posestjo izginja. lata sprememba starega reda se je izvršila tudi v drugih deželah, a nikjer ne brez hudega odpora in težkih socialnih spopadov. Evropsko plemstvo ni oajalo s takšno laMcoto svoje posesti in svojih pravic iz rok, na Angleškem | pa »e ta proces, kakor je težaven, vendarle vrši v'splošnem s stvarnostjo in mirnostjo. Vzrok bo v tem, da je angleška aristokracija v nasprotju z ostalo evropsko v prvi vrsti aristokracija po službi in položaju, ne pa po rojstvu. Tako ni branpogejno navezana na kakšne »tare pravice in na svojo posest. Premnogi angleški lordi in premnoge lady izvirajo iz "najnižjih" socialnih plasti. Tako tvorijo vez med razredi. Seveda brez vsega odpora ta proces ne gre. Veleposest, ki Izvira Še iz prejšnjih stoletij, si pomaga pač, kakor more In zna. Da se ohrani, prodaja najprvo avoje dragocenosti slike, starinske predmete na dražbah. Mnogi si pomagajo Še na druge načine. Earl of Lytton je spremenil n. pr. svoj razkošni trrad Kndmorth, ki je že od 16. stoletja sedež njegove rodbine, v muzej in se preselil v manjšo hišo v lastnem parku. Ni lahko ostavljati svoj dom in ga prepuščati obiskom radovednih tujcev, a le na ta način »i rodbina Lyttonov za sedaj lahko ohrani svoj sedež. Poslopja, ki rabijo muzejskim svrham, so na Angleškem namreč davfea prosta. Vstopnine upravlja Narodni kuratorij za Stare spomenike in jih uporablja za vzdrževanje gradu. Na podoben način so si pomagale še mnoge druge aristokratske rodbine. Nekatere dajejo svoje tedeie v najem in živijo na kakšni manjši sVoji posesti, a teh je bolj malo, kajti v današnjih razmerah al more le malokdo privoščiti star »rad za avoje domovanje. Tako izginjajo mnogi stari plemenitaški domi. K Al vojni je da bi izbruhnejo »t te pa se kmaln si tčnaflt misli. M Hat maral isastati. kadnr iskistna novico, isšet It takrat kadar ima novice. Seveda to ni mo- Mizema mezda Cnddy, Pa. — Pričel sem delati v Morris rovu, iašt Valda Coal k Mining Co. Plačali ao 40č od tone, potem so utrgali 5e. Potem je kompanija rekla, da nakladale! bodo imeli 60, ostali pa 40%, to je, sa kolikor ga bo prodala, poleg tega pa da bodo nakladale! trpeli vse notranje stroške. Potem smo imeli sejo, na kateri se je sklenilo, da gremo na delo po tem načrtu. Povedalo se nam je, ako ne maramo delati pod danimi pogoji, da bodo najeli druge delavce. Večina je bila, da gremo delat Kaj ae je zgodilo? Prišel prvi plačilni dan, ki nam je pokazal, da smo dobili po S6c povprečno od tone, sedaj pa samo 29c od tone. Spet smo imeli sejo. Sklenilo se Je, da ne gremo delat. Prvi dan smo oetali doma, pa ne vsi, kaiti polovica je Šla delkt, v pondeljek pa vsi. Potem smo imeli le 22c od tone. Vse izgleda, če bo šlo tako naprej. da' bomo imeli samo 15c od tone. Kaj se vel No, pa smo delavci res 'kšajt' ker še vedno volimo sa republikance in demokrate! Kdaj se bomo prebudili, da bomo volili sa aoclaliste? Pa še nekdo v Prosveti piše, da pofrre*nmo Lewi-s» v Penni. Kdor tako misli, ga Je tteba poslati v kakšno bolnico, da malo oadvnvt. Saj Je vendar Lenria mnogo zakrivil, da et danes tako godi pretnogarjem, česar niso sami krivi, ker so nJega volili sa voditelja. Dana Vi je rasmeVt ao slabe. ' Kaj bo v bodoče? NIČ čudnega ni, če gre ta ali otif zvečer spat pa se sjutraj pozabi zbuditi . . . Vsekakor pa Je treba, da počutimo domači pnag. ni treba hoditi pometat pred ruski A. V Brucku ob Litvi preizkušajo te dni, kakor poročajo avstrijski listi, skrivnostno vrsto žarkov, ki bodo sposobni onemogočiti vsako zračno vojno, če bodo dali res tiste rezultste, ki jih od njih pričakujejo. Letala, ki bi prišla v obseg teh žarkov, bi morala po sili pristati, kajti pod njih vplivom bi odpovedalo magnetno vžigalo na motorju in ta bi se ustavil. temtti Je že več podobnih eksperimentov i žarki, ki so pa odpovedali — ali vsaj pozneje ni bilo o njih nobene pozitivne vesti več. Pred nekoliko leti je vzbudila veliko senzacijo novica, da preizkušajo v Nemčiji neko vrsto žarkov, ki so sposobni ustavljati letala in avtomobile ter jih ček) na večjo razdaljo zažgati. Pozneje ao vesti o teh senzacionalnih poskusih utihnile in je bilo videti, da niso haš uspeli. Kar se tiče sedanjih poskusov v Avstriji, držijo vse podrobnosti v tajnosti, vendsr gre po vaej priliki za žarke, ki stoje med električnimi in toplotnimi, za tako zvane ultrakratke valove, ki so šele pred kratkim našli možnost, da jih lahko pošiljajo v čisto določeno smer na večje rasdalje in a povečano energijo. Nikakor ne gre sa tako zvane smrtne žarke, ki so vzbujali svoj^jnano tako veliko senzacijo, pač pa za žarke, ki ie niso dobro raziskani. Poleg električnih, ofciroroa magnetskih učinkov kažejo baje tudi kemične. Kakšni so rezultati avstrijskih poskusov, ni dobro snano, listi pa pravijo, da ao zadovoljivi in vsekakor vredni nadaljnjih eksperimentov. Vršijo jih tako, da puste žarite v različnih ds-Ijavah vplivati na običajen letalski ali avtomobilski motor. Ce bodo uspehi res Ukini, kakor pričakujejo, tedaj bo vojne s letali tanki — konec. in Prvi zdrnvniiki kolektiv Nekaj mladih zdravnikov-apetlalistev. ki jim današnji hudi časi ne prinašajo dovolj zeslui-ka, so se v Berlinu »druflli v kolektivno zdrs^-niško celoto. Najeli eo stanovanje s skupna šakataieo. Tam uraduje sprejemna aradnics k' vpraša vaakega bolnika, kaj mu manjka ro podatkih priblMno ugotovi, kateri sdrsvnik mu lahko pomaga in ga napoti is čakalnice aarsv nost v oedinscijnko sobo. Ker onHnirajo v tem kolektivu samo specialisti, izhajajo « najmsnj Umi režijskimi stroški. Vrtiu tega ima vsa« zdravnik ramo najpotrebnejše orodje za svojo tttbko Tudi ostalo je skupno za rZdravnfcškTholektiV zaračuna m mt ordinacije znatsm ^^ - !. uffffSf PETEK. 16. DECEMBRA PR08VETB Prusheck: Indijanski pueblo Jakih" WMhlnfton. — V obeh «bor-nlcah kongresa je 174 "hromih rojakov", kongresu I kov in senatorjev, ki »o bili poratenl bo-dlsl pri primarnih aH glavnih volitvah ali pa afuMII aadafta radi raaporelj« kongresnih dl-•trlktov, kar aa Je tgodllo v 49 •lučajih. Pri volitvah je bilo poratenl M republikanskih In li dfmo-kratakih kongraanlkov ter U republikanskih In t demokrat-. I i® IHltOfJ I • Amerika ja edina delala^ ki aa ponala • kongresom "hromih rafjakov". "Kako gre?" j« vpraial bankir drugega bankirja. ; p "Hlabo," ja odvrnil ta. "Ca , poj de tako dalja, bom kmalu • imel dohodka, ki sam jih prijavil davčnemu uradu/' PL1NOVA PEČ ZA GRETJE Pripravno sa dom, trgovino, urad ali tovarno Trgovin« J* na »topajl IsMtanjs! b ki 4s aatfaflMsiiu »ter«, aawier».ires*lrjsK Is ft\ 9 to itvntao tfstuM" M gr»ij» 1« pit r**4|f)» v»ltk<> m »o* I no «4 rs v« f»rk'»s i mi asetou rrti 11 n)n< karjsv«, Hi nab*e»f« in as nnafr* Ofarf In **pr#U l Isb kota ket vaAs ¥ul*»k*e plim** pa. I»«wtsv. IJmic aa Um ia mwja»« >• v GMr*«« sa . . < i HO aisaj sa vsi« «iars pst MU M TAKOJ » kor smrčanje Anamarija je premolknila. Njen mož, ee je zdelo, kakor da nima preveč čiste vesti. "Toda tistikrat mi je smrčanje zvenelo kakor rajska godba v ušesih. Zakaj ponudila se mi je priložnost, da nekaj ukrenem. Zraven speče dame je ležala velika torba iz tem nor j ave ga krokodiljega usnja še danes jo vidim pred seboj. Hlastno, pa oprezno sem jo odprla in zagledala na vrhu svoj tisočak. Kakor bi trenil je bil v moji roki, nato pa sem se naslonita nazaj, ko da se nič ne bi bilo zgodilo. Toda srce mi je kovalo, kakor bi mi ga hotelo raznesti. Tisti mah se dama prebudi. Nekam v zadregi se mi nasmehne, kakor to napravijo ljudje, ki v vlaku nenadno ssspe, pa se kmalu zopet prebude, nato pa se je vnovič zatopila v svoj časopis. Pol ure nato smo bili v Zagrebu. Opravila sem svoje poele; še danes se spomnim, da sem si kupila par prekrasnih čeveljčkov in zraven lepo večerno toaleto. Ko sem se isti večer vrnila v Varaždin, me je sprejel mož z dobrodušnim muzanjem. "Nu, Ančica," me je pozdravil," — pri teh besedah je Ana-marijin mož ječe zavzdihnil; oči vidno je bil ljubosumen na ženino prošloet. — "Nu, Ančica, kaj pa si prav za prav kupila?" Jela sem mu naštevati: čev lje ... parfume ... obleko ... Ko sem mu pripovedovala, so postajale oči mojega moža čedalje večje. "In vse to si lahko oftala dolžna?" "Narobe, vse to sem plačata!" "S čim, če smem vprašati V* •"S tisočakom vendar!" Moj mod potegne izpod mojega p rtiča —. sedla sva ravno k večerji — neki bankovec in pravi: "Tisočak je tu, pozabila si ga davi na toaletni mizici v spal- IMmmSBi^Bm^O Ubogi Američanki ukradla tisoč Din.! Vsa v solzah sem povedala svojemu motu zgodbo iz vlaka. Poslala sva oglas v vse liste: "Tista dama . . ." Vse zaman. Sodim, da se je morala peljati čez Suša k nazaj v Ameriko ali ne mislita tudi vidva tako? "Anamarija," je rekel mož, ko sta se gosta poslovila, "Anamarija, ali si morala pripovedovati to zgodbo, ki sem jo nocoj prvič čul? Vidiš, to nikakor ne napravi dobrega vtiska, če ženska tisoč Din . "Proefcn," ga je presekala A-namarija: "Prvič mi boš pri znal, da res ni bila moja krivda, drži? In drugič niti ne veš, ali si nisem te zgodbe samo zato izmislila, ker ste bili nocoj vsi trije tako neznansko dolgočasni!" NAROČNIKI. POZOR! >«> pome- psšh u TI« Zaaarnje (Not. ai. Sa via Ji daa. PobotHi je pravočasna, d« 7. »ST *• ntcrlj«, har ^ plaian. Ako Je vai Ust pU*,. in ' ae prejmete. Je mogoi* IlišHeM sUH b ia naredite Nail paatepniki ee *sl dr nit vrni tajniki la Sragi snstopsiki. pri kate. rib lahko plakata naročala«. Naročnina aa cela leta Ja |6.M ia pol lata pa $Ui Člani 8NPJ do-pletejo UM sa lata, sa psi leta $2.41 Za mS« Chicago ia Cloar« ss leto 97**. pel lota IZ.7I, sa tlaa« («4«. Za Errope stana sa pol lota |U|, Tednik atane aa Evropo $1.71. Oaa| doplačajo aamo $1.SC ss poitnia«. Naročnino lahko tudi sami poftljeu aa naslov: (Jpravništvo "PROSVETA" 2687 & Laamdale Ave„ Chicago DROBTTNE Ga. Earkartova, kl je prva preletela Atlantski ocean, je prejela kmalu po svojem povrat-ku v New Torku od tvrdke, ki jI dobavlja sesalnike na prah, sledečo depešo: "Castitamo. Vedeli smo, da Vam bo uspelo. Hi ne izgubimo nikoli svojih klien-tov." o Pepe se je seznanil na plesu z mično damo. Na poti domov sta šla skozi park, kjer sta kmalu našla klop, na katero eta sedla. "Ali vas smem poljubiti, gospodična?" je zajecljal Pepe. "Mislite, da čakam tu na tramvaj?" je odgovorila vprašanka. NAJBOLJŠE CENE DOBITE ZA MORGAŽE, BONDE ia certifikat«. Oglasite ao aa: 134 N. U Salle at, rooat lit, Chicago. Odprto ob večerih. JUGOSLAVIJO Preko Hamburg Moderaa udobnost. . . Ne-prekoeljivs služba. . . Tedenska odplutjs is New Torka. . . Pripravne in hitro ieleaaiike iveze od HaMtorca do Jugoslavije Hmkurg-American NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA 9. rodno konvencije m sedaj lahko aaroli wm Bat Preeveta h dva aH tri člane ta sas druiine la Is saega naatera k ee* naročnini. Ust Presvete stane aa vae sns ko, sa Oaae aH nečlana $6.0« u eTjim te prtttejTk narJSiS^m fdŽufrmm eMgT^a H^tri" U^b ene dndUae k eni naročnini. Torej aoda) al Taroka, reH. da Jo list predrag aa člane S. N. P. J. List Proereta Je vata laotnina la getere Js akoro v vaaU druiini aoMo, Id M rad »tal ltat vsak dan. TereJ seda) i«at« prilika, da sa tafl T» naročite aa dnevnik Proevste. Cena Usta Proarsta Je: Za Zdrsi, driave la Kanade K M Za Ckero in Chicago Ja......ITJi 1 tednik fta.............. 4M 1 tednik la............... Ml S tednika la............ Ml t tednika la.»••••••»••«•• Ul S tednike la....***..*** 141 t tednike la.*****.**..*«. tli Ispetnlte epodaji knpea, prfleiltc potrebne vneta denarja aH Msssy Order v pisma In si naročite Prosreto, Bat. U Je vala laatnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh flanov preneha biti Član SNPJ, ali če ae preseli proč od druiine in bo sahteva! aaa svoj ltat tednik, bodi moral tisti Oaa Is dotične druiine, ki js tako skupno naročena aa dnimft Proereto, to takoj aasnaaitl upravnHtvu Bata, ia obeoem doplaiatt dettfa« vsoto lista Prosveta. Ako tega as atom, tedaj mora upravni!tvo miisti datum ss to vsoto asrofelko. PBOffTETA. SNPJ, MS7 Se. Lawndale Ara, Chicago. UL na M Prenvotn vneta l- ..... ČL drnitva M— Cetavite tednik la ga priplllU k moji TISKARNA S. N. P. J. SPREJEMA T8A v tiskarsko obrt spadajoča dela Itd. v VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8JUU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI S. N. P. J. PRINTERY SffMt So. L*wftialt Atm CHICAGO, ILL» TAM 81 DOBI NA ŽELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA