sta©.
V Gorici, v soboto 4ne 5. aprila 1913.
Tečaj
Ishaja dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane jmJeto^rK410' Vi leta    .   .   .   „   5 ¦V«    »      ...   » 2*50 Posamične številke stanejo. ..      . 8 vii|. _iIU
Ha naročila brez doposlaoe naročnine se ne oziramo.
Vse za narod, svobodo in napredek !¦ Dr. JC Lavrti.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni,
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računi jo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
i t Mi
(istega Štetja.
(Nadaljevanje.) Na Koroškem se pojavlja proces ger-mauizacije še hujše. Tam je, kakor v Dolenji Lužici, če ne morda še žalostneje. Vpraša se pa tudi, če niso groznih podatkov ljudskega štetja na Koroškem krivi Slovenci sami. Minulo štetje je zdesetko-valo njihove vrste, in če smo se'prej tolažili, da bo že bolje, vidimo sedaj, da to večno upadanje !e traja dalje. Številno razmerje obeh narodov se je v tej deželi tako-le izpreminjalo:
Absolutno število.
1880. Slovencev 102.252, Nemcev 241.585,             ,.  v .
t «90. Slovencev 101.030, Nemcev 254.632.
190O. Slovencev 90.4,95, Nemcev 269.960.
1910.   Slovencev    82.212,    Nemcev 304.287. ».             Prirastek oz. upadek.
1890. Slovencev absol. — 1.222. v odst. — 1'20, Nemcev absol. -f 13.047, v odst 5'40.
1900. Slovencev absol. — 10.535,-v odst. -- 10*43, Nemcev absol. -f 15*328, v odst.  4 6'02.
1910. Slovencev absol. — 8.283, v odst. —- 9'15, Nemcev absol. 4 34.327, v odst. 12*72.
Od 1000 domačega preb.
1S80. Slovencev 297*2, Nemcev 702'2.
1S90. Slovencev 2S3'8, Nemcev 715*4.
1900. Slovencev 250*8, Nemcev 748*2.
1911». Slovencev 212*4, Nemcev 786'1.
Pri vsakem ljudskem štetju je manj koro&Vih Slovencev, najhujši upadek pa beležimo- bas v poslednji dobi. V letih devetdesetih se je njihovo število zmanjšalo za 1*».525 duš. to je več nego za 10'J, sedaj je sicer ta upadek nekoliko manjši, pa šteje še vedno 9*15'J {b2$.V. je tedaj izrd*™ nevaren. Zares je nekoliko utehe v tci*. dQ je v resnici mnogo več Slovencev, nego jih izkazuje uradno štetje. Ceio Neme: priznavajo, da je v njihovem številu mnogn tisoč Slovencev, in \Vntte, ki je največ pisal o narodnostnem razmerju na Koroškem.pravi: Na Koroškem vpliva zlasti kulturna in gospodarska premoč nem&tva na e^čevalni jezik .Ne smemo pa p->z,*ib:f.i, da se ta pritisk izvršuje pri vseh Štetjih, m da so uspehi tega pritiska res večji hI štetja do Štetja. To pa ?e resnično; gersnatr«xaci]a na Koroškem res napreduje. «> čemu? se prepričamo še bolj. če si ogledamo Koroška mesta.
Največ so Slovenci izgubili v okolici Celovca, ki je b?! še v polovici prejšnjega stoletja stovensk;. Sedaj se je pomaknila fez&ovna meja globoko na ju«, in v sedanjih razmerah ni nadc. da b< se moglo to neprestano slovensko umikanje v kratkem itMaviti. V celovškem sodnem okraju je število slovenskega prebivalstva \YAii\o v razmerju od ! '¦• na ' ,: še v 1 1890 so tu šteli 51,V2^t. <!. 1&S0 557'8?'r<t), kesneje pa že samo 373*7 in !. 1910 samo 27371' .-. Se huje napreduje nemštvo v borovelj<iketn okraju, ki leži r;e južneje in spada jmkI celovško okrajno glavarstvo. Tu so padli Slovenci v 30 letih od 916*4 na 362*6''«,  tedaj za 35.3*8;   polovica   tega
upadka, t. j. 177'4%, pada v zadnje desetletje. Samo v bohuminskem okraju \ Šleziji najdemo take narodnostne izpre-metnbe, drugje pa nikjer! V celem celovškem okrajnem glavarstvu je bilo štetih v zadnjih 10 letih za 3962 Slovencev manj (17'007 proti 20*969 v 1. 1900 in 26.387 v 1. 1890), tako da spada polovica celotnega tipadka na to ozemlje med Celovcem in južno Koroško mejo. Majhna slovenska manjšina v mestu Celovcu se je sicer povečala za 90 glav, pa se je percentualno zmanjšala     (64*1 %»     proti     (prejšnjim
7Vr/rM\      .   ^. .....      ..--••.     •
Ravno v najnovejši dobi je igermani-zacija neobičajno intenzivna v vseh okrajih beljaškega okrajnega glavarstva in v šmohorskem okraju zapadno od Celovca, 'kjer njeni uspehi prej niso bili toliki, .leli to posledica nove železnice, ne moremo povedati, pa morda je to res. V beljaškom okr. glavarstvu so padli Slovenci za 3427 duš (sedaj 17.702 mesto prejšnjih 21.129; na 1000 prebivalcev sedaj 249'3 proti prejšnjim 330*9); v letih devetdesetih je bil upadek manjši (2037 duš). Najbolj smo padli v podklošter-skem sodnem okraju, za celih 148'2%0, v drugih pa se giblje naš upadek med 60'6 do IOR'6^.,: to so Številke —• grozne, strašne! V splošnem moremo reči, da je najbolj ogroženo severazapadno slovensko Koroško ozemlje, ki tvori ozek prag ob deželni meji ter ga povsod podirajo in preluknja vajo napadalci. Če pojde tam v istem tempu, kakor doslej, je prav mogoče, da izgubimo ta kos zemlje v dogled-nem času, če se ne spomnimo pravočasno na dalekosežno obrambno delo. Dolnja tabela kaže številno -razmerje za a) celovški in beljaški politični okraj skupaj s šmohorskim. in za b) razvoj Slovencev v ostalem Koroškem ozemlju.
1880. a) Nemci 74.066, Slovenci 53.751. b) Slovenci 48.501.
1890. a) Nemci 81.272. Slovenci 54.207. b) Slovenci 46.823.
1900. a) Nemci 92.339, Slovenci 46.558, b) Slovenci 43.937.
1910. a) Nemci 115.797, Slovenci 38.670, b) Slovenci 43.542.
Prirastek oz. upadek.
1890. a) Nemcev absol. 4 7.206, v odst. 4 9*6, Slovencev absol. 4- 456, v odst. + 0*8, b) Slovencev absol. —1.678, v odst. — 3*5.
1900. a) Nemcev absol. 4 11.067, v odst. 4- Y.Vf\ Slovencev absol. -- 7.649, v odst. •— 14*1. b) Slovencev absol. — 2.886, v odst. — 6*2.
1910. a) Nemcev absol. 4 23.458. v odst. -J- 25'4, Slovencev absol. — 7.888, v odst. - 16*9, b) Slovencev absol. — 395, v odst. — 0*9.
Najhujši je torej naš upadek v omenjenem ozemlju na severozapadu in v celovškem ter boroveljskem okraju. V devetdesetih letih je padlo število prebivalcev vefikovškega okraja za 2344 duš, v zadnjih 10 letih pa poskočilo za 212 duš, tu šteje naša izguba v zadnjem desetletju 5—600 duš. od i. 1890 pa do 1100 duš. Tu torej upadek vsaj ni tako grozen, nego drugod, če tudi je velik.
(Dalje prih.)
Usoda Gorice.
Italijanski publicisti, to je oni iz Italije, pišejo o Gorici in tukajšnji »Italijani« se nekaj ča«a tolažijo, nekaj Časa pa jo«
čejo, ko čitajo članke o Gorici, o njeni usodi. Oglasi se vselej tudi goriški »Cor-rlere«, ki je bil včasih pogumnejši in ;sa-mozavestnejši, zadnje čase pa mu je upadlo srce, da trepeta in zdihuje.
Lani je popisal v beneški »Difesi« svoje utise o Gorici in okolici urednik M a n s. Dopadlo mu je unesto s krasno okolico, strašili pa so ga slovenski napisi in ko je prišel iz mesta proti državnemu kolodvoru, je naletel na kraj, kjer je že prav vse slovensko: jezik, fiziognomije, običaji.
V Gorici je predaval italijanski literat C a p r i n in ipodal svoje utise o Gorici v fiorensikem »11 iMarzocco«. Capriu je posegel v zgodovino in hotel dokazati, da je bila Godca od »nekdaj furlanska, zadnje čase pa, odkar je otvorjena planinska Železnica, se vozijo skozi Bohinjski predor na Goriško Slovenci iz Kranjske in ti zahtevajo, da se jim mora mesto podati in se posloveniti. Ali Gorica ne obupava in Capinu misli, da ostane vedno laška.
Te dni pa je pisal o Gorici Dometi i c o Oliv a, sotrudnik lista »Giornale d' Italia«. V Gorici je bil pri predstavi Sem Benetlijeve »Gorgone«, videl je Gorico in napisal o njej 'spomine. Domenico Oliva pravi, da je Gorica »i t a 1 i a n i s-sima«, ali Slovenci so pred durmi. Pri pogledu v okolico mu ugaja zlasti Soča, reka z morskimi refleksi, zeleno zrcalo gorovja, ki jo obdaja, — Caprin se ustavi pri znamenitem železniškem mostu v Solkanu in tu okoli vidi vse tuje, napisi in obrazi oseb, tuj rod.
»Z a d .nje hiše Gorice so prava meja italijanskega sveta: Korak dalje in zunaj si sredi ljudstva sovražnega, ki nas ne razume«.
»Piecolo« se je bavil obširno z Oli-vovimi trditvami, trdeč, da je goriška italijanska mladina občudovanja vredna: ima v sebi disciplino vojakov in entuzija-zem misijonarjev; ali Slovenci so pred durmi in zadnie hiše Gorice so konec ita-
lijaustva___Povedal je tudi, da je   Sem-
Benelli govoril pri oknu tej goriški italijanski mladini in hvalil njeno narodno obrambo. (Torej tujec hujska goriške Italijane proti Slovencem!)
Goriškemu »Corrieru« je pri članku Olive strepetalo srce in milo pripoveduje, kako so ubogi, trpeči goriški Italijani malo upoštevani v 'kraljestvu. Pravi: »V kraljestvu vedo malo o nas. Najti-pa je brezkončno vrsto Italijanov, dobrih patriotov, morda dobro poučenih o albanskih vprašanjih, ki pa so prepričani, da se govori v Gorici avstrijski jezik, da je Idrija velika reka, ki deli dva sveta: Evropo in Azijo« ... »Corriere« je hud na Tourimg-tklub, ker je tuintam na svojih zemljevidih napisal naše kraje, kakor se res imenujejo in ne kakor jih pačijo naši spačeni Mali jančki; jezi se na komite Turinske razstave, ki je pošiljal med Italijane v Avstrijo nemške proglase s podpisom »Biirger-meister von Turin«; jezi se na Videmce; ker je neki izdajatelj zemljevidov hotel imeti slovenske kraje slovensko zapisane .....to se dogaja tisti čas, ko se go-
r?ki Italijani 'bojujejo, samo da bi ostali TMliiani, kakor so bili njihovi predniki.*) ~ V nekem lombardskem mestu, industriial-nem naprednem kraju, so delali komplimente goriškim Italijanom, češ, da Le-nriv odhajajo iz Gorice, govorijo tako dobro italijansko. Sledilo vzdihi: »O Domenico Gliva, kako smo osamljeni mi Italijani n?«'zadnjem koščKit naše zemlje! Ta-
'') Z Bnnj&o! (Opomba stAvca).
ko Živimo; Vlada nas zatira, tujci nas na-skakujejo in hočejo v naši hiši zagospodovati, naši lastni %atje nas ne poznajo. Sami smo, ubogi, zapuščeni, v boju z vsem in vsemi, satmo ker hočemo ostati Italijani«! Lamentacije za Veliki petek!
Domenico Oliva je mislil, da bo njegov opis Gorice balzam za goriške trpeče brate, pa je bil strup, kateri je žvil »Cor-riera« da ga lomijo strašne bolečine in? " mu rojijo iz prsi bridki vzdihi. Usoda Go-. rice bo pač taka, da se umakne iz nje počasi italijansko gospodstvo! Hansi, Ca-prini in Olive ne ustavijo naravnega raz • vitka. Kakorhifcro se je dvignila narodna zavest med Slovenci, je nehalo raznato-rovanje v goriškem mestu in s tem ie tza- ^ pečatena usoda »italijanske Gorice«. »'Italijansko Gorico« upropašča tudi italijanski šovinizem in zadnje udarce mu da$e za-nikemo gospodarstvo v mestaii hiši. Odkar imamo planinsko železnico in odkar raste Tržič, od takrat dalje ni več bodočnosti za »italijansko Gorico«. Dotok je slovenski, raznarodovanje je nehalo, Italijani se že umikajo počasi pod pritiskom. naravnega razvitka. Pripomočkov, ki bi ** služili Italijanom proti temu razvitku, ni in jih ne bo' in tudi če se zgradi politična železnica iz Červinjana v Gorico, ostane ta črta vedno le črta iz Gorice v Červi-njan. »Italianissima« je že sedaj le na papirju. Kako pa naj bo »italianissiima«, Če je polovica prebivalstva slovenska! Če se hočejo trapiti s takimi tolažbami, naj se; to so zadnje šibke biljke, ki ne zdržijo nikogar pokoncu. Zato se ne bomo prerekali z italijanskimi publicisti, ki pišejo v •.
estne namene, da h\ tolažili in'hrabrili, cesto po dobljenih napačnih utisih.jsuge-riranih od goriških Ttalijančkov.:'" katere; je sram.ida je Gorica dandanašnji že tako , malo italijanska. Ni treba več ponavljati, da ima naše mesto slovensko ime, da od riekdai prebiva tukaj naš rod, to vemo vsi, to spričuje zgodovina, pa naj kak jtaliian-ski publicist še tako "kriči o pristnem ita- , lilanškem značaju goriškega mesta in še tako zatrjuje, da ie Gorica »italianisshna«. Citiraimo iraiše besede resnega italijanskega moža, ki govori resnico, katerega pa naši Italijani prav radi resnice, katero govori, ne marajo.                                . Angelo V i v a n t e je pisal o Gorici: »La ca'sa nostra fu ed 6 in re-alta časa c o mmu n e« — skupen dom Italijanom in Slovencem in glede* preteklosti, bodočnosti in usode Gorice: »d a i e moč a s i mi 1 a c i j e v Gor i c i izčrpana in je .nespametno od strani goriških Ita-liianov, odrekati Slovencem v mestu pravi co domačinstva.«        .....
(?orotne razprave,
Druga razprava.
(Nadaljevanje.) Razprava proti Mihi Maregi: Žena pokojnega Pertota je izpovedala, da so bili.dobri ananci % družino.Ma-¦rega že kakih 10 let. Predsednik ioje vprašal, če je bil njen mož. nevaren, človek. Vdova: Nevaren ni bil; včasih $e kričal, k<f]e.bil pijan, sicer pa je bil dober človek. O obtožencu pravVda ga ni vMela nikoli popolnoma pijanega; ko je PtjSla tje, ko je ležal mož ustreljen pred n|o,;|e bil Marega pograbil tudLnio in 'jo vcgel na tla. To radi tega, ker je pobrala s tal patrone, Redarji so izpovedali, dale bil
Marega.ip,a<č .natnkan ne pa pijan. Ko so ga aretirali, se je spominjal na vse. Zaslišane so bile Še dauige priče, ki niso Izpovedale ničposebnega; ena priča ni povedala dragega nego da je bila pijana. Žena Marego-va je. izpovedala da je bil njen juož, ko je storil zločin, popolnoma pijan. Dir. Pita-mic je izpovedal, da je obtoženec popolnoma rcdrav in odgovoren ža dejanje. Nekoč mu je padla neka opeka na glavo, ali ta poškodba ni pustila posledic. Izvedenec meni, da je bil obtoženec na kritični dan pač opit ne pa pijan. IRaizlaga, da so tri stopnje pijanosti,.Marega se ie nahajal v prvi in je torej odgovoren za 'svoje dejanje. Obtoženec je tudi pripovedal, da je gluh. Izvedenec pravi, da to ne more biti od opeke,\ marveč vsled kakega drugega vzroka. Zaslišan je bil tudi dr. Braimo kot izvedenec; izpovedal je jednako dr. Pi-tamicu.
Porotnikom so bila stavljena štiri vprašanja: ali je streljal z namenom, usmrtiti Pertota; ali je streljal nanj ne iz navedenega namena ampak iz kakega drugega hudobnega namena; ali je storil to v -svojo postavno obrambo; ali je storil to, prekoračivši potrebno obrambo, da odvrne od sebe napad na. "svoje življenje? Branitelj je hotel še dodatno vprašanje glede* pijanosti pa je bil predlog odbit.
Po govorih namestnika državnega " pravdnika, braniterja m predsednika sodnega dvora so šli porotniki v dvorano. Po preteku pol ure so se vrnili. Zanikali so prvo vprašanje, potrdili drugo m zanikali tretje, vse z 12 glasovi. Sodni dvor proglasi na podlagi pravoreka porotnikov razsodbo, s katero le Miha Marega obsojen na 3 teta težke ječe z jedufcn postom In trdim ležiščem vsak mesec.
Tretja razprava.
V STedo se je vršila tretja razprava, in sicer je sedel na zatožni klopi 82 let stari Valentin Jazbec iz Sute pri Komnu, obtožen goljufije in tatvine.
Sodni dvor: predsednik nadtsvetnik M. Rutar, prisednika svetrrik Strausgitl m sodnik Leoncellis. Zapisnikar avsk. Cigoj. Državno pravdništvo zastopa I. državni pravdnik Jeglič, branitelj dr. Sket. Porotniki so Slovenci.
Jazbec je mešetasril z živino. V nekaterih krajih so ga imeli za premožnega: moža, ki je vzbujal zaupanje. Tako se je znal prikupiti tudi Ivanu Toplikarju v Za-loščah, kateremu se je ponudil, da bo Jm-pil zanj živino. Slo je vse prav spočetka, potem pa je reke! Jazbec, da pojde v Če-povan po živino, da jo tam dobi bolj poceni. Toplikar mu je dal 1000 K; ker ni imel sam mi rokah toliko denarja, si je bil: sposodil 300 iK pri Fr. Vodopivcu. Jazbec je vzet 1000 K, odšel in ga ni bilo več nazaj. Topfikar je čez čas pofevedoval in se prepričal, da ga je Jazbec ogoljufal. Naznanil je to žemlarmeriii. Jazbec je bil aretiran a-adi ^dragih goljufij,, storjenih Francu Mozetiču m Jos. Vovku iz Bilj. Od Mozetiča je znal izvabiti 800 K v fcup--Čijske namene, Vovfc mu je dal kot posojilo 300 K. K-mahi pa sta se prepričala, da z Jazbečevtmi kupčijami ne bo nič in sta ga ovadila. Jazbec je bil aretiran 25. jan. 1913. v Solkanu. Tačas pa so iskali starega Jazbeca že tudi radi goljufije 1400 K. Namreč 21. jan. letos se je sešel Jazbec na kolodvoru v Trstu z Mat. Savronom iz Topolovca v Istri ter m« svetoval, naj gresta skupaj spat v ljudsko prenočišče v ulico Oaspare Gozzi. Savron je poznal Jazbeca m sta šla res v omenjeni kraj*. Savron je imel seboj denar, prišel ?e bil iz Ljubljane, kjer je prodal vino: imel je denarja 3400 K; v suknji je bik)
1400 K, drugo v tetovniiku. Šel je ven }z \ sobe, ko se je vrnil, je videl Jazbeca pri j svoji (postelji, na postaji se je prepričal, da je okraden rn ije podal ovadbo. Jazbec je rekel Savronu, da pojde v Videm, pa je Šel le do Moše in povabil svojega nečaka, da pride k njemu, da naložita denar v kakem denarnem zavodu. Naložil pa je Jazbec denar na poštno hranilnico in sicer v Solkanu.
Jazbec, irojen 12. febr. 1831., je bil obtožen; da je ogoljufal Ivana Toplikarja za 1000 K. Mozetiča za 800 K, Vovka za 300 K ter da je utadel M. Savronu 1400 K.
Jazbec je pred poroto pripovedoval, da je dobil od Toplikarja, Mozetiča in Vovka denar v namen, da v laškem Vidm« nakupi ponarejenih bankovcev. O Savronu pravi, da mu je dal 400 K, ko sta skupaj pila; da bi mu bil ikaj ukradel, to ni res; ali pa mogoče mu je v onem lokalu kdo drugi denar ukradel. V Solkanu je naložil 1400 K, ker tam je najbolj poznan, 400 K pa je imel pri sebi. Glede* Toplikarja je rekel, da je kupoval živino zanj za svoje denarje, ali denar je dobil za nakup ponarejenih bankovcev. Glede denarja 1800 K pravi, da je to njegov prihranek; da je on hranil, radi tega je šel jest tudi h kapucinom.
Jazbec je pravil, da ima v Vidmu nekega gospoda, ki mu bo dal ponarejenih bankovcev kolikor bo hotel Pristavljal je, da je imel glede bankovcev vse tri poškodovance za norca.
Toplikar je kot priča izpovedal, da je imel zaupanje v Jazbeca, ker ga je imel za dobrega mešetarja; zato mu je tudi. dal denar. Obtoženec ponovi, da je dobil denar za nakup ponarejenih (bankovcev. Fr. Mozetič mu je dal 800 K, meneč, da ima opraviti s poštenjakom. Vovk mu je posodil 300 K, ker je zaupal Jazbecu in menil, da potrebuje ta denar pri kupčiji ter mu ga o prvi priliki vrne. Savron je povedal, kako se je sešel z obtožencem in kako je zjutraj, <ko je šel ven iz 90be in se vrnil, dobil Jazbeca na 'svoji postelji, aH sumil ni takrat nič, proti poldnevu je zapazil, da mu je zmanjkalo 1400 K. Orož-niški postajenačelnik iz Solkana izpove, da je našel pri Mariji Kancler v Solkanu knjižico za 1800 K in 400 K, kar je Jazbec shranil pri njej. — Jazbec je bil že parikrat kaznovan radi goljufije in tatvine. ' — Govoril ije obširno državni pravdnik in za njim branitelj idr. Sket. — Stavljena so bila porotnikom štiri vprašanja, za vsak slučaj eno vprašanje: prva tri se tičejo goljufije, storjene Toplikarju, Mozetiču in Vovku, slednje radi tatvine, vzročene Savronu.
Porotniki so potrdili vprašanja: prvo z 12 da, drugo z 10 da, 2 ne. tretje z 12, četrto z 8 da, 4 ne.
Jazbec je bil obsojen na podlagi po-rotniškega pravoreka na 3 leta težke feče 7. enim postom in trdim ležiščem vsakih 6 mesecev.
Denar, ki so ga dobili pri Jazbecu, si poškodovanci lahko razdelijo med seboj primerno, ako se sporazumejo za to.
Četrta razprava.
Avgust Battan je bil rojen v Krmi-nu dne" 9. junija 1883. Po poklicu je brivec. Seznanil se je bil v Bracanu z Marijo Vi-žintinovo ter občeval ž njo spolno, ko še ni štela 14 let. Rojena, je Vižintinova dne 20. febr. 1900, Battan je dobro vedel iz ust Marije in iz ust njene anaitere, koliko je stara. Po Bracanu so seveda kmalu začeli govoriti o nedopustnem razmerju med Battanom m Vižintinovo deklico, žendarmerija je izvedela o tem. Brat Marije, Peter Vižintin je nekoč nabil Battana radi tega. Battan in deklica sta prvotno vse tajila, potem pa vse priznala.
Razprava se je vršila pri zaprtih durih. Predsedoval je dvorni svetnik Caza-fura, prisednika svetnik Straussgit! in sodnik Leoncellis, državno pravdništvo je zastopal državnega pravdnika namestnik »dr. Marinaz, zapisnikar pl. Fabris. Branitelj dr. Flego,
Obtoženec ne taji svojega razmerja z Vižintinovo; pravi, da se ljubka, in dobili so pisma, v katerih jej je <*ljubljal, da jo poroči. -Marija Vižintin potrdi, kar pravi obtoženec m govori rte v njegov prilog. Brat Peter ie slišal od drugih ljudi, ko so govorili o tem razmerju in je radi tega nekoč oklofutal Battana, Mati izpove, da mi vedela za. tako razmerje in  »o se Jej
zdeli nedolžni poljubčki, ki sta si jih dajala Battan in njena hči. pa sta se skupaj vozila z bicikijem, je ona dovolila.... Porotniki so Battana oprostili obtožbe oskrumbe.
Razprava, ki se ne more vršiti
Včeraj se je imela vršiti razprava proti znanemu soc. demokratičnemu voditelju Alfredu CaHini-ju radi ža-ijenja časti potom tiska. Toži ga Fran Špacapan, predsednik društva »Camera del Lavoro«. V 'listu »Socialista Friulano«, kateremu je urednik CaMini, je izšel lani v juniju članek, v katerem se trdi, da ta Camera del Lavoro slepari uslužbence mestnega itramvaja, ki so organizirani v tej »Cameri*, ter da del inkasiranega denarja za organizacije prihaja prav rene-gatom z Vogrskega in iz Zapotoka, itd.
Špacapanov pravni zastopnik dr. Donatti je omenjal, da porotnikov je Italijanov samo 12, Slovencev. 24, da bi bilo težko sestaviti čisto porotno klop, zlasti še, ker imata zastopnika toženca in toži-telja pravico, odklanjati določeno število porotnikov spisi so italijanski in ne koristil bi nič tudi totaač. Porotna klop se sestavi iz 7 Slovencev rn 5 Italijanov. Sodni dvor sklene končno, da se razprava preloži.
S tem je zasedanje zaključeno.
Nadaljevanje volne na Balkanu.
Skader pred padcem.                j
Milan, 3. aprila. .»Corriere della sera« priobčuje s Cetinja to-le brzojavno poro- i čilo: Po strahoviti borbi, M je trajala ves ' dan, je padel Veliki Taraboš v črnogorske roke. Tako se zatrjuje po vsem mestu z največjo gotovostjo in odločnostjo. Po teh vesteh je v turških rokah samo še Mali Taraboš, katerega pa ne bo težko zavzeti, iker obvladuje   Veliki Taraboš vse ostale pozicije. Na moje vprašanje pri rni-nisterstvu, če so vesti glede ' Taraboša resnične, se mi je odgovorilo, da so vse "-, ene vesti 'brez vsake podlage. Kasneje pa mi* je »ruski general, ki biva na Cetinju in ', je neprestano v najožjih stikih s političnimi in vojaškimi krogi, z vso resnostjo zatrjeval, da sta že dve reduti na Velikem Tarabošu padle v črnogorske roke. Koliko resnice je na teh vesteh,   ni mogoče dognati, ker čuva vlada glede dogodkov pred Skadrom najstrožjo tajnost.   Res pa je, da so dobili zdravniki na Cetinju ukaz, naj se nemudoma napotijo na bojišče, in * takisto je res, da je včeraj mnogo dam »Rdečega križa« odpotovalo   na   Reko. Vse razpoložljive privatne avtomobile je vlada rekvirirala za-se. Iz bolnišnic so odpustili vse lahko ranjene vojake,   da napravijo prostor težkim ranjencem izpred Skadra, Razen tega nameščajo postelje za ranjence v privatnih 'hišah.   Od   sobote grme neprestano pred Skadrom topovi in , čisto gotovo je, da se .je glavni naskok na trdnjavo že v noči od sobote   na ne- | deljo pričel. Izpred Skadra že prevažajo ' številne mrtvece.
Demonstracija vojnih ladij.
Cetinje, 3. aprila. Včeraj ob 7. zjutraj je prispel oddelek .avstro-ogrskega vojnega brodovje med Ulčin in Bar pred Mrkojeviče, 10 milj od obali.
Berolin, 3. aprila. »Nemška križarka »Breslau« bo dospela še danes pred Bar.
Milan, 3. aprila. »Secok>« poroča   iz Spice: Vojni ladji »Varese« in »Garfbaldi« » sta odpluli z zapečatenimi povelji.             J
London, 3. aprila. Tukajšnji krogi za- , trjujejo, da bo zahtevala Avstrija, če pade " Skader, nasilno odstranitev srbskih in črnogorskih čet in da bo to vprašanje povzročilo novo mednarodno krizo.
Novi srbski transporti.
London, 3. aprila. Iz verodostojnih virov poročajo, da je prispelo 36 grških transportnih ladij v spremstvu 6 vojnih ladij v Sv. Ivan.                                     i
Skader.
Dunaj, 4. aprila. Po poročilih iz Ce-tinja je generalni naskok na Skader tudi včeraj miroval. Uspeh zadnjih napadov Je zadovoljiv. Iz Brdiee, utrdb na Tarabošu, in iz Velikega Bardairjola, ki so v rokah
oblegovalne armade se vrši še vedno ob* streljevanje turških pozicij. Turkom pa so ostale še nekatere važne redute. tagube oblegovalne armade so velikanske. V zadnjih dneh je padlo nad 4000 mož. Zato Čakajo oblegpvalci.na nove srbske čete, ki so svoj prihod <že naznanile.
Kotor, 4. aprila. Črnogorske in srbske čete so izgubile v zadnjih bitkah 2000 mrtvih in imele skoraj ravno toliko ranjencev. Po celi deželi se zopet pripravljajo bolnišnice, katerih protektorat so .prevzele kraljica, ruska velika kneginja in prestolonaslednikova žena.
Grška proti Italiji.
Atene, 4. aprila. — Časopisje piše zelo razburjeno proti Italiji zaradi ob-mejitve Albanije. Listi naglašajo, da se Grška v Epiru ni bojevala, da bi prišli njegovi prebivalci, ki so bili prvobojevniki za grško idejo, pod gospostvo neciviliziranega albanskega naroda, ki je Epir vedno pustošil. 'Prebivalstvo v Epiru se bo temu protivilo do skrajnosti. Grška Vojska zavzetih pokrajin ne bo zapustila, niti če bi se ji to zapovedak) in se bo ustavila v bran vsaki vojski in naj pride ta iz Rima aH Trsta. Italija je sovražnik Grške ravno tako, kakor je bila to prej Turčija.
K padcu Odrlna. — Zarobljenje Šukri paše.
. Belgrad, 4. aprila. Poveljnik 20. s>rb-[ skega pehotnega polka je osebno poročal ', o akcijah.tega polka pred Odrinom. Pred-i ložil je protokol podpisan od višjih bulgar-| skih častnikov, ki dokazuje, da je 20. , srbski pehotni polk ujel Šukri pašo.
Dalje v prilog!.
Moll-ov Seidlitz-prašek
jo sa na »olcdon trpefe neprekosljlvo sredstvo
katero lana prednoBt pred vsemi dragimi dra
•tiCnfooi Čistil, kroglicami in grenSicamll.
Cena orlg. škailje K2—
Ponarejanje ae sodniško xasledqje.
|   Mollo-vo Franc, žganje in ml
*a ribanje livota — Bolefilne olaJšuJoSe in o*rep8ulo8e sta-rosnano sredstvo proti trganja in prelilajenjn vsake vrste. OriR:. steklenica K 2 —
Na proda] po vseh lekarnah. In mlrodilnioah. Glavna lekarna A. H0LL, c. In kr. dvomi lalolcik, Dunaj, Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarni:  A. Glronooll, G. Crifltofoletti.
Prava dobrota
je za mater in otroka v mnogih slučajih, ko odpove prezgodaj mleko, da se podaja otrokom „Kufeke" kot hrano. „Knfekefi< je jako lahko prebavno in vsebuje najboljše hranilne snovi, ki z lahkoto prenaša želodec najšibkejšega dojenčka. Otroci uspevajo prav dobro in se jih ne loti nikako motenje pri prebavi.
Naznanilo,
Plzensko pivo »Plzenski prazdroj* meščanske pivovarne v Plznu se toči v Gorici v sledečih lokalih; Holet delta Poste, Hotel pri treh kronah in o kavarni Corso.
Vsak dati sveže pivo se lahko dobi v steklenicah v glavni zalogi A. Pečenko, Corso Jos. Verdi št. 26. — Tamkaj je tudi zaloga različnih vin.
Cene:
Biser
- ;ned vsemi žitnimi kavami je -
franckoua Perl-rž.
Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine_ kakovosti.
K vsaki žitni  kavi pa je, da se
doseže v resnici poln okus in lepa
okusna barva, treba pridjati malo
porcijo
pravega zagrebškega Franckovega
pridatka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki Speč, trgovin.
Priloga „Soie"», 63, z dne 5, aprila 1913,
Kako.4ei^bMi(umorje«„p(»rel3alk(!Ska(lra?
»Albanska korespondenca« je dobila: iz, SRudtia poročilo, ki potrjuje umor po* veljnika;iSkadra, Haaan. Riza. Poročita pravi? .Hasan Riza.se.je.odzvali.vab'11!1 Es-^ sad^paš* in.je preživel vf;če.r iprHijernuKo; se je- Hasan Riza.po,; večerji i vračal dOr. mov, so ga;, v Fusk&iCeles. napadli: tri moški* iil ^toejilfc,. • j^j^u^/-H|^&(j^ti(J, » Albanska; ikonesponderica« VdiHta^e™*^ riltie- najela Crnagosna., Po« .-smrti Hasan RizaMjerppveljstvo prevzel Essad paša.  '
Črnogorci zavzeli dve nadaljnji utrdbi • ,'  na Tarabošu. . ¦-«.-.,   .^. Belgirad 4. Privatna brzojavna poročila, z. najverodostojnejše strani zatrjujejo, da so. Črnogorci.in Srbi. zavzeli dve nadaljnji utrdbi na Tarabošu in da se vsled tega. pričakuje padec Skadra vsak čas. Generalninaskok, na Skader. iPlraga 4.-PraškHisti so dobili poro-. čHo,'.da se jcgeneralnj nuskok na Skader žeopričel/ini^iaise.-nahaja Taraboš že v.rokah Srbov in Črnogorcev.
Odgovor balkanske zveze na mirovne pogoje velesil.
Sofija 4. Odgovor balkanske zveze na. mirovne pogoje velesil.dobe velevlasti takoj, iko se vrnejo bulgarski ministri iz Drihopolja.
Balkanske države, se sicer strinjajo v tem, da naj bo vzhodna.bulgarsko-rturška meja črta Midjja-Enos, glede drugih..vprašani pa se zahteve balkanskih državT.zelo razlikujejo. Tako zahtevajo .Srbi in Črno^ gojuei, da se morajo, vse turške trdnjave zapadnopd linije Enos-Midija takoij udati, Grška, pa stoji na stališču, da mora Turčija F/glejske, otoke neposredno izročiti Grški, ne da,bi.o tem vprašanju .odločevale vele-vlastLVrh tega. zahteva Grška,, da mora biti v odgovoru, precizirana tudi zahteva glede južne albanske meje in sicer mora OrSka »dobiti »pristanišče. OuaTanta. Glede vojna-odškodninske zahteve so edine vse balkanske države. . Ruski. vojni t materija! r zai Črnogoro.
Petrograd 4. Inozemsko časopisje prinaša vsemogoče komentarje povodom vesti da se je izkrcala v Medovi neka ladja; ki je pripeljala za Črnogoro vojni materijal iz Rusije. Petrograjska brzojavna agentu ra izjavlja, d?, je bil dotični materijal: darovam Črnigori Že 1. 1911, a ga: je kralj šele sedaj zaMeval. Veieposlanlška reunija:
London 4. Veleposlaniki so konferi-rali dve uri, nakar je bila« seja odgodena do torka. GJed.e brodovne demonstracije je že vse sM 'len j en o in določ,eno. — Demonstracije se vdele-že vse velesile, razven Rusije. Vojne ladje so dobile telegrafične instrukcije, naj odidejo na črnogorsko obal in prično z. efektivno blokado. Posameznosti naj odrede povejniki. Skupnemu brodovju bo poveljeval najstarejši oficir.
»Bfcialjon smrti«
Polkovnik Plarnenac je rekel generalu, Martinoviču pred naskokom na Veliki Taraboš: »Da j t e m i 6 O O m io ž i n vzamem Taraboš. Izbiral si je 600 mož in dal bataljonu ime bataljon smrti. Ti možje so Tazdrli žično omrežje pod turškimi topovi, metali so ročne bombe; izvršili sw svojo nalogo, padel je njihov poveljnik Plarnenac in po najhujšem boju so pritisnile čete in premagale Turke. Boj za Skader.
Govori se o — k.ompeom-isnem i Rvropo, opraviti tako ne more nič;
predlog-u: Črnagora naj odstopi od Skadra. na. dobi za; to trikot ozemlja med Bojano in Drino in s tem pristanišče Sv. { Ivana Madttflmskagai ČB»ogora!iitf«siilj Ni-kita pa pravi, dali ali Skader črnigori aH um*attl. Za danes baje* je dGtočero.sftach ralhi naskok na Skader. — Ladje pa kri-žarijo- pred Barom* in* sicer je doslej 10 bojnih ladji v vodah pri Baru. Pričakuje se odločitev glede"   škadra v najkrajšem
Politični; pregled.
AvatMfrOffrsk* taftii vaftkk kaznovani, iker- so proslavljali padec Odrine..— Agencija »Her,-z*MT* pwoča, da- so v .fožefovem šle cele vrste Čehov po mestu,, pojoč narodne pesmh taMMMzvwWi,,,*Mepad&l Odrto v
bulgarsko srbske ireike. Klicali- so tudi «ži-vio Srbi, živio Bulgari«! Udeležili so se demonstracije tudi nekateri češki vojaki.' Radi tega so bili.kaznovani in tri dni nI smelo vojaštvo ,iz vojašnice.
Za »Nemški dom« v Trstu. — Na dnevnem redu deželnega zihora^dolnjeav-strijskega je bila dne 2. t. m med drugimi točkami-. tudi prošnja družbe za zgradbo •$e1ffsl'et!la~"doTtia^rTrsturdriižba prosi enkratno podporo za zgradbo' nemške trd-^ njave ob Adriji.
'; Voditelj čeških socialnih demokratov .izvoljen vdržavnl zbor. — V okraju Kla-dno na Češkem je bil pri nadomestnih volitvah v državni zbor izvoljen dr. Fr. Sotfkup, voditelj češko-slovanske socialne demokracije, z 8350 glasovi proti narodnemu socialistu, ki je dobil 994 glasov.
Demonstracije v Splitu. — Dunajski listi poročajo, da so se 4. t. m. vršile v Splitu zopet velike manifestacije v prilog balkanski izvezi. Demonstranti so baje vpili: »Živela balkamska zvezal Doli z Avstrijo!« Orožniki so aretirali okolu 20 demonstrantov. Uradni razglas poživlja občinstvo, naj se vzdrži vsake demonstracije.
Inozemstvo.
PojasnUa.pl. Jaeowa o balkanski zvezi in položaju, na Balkanu. — Proračunska komisija poslanske zbornice je pričela razpravo o proračunu zunanjega ministra. Državni tajnlk.pl. Jagow je ob tej priliki poročal o ustanovitvi balkanske zveze, katere .prvotni namen je bul združiti vse, balkanske diržave s Turčijo vred. Ker pa Turčija ni hotela o tem ničesar slišati, je prišlo do zveze neturšikih držav, ki je bila naperjena direktno proti Turčiji. Zveza je bila definitivno sklenjena približno meseca junija 1912. Državni 'tajnik Jago\v je nato povdarjal,. da je,-Nemčija, kar se tiče al-
¦ hanskega vprašanja,. vedno zvesto, stala na-sfcrani,Avstrije in bila na željo svoje zaveznice tudi takoj pripravljena, vdeležiti
i se brodovne demonstracije proti Črnigori. Kako se bo to vprašanje vsled trdovrat-nosti Črnegore razvilo, še ni mogoče ničesar sklepati.   Državni tajnik je pri tej
, priliki povdarjal, da so vse velesile edine o
' tem, da mora Skader pripasti Albaniji; do-čim prapadejo Prizren, Peč in Djakovica
: Srbiji.
Srbska skupščina. — Ministerski predsednik Pašič je v svojem govoru   v
¦ seji 3. t. m. povdarjal, da je srbska arma-. da tekom enega meseca osvobodila svoje
srbske brate in maščevala Kosovo. Po izvršitvi svoje naloge, je srbska armada priskočila na pomoč zaveznikom, ki so ravnotako sijajno izvršili svojo nalogo. Srbska armada je v zvezi z Bulgari zavzela celo vrsto najmočnejših turških utrdb pri Odrinu. Končno je pozval zbornico, naj dovoli stroške za sezidavo ve-
• like cerkve na Kosovem polju v spomin padlim junakom. — Poslanci so sprejeli
; predlog z'velikanskim navdušenjem.
Danev v avdijenci-prt carju. — Predsednik bulgarskega sobranja dr. Danev je bil dne 3. t. m. v avdijenci pri ruskem čaru.                                                 j
Depntacija Kucovlahov hodi okoH po Evropi po glavnih mestih, zahtevajoč avtonomijo za oni del Macedonije; kjer pre-
; bivajo Kucovlahi najbolj skupaj. Iz Londona je prišla deputacija v Berolin, kjer pa jo je državni .tajnik Jagow sicer uljud-no sprejel, ali jim dal malo upanja; odpravil jih je z obljubo: da se bo bavil s tLm vprašanjem. Iz Berolina je šia deputacija v Rim. No, ogledala si ibo deputacija
vsak rod na Balkanu pač ne bo posebnega kraljestva!
Čestitke srbskemu kralju iz Rusije. —
Srbski kralj Peter je dobil te dni nad 300 čestiitk iz Rusije, v 'katerih se v izbranih besedah hvali srbska hrabrost pred Odrinem. Brzojavna čestitka ruskega carja je bila posebno srčna.
»Vojna med Avstrijo in Srbijo neizo-gibna«. — »Reichspost« piše: »Beograjski list »Balkan« napada vehementnp Avstrijo, ker -se postavlja za zaščitnico Albanije. Avstrija jej postavlja meje ne glede" na to* ali se to sfrinja z vitalnimi interesi Srbije in črnegore. Ali če je Evropa preslaba, da bi odvrnila Avstrijo ter ustavila njeno delo, storita pa to Srbija in Čr-nagora 'kličoč: Zadosti! Ne več dalje! Vojna med Avstrijo in Srbijo je neizogibna.«
DarpvL
• V prilog našim vojakionf oblmejl. —
Kakor smo javili s-voječasno, je. pričela baronica:Marija Bianchi fe.Ruljij' akcijo, v prilog našim vojakom na meji ^obstoječo v.nabiranju denarja, različna oblake in drugega blaga. Prvi seznam takih darov, se jeuže objavil v tukajšnjih listih. Drugi seznam darpvateljev je- do;lg -in izkazuje darovatelje iz naše dežele in od drugod. Vrhu tega je gori omenjena baronica Bi-anohi nabrala ter poslala poveljstvu 12., gorske brigade v Banjaluki (Bosna) te-le predmete: toplo spodnje perilo, 291 komadov, volnene nogavice 314 parov, volnene zapestnice 401 par, pletene jopice 19 komadov, volnene rokavice 114 parov, peče snežnice 97 komadov, čokolada 101 paketov, cigaretke 32 škatelj po 100 komadov, cigare 390 komadov, tobak 89 paketov, sladkor 5 kg v 16. škatljah, rum 5 steklenic, čaj 4Va kgr v 40 malih škatljah. Skupno 1971 komadov. Človekoljub-.. na^snovateljica. akcije, se toplo zahvaljuje vsem blagim gospem in gospodom, ki so na tako krepki način podprli njena strem-, ljenja. Tem izrazom hvaležnosti se, spoštljivo pridružuje odbor.                    . .
Darovi za »Dijaško, kuhinjo«. — Okrajna posojilnica v Kobaridu 100 K. — Posojilnica . in hranilnica v Ajdovščini 30 K. — Rodbina Repičeva v Ajdovščini ob priliki smrti sina dijaka .goriške realke 100 K. — Veseli planinci, na. Šentviški gori 10 K. — Na račun mesečnine je prišlo 93.28 K.
Goriški planinci nabrali na plan. izletu na Šentviško go.ro. 10 kron za družbo sv. Cirila in Metoda,
NaWra!ntW Cirll-IVtetodove družbe: pri črnem orlu,K 13.40; pri jelenu K 15.10: pri Fonu na Solkanski cesti K 5.
Domače ve3ti.
Okrajni sodnik v Komnu g. Fran D o m i n k o je imenovan za deželnosod-nega svetnika na svojem sedanjem službenem mestu.              ,
Premeščen je namestništveni konci-pist dr. Fr. grof Gudenus iz Gorice v na-učno ministerstvo.
Sankcioniran zakon. — Cesar je sankcioniral deželni zakon o občinskih posredovalnih uradih.
Spomin na skladatelja Josipa Ko-cjančiča. — 10. t. m. bo 35 let, kar je umrl izredno nadarjeni skladatelj Josip Kocjančič. Bil je rodom iz Kanala pri Gorici
Iz finančne službe. — Davčni oficijal Ivan Lovrič v Trstu je imenovan za oskrbnika in davčni asistent A. Vernier za oficijala.
Iz poštne službe. — Za poštne asistente so imenovani praktikanti Oto Mavr, Lino Pavletič, Franc Koprivec, Lu-dovik Mikuš in Ludovik Ditrich za Trst, Ivan Bačič in Anton Ivessa za Pulj, Božo Rimanič za Lošinj, Franc Lapajne za Novo mesto in Feliks Černe za Koper.
G. dr. Mihailo Rostohar, docent v Pragi, je -razglasil po listih, da bo tožil »Sočo« radi članka »Dernincijacije«; češ, da na ta članek se more odgovoriti le s tožbo. — .Temljenuo na znanje in računamo na to, da se napovedano tudi zgodil
Naše obmejno šolstvo in prepotrebna »Diiaška kuhinja« so ustanove, ki jih mo~ rnmo izdatno podpirati; ako si hočemo oh-raniti; mladino — naš up. Dolžnost nas vseh je. da se drevr zberemo v dvorani »Trgovskesra doma« in položimo >»mal dar domu na altar«. Preskrbljeno je za neprisiljeno zabavo in s izvrstno kapljico in jedio. Pridite in podmrite ono, kar je naša skupna last, naša bodočnost, naš up.
Šukri paša pod streho soriškega Slovenca v Sofiji. — Šukri paša in 12 ujetih fnr?.kih odrinskih generalov stanuje v So-r fiji v hotelu našega rojaka Kende.
Jutri zvečer v Gledališče v Trgovski T>om! — Predstavlja se izborna burka »Uboga paira»!
Iznit za zidarskega mojstra so napravili pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani sledeči gor.: Vinko S t r u k e 1J iz Ozeljana, Josin J ur c a iz Volčjega grada pri Komnu. Anton Valič iz Sknli pri Ajdovščini in Tvan § t e p a n č ič iz Rertč.
Balkan «a ie zmešal. — Finančni nad-stražnik Andrej Drasismann v Červanjanu je prišsl v sredo »zjutraj na goriški oddelek
finančne, straže, kjer jevjavili d^eiihneno-van za državnega svetnika na četinjtlt. Zahteval je obleko, da.takoj.odpotuje v, novo službo. Ponudil se mru, j&:, tijcpj, spremljevalec, da pojdeta skupaj^na; Ce-tinje, ^- in .šla-sta v deželno umobolnico,, kjer je dobil svojo novo službo »država ridga svetnika«. -. Videlo .se, je, da apu jg) čitajnje vojnih poročil zmešalo paimet. *
Ginljiva narodna požrtvovalnost, — V trgovino A. Gabršček v Trgovskem domu sta prinesla dva šblarčko; K l'»5Q:ikot vstopnino za današnjo veselico družbe sy,< C. in M. — »ker se veselice ne moreta, udeležiti, a darujeta, kar sta si pritrgala. od najnujnejših potreb.« Imena nista, hotela povedati, ker nočeta, da se o tem kjerkoli kaj omenja. — To je lep, ginljivia značilen pojav iz vrst naše mladefii —-O, naj bi bila vsa naša mladina prošfrrjena. s takih duhom domovinske ljubezni!
Deželni šolski svet je imel danes sejo. v Gorici.
Ouo Vadiš? — Vsak, le nekaj izobražen človek je čital ta prekrasni roman.. Že vsebina je tako privlačna, da'človek prav težko odloži knjigo. Še 'lepše in razumljiv Jje pa nam podaja te lepe slike C e n t r a 1 - Bi o v Gorici. Nikomur ne bo: žal, ako si ogleda to prekrasno delo kinematografske umetnosti. Pisatelj nam slika ta roman v takem razkošju, da se člo-, veku zdi neverjetno, da je bilo že takrat ljudstvo tako nagnjeno k luksusu. Vse te slike, ki so posnete po opisu stare zgodovine nam kažejo tedanje noše, šege in navade ter tudi brezdelnost, preganjanje in nazadnje še areno, v kateri je dalo iveČ prvih kristjanov svoje življenje. Slike so prav lepe in podučne, zato priporočamo, da si vsak ogleda to novost. Drugi del tega svetovnega romana, ki je še zanimivejši kot prvi, se prične predvajati v pon-deljek.
Akademijo prisede gojenke tuk. ženskega učiteljišča s sodelovanjem voiaške godbe dne 6. t. m. v dvorani Verdi (Ptts-sagio Edlinff.) Vspored ie zanimiv. Začetek ob 5.30. Čisti dobiček je namenjen1 podpornemu skladu za gojemke zavoda.' '
Za Narodni muzej, so darovali:. rl. Rudolf Drufovka, trgovec v Gorici, knjige: Recrelza za brate tretiiga Ordna. Roč-" na knjižica' hogofiubnih JCristianov, Sveta voiska. Sveti Jožef, Sveti rožni venec. Petdeset zdihljaiev, Jezus Kristus 'devicam, svoiim ne\^estam. Mašrie bukvice, Novi vsakdanji kruh, Tovarš pobožnega *krisiiana. 2. Tvan Laharnar. posestnik in skladate.!?-pa St Viški gori. staro leseno čufaro: .3r, Jos. Prijatelj, c. kr. vadniškl učiteJB.-iv^oici. nabral listine: Razlaga narv^fosega konstitucijsikeea patenta od 15. SuSca 1848. Sloveniji Slobodni fPervi slobodni slovenski natis ha Dunaju), Pouk, kako se.ima ravnati pri volitvi poslancev za velik; -zbor v Frankfortu: -Mainsklira, Osrlas .moh'm- Ihidstvom (iz 1. 1848), Slo-. včtvski -7ibor (1848 1.), Le sem Slovenci!. (1848), Annunciatjo alphabeti slavici communis (1848,). ~ Odbor..,
Društvo Gor. Slov. Foto-amaterjev in Tamburaški zbor G. S. M. v Gorici od-pošljeta deputacije k jutrajšniemu ialetu* ki se bo vršil na Ajševico, Člani in članice društva in zbora vdeležite se zleta. in pridružite se deputacijam. Zbirališče na trgu sv. Antona. Dred Zvezdo oh 3. uri popoldne. — V slučaiu s-labega vremena se vrši mesto zleta od 2.—5. pon. taniburaš-ka vala. Na svidenje!" — Odbor.
18 letna služkinja pod vozom. — Včeraj popoldne ob 3. uri je na Korsu pri mestnem vrtu prišla pod voz, v katerem se je peljal dr. Pitamic, neka služkinja. Prenesli so jo hitro v bližnjo lekarno. Eno roko ima vso odrto. Potem so jo odpeljali v bolnišnico.
Služikihja se piše Marija Dreossi in služi v ulici Morelli pri Nataliji Bukoviči Baje je malo .gluha. Šteje 18 let. V 'bolnišnici so ikbnštatirali notranje poškodbe. ' Zabavlja, misli najbrže, da mora zar bavljati sodnikom in. redarjem ter ne upošteva, da ti le vršijo svojo dolžnost -y neka Neža Arbanasova. Sodnika vGorfci je žalila, zato je dobila teden/dni zapora in dva posta, žalila pa'je'todi redarje in., tam je'rudi ujela kar jej pritise to je 2i¦¦¦ ur zapora, če "bo zabavljala še naprej, se ne reši kmalu zapora. Morda pa zabavlja v|a namen, da je potem lepo na nitru v zaporu.
»Dol z Italijo!« -- Fran Brezfear je nekoč zakričal »Dol z Italijo«! Tukajšnja policija ga je obsodila radi 'tega na 30 K globe. Brezigar se je potožil na namest-ništvoyiki je pa utok odbilo in tako je Bre-zigarju naloženo (premišljevanje o tem, da se ne sme zaklicati: Dol z Italijo! —-Če bi 'bil zakričal .»Živio Italija!« 'bi ga -tudi zaprli. Toreg ne »dol« ne »živio Italija«! Italija mora imeti mir.
" Pet vojaških beguncev na en dan. — V Italiji se je predstavilo v ponedeljek oblastim 5 vojaških beguncev fe naše dežele, Dva sta ušla iz Gorice od 47. polka, dva iz Kobarida, eden iz Tolmina. 2e neverjetno, koliko vojakov beži Čez mejo. Zanimivo, da sta mogla dva begunca iz Gorice v vojaški obleki lepo mirno čez mejo za Krminom, ne da bi ju kedo ustavil!
Detomora je bila obdolžena Ana Ma-gajne s Cerkljanskega in proti njej je bilo uvedeno kazensko "postopanje. Preiskava je dognala, da ne gre za detomor marveč za prikritje poroda. Magajne je prišla pred tukajšnjo okrajno sodnijo, kjer je bila obsojena na mesec dni zapora.
Če se žena napije----— V ulici Bar-
zellim je kričala sinoči neka Franca Vojska, rojena 1884, da hoče umreti na vsak način in zavžila le neko tekočino. Poklicali so dr. Morpurga, ki je konstatiral, da se "je hotela žena zastrupiti. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer se jej je polegla — pijanost. Njen mož je uslužben v bolnišnici usmiljenih bratov. Rekel je, da ona večkrat napravi take komedije.
Za pobeglim Rozino se je konstatiralo malverzacij okoli 33000 kron. Kje je Rozina, se ne ve nič. Pri dosedanjem preiskovanju se je že videlo, kako se je zaupalo Rozini, ki si je pa tudi znal s svojo zvitostjo pridobiti zaupanje pri svojih predstojnikih. —
Sedemdeset vinarjev za vojake na meji. — Vojno ministerstvo je objavilo račun o zbirki za vojake na meji. Zbirka je znesla čedno vsotico 1,206.282 K. a kljub temu so bili mnogi vojaki razočarani. Vojaki so dobili dne 20. dec. za »božično darilo« — sedemdeset vin. in 15. februarja Se 1- K 46 vin.; le četrtina vojakov v »težji službi« je dobila za posladkanje — pet kron. Mnogo komandantov denarja niti razdelilo ni in so le »izboljšali« me-nažo, Česar ni nihče čutil.                       •
Najden je bil zlat obesek. — Zgubitelj naj se oglasi pri upravništvu.
Odprti lekarni. — V nedeljo popoldne boste odprti v Gorici lekarni Oristofoletti-Glhibich. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 6. do 13. t. m.
; spodje pri »Oorrleru« našo notico,  bodo videli, kako so se zopet" tirezali.
Na grob Verdijev bodo romali Italijani v kraljestvu počastit velikega svojega glasbenika' ob stoletnici, kar se je rodil. V Milanu se je osnoval v ta namen poseben odbor. Lepo je ito, Italijani znajo častiti svoje može. — Tukajšnji »Corriere« pa vabi .tudi goriške Italijane, da bi poro-niali z onimi iz kraljestva na grob Verdijev. Nihče pa ne verjame, da bi gnala Corrierovce v Italijo ravno želja počastiti spomin Verdija!? Včasih je politična oblast že »prepovedala Corrierovcem take izlete v Italijo. ^^^^^
Narodna obramba.
Cirll-Metodovi podružnici In »Sokol« v Podgori prirede v nedeljo, dne 6. aprila t. 1. opereto v 3 dejanjih: »Kovačev študent« s spremljevafljem orkestra. Veselica se vrši v dvorani g. Št. Bregant, tik želez, mosta. Začetek ob 4. uri pop. Po predstavi javni ples. Vstopnina h se^ dež I K, II. sedež 60 vin., stojišče 30 vin. Pri predstavi in plesu igra vojaški orkester.
Naše užigalice. — Iz mesta: Tz srca mi je govoril dopisnik v sobotni številki, podžigajoč Slovenke m Slovence, naj kupujejo užigalice družbe sv. C. in M. Pa tudi dolžnost prizadetih trgovcev je, da imajo v zalogi vedno Ciril-Metodove užigalice ter morejo ž njimi postreči slov. občinstvo. Kdor ibi jih ne imel, tega ni smatrati za slovenskega trgovca! Da bi kak trgovec usilieval drugo blago Slovencem in Slovenkam, ko zahtevajo druž-bine užigalice, to si slovesno prepovedujemo. Tstotako morajo naročiti nemudoma Ciril-Metodove užigalice vsi oni laški trgovci, ki so jih dosedaj imeli pa so jih opustili, ker so ihn bile usilienc druge! Drugače ve vsak zaveden Slovenec 5n Slovenka, kal ie storiti. Poživljamo ponovno slov. občinstvo, nai kupuie le užigalice za družbo sv. C. in M. Te služilo naši narodni obrambi. Vsak pa ve. kake važuo*M ?a goriške Slovence je na .primer Narodna šola v Gorici ali pa ona v Krminu.
Domača politika.
. Rekurz goriške občine — odbit.   —
Volilni imeniki za dopolnilne občinske volitve v Gorici lansko leto so bili razgrnjeni, v vpogled voliicem samo 14 dni. Nemški tekst Statuta določa jjasno razgrnitev volitnih imenikov skozi 4 -tedne. Ker so nekateri volilci to zahtevali in je bito na-mestmstvo mnenja, da imajo prav, se je občina pritožila na ministerstvo, katero je utok odbilo, češ, da gre tu za prenesen delokrog, v katerem odloča namestništvo. Občina se je obrnila na upravno sodnijo in v razpravi v sredo je ta odbila utok obč. goriške; motivacija pravi, da pripravljanje volitev Je emiraenten državni interes in je občino v izvršitvi volitev smatrati za zastopnika namestništva. Druge interpretacije ne pripušča niti goriški mestni statut. §k> je za stvar v prenesenem delokrogu m tu je bilo namestništvo glede" končne odločbe zadnja instanca. — Ma-gistratni juristi so bogatejši za eno bla-mažo.
Zmešan »Corriere«. — Ta taški listič, glasilo vladajoče klike v Gorici, je prišel čisto ob pamet Tadi članka grofa Coroni-nlja v »Grazer Tagblattu«. »Soča« je samo konstaitirala, radi česa se tako jezi »Corriere« na grofa, ne pa da bi se postavila pri tem niti v nalmanjšj meri na stran gospoda grofa. Samo konštatiraJa je nekaj — sedaj pa kažejo ti zmešartci, da ima grof prav glede" njm pri *Corrieru«; kajti intelektualno ne stoji visoko oni, ki more H nagega Slančiča sklepati, da smo dati prav Coroniniju glede" njegove trditve o intelektualni vrednosti avstrijskih Italijanov. Naj le preberejo še enkrat laškf go-
Prosveta.          1
Gostovanje ljubljanskega slovenskega gledališča v Gorici prične v nedeljo 6. aprila. Prva predstava v Trgovskem Domu bo torej v nedeljo zvečer, in sicer se uprizori velika burka »Uboga para«. Sodeluje vojaška godba.
V torek 8. aprila se uprizori znamenita Sudermannova drama: »Tiha sreča?«. Nadaljni repertoar prih. tedna je: Mornarjev »Vrag«, Kadelburg: »Gospod senator«, francoska veseloigra: »Mala čokoladarica«, Dr. Gradni-kova prireditev: Serrfhinelli: »Ljubezen treh. kraljev. Hauptonann: »Voznik H en šel«. Program je zani-\ miv in pričakovati je povoljnega obiska.
Pošta in ljudska prosveta. — Kakor javlja »Revue«, se bavi uprava belgijskih pošt z velikim projektom, kako bi porabila organizacijo poštne službe za širjenje prosvete v ljudstvu. Vsi, tudi najmanjš? poštni uradi, bodo dobivali ljudske knjižnice, v katerih se bodo dobivale knjige brezplačno za čitanje, samo vsakdo, kdor se hoče okoristiti te ustanove, mora vložiti tri franke janičevine; tako bi država ne imela nobene škode, ako se kaka knjiga izgubi. Poedini poštni uradi si bodo od časa do časa zamenjavali med seboj knjige. Tako se dela v naprednih državah.
DOPISI. Iz ajdovskega okraja.
Iz Dolenje Branice. — V nedeljo (t. j. 6. apriia 1913.) ob 3Va uri popoldne se bo vršil v čitalnici redni letni občni zbor bralnega in pevskega društva »Branica«. Dnevni Ted po pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ciril-Metodova podružnica za Sv. Kr:ž-Dobravlje-Vel. Zabije vaibi k veselici v nedeljo, dne 6. aprila 1513 v dvorani g. Ferjančiča v Sv. Križu. Vspored: 1. V. Parma: »V petju oglasimo...«, moški zbor s spremljevanjem klavirja. 2. Dr. A. Schwaib: »-Dekletce, podaj mi roko«, mešan zbor. 3. J. Kocjančič: *Le nocoj še luna mila...«, unoSki zbor.;4. H. Vogrič:
»Temu treba se odvadit...«, kuplet s spremljevanjem klavirja. 5. Dr. A. Schwab: »Slanica«, moški zbor. 6. Fr.. Korun: »Potrkali sna okno*, moški zbor. 7. A. Linhart: »Županova Micika«, veseloigra s petjem v dveh dejanjih. 8. Davorin Jenko: »Na tujih tleh«, ženski zbor s spremljevanjem klavirja. 9. *** »Beračeve skrivnosti«, kuplet s sprem, klavirja. 10. *** »Zamenjena nevesta«, ali »Taidi Šuštar ima srce...«, šaljiv prizor s petjem. iPo veselici ples. Med vsporedom in pri plesu udarjajo tamburaši iz Dobravelj. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina k veseiici 40. vin., s sedežem 1 K. Ker je 'čisti dobiček namenjen prekoristni Ciril-Metod. družbi, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi veselični odsek.
Ciril-Metodova podružnica v Sv. Križu nam priredi v nedeljo zopet lepo veselico, deloma s spremenjenim in obširnejšim vsporedom kot na Vel. pon-deljek. Ta dan je, kakor znano, priredila Ciril-Metod. podružnica veselico, ki je vspela v vsakem ozira najboljše, dasirav-no tujcev radi slabega vremena ni bilo. Veselični odsek je sklenil, da se veselica ponovi, in to na željo domačinov, pa tudi okoličanov, katere je vreme zadržalo doma, da se veselice niso mogli udeležiti. Vse one, kateri so bili namenjeni že na Velikonočni pondeljek v Sv. Križ k Ciril-Metod. veselici, vabimo naj prihite 6. t. m. in naj polože svoj: ma-1 dar, domu na a It ar.
Pa tudi oni, ki so že videli >»špas«, naj prihite v polnem številu.
Pa še nekaj! — To pa povemo bolj skrivnostno: Pripravlja se, kakor čujemo grozno bombardiranje, (pa ve Ta-raboša, ker tam imajo Črnogorci dovolj opravila) — ampak bombardiranje važne slovenske trdnjave. Želeti bi bilo, da se vsi udeležijo bombardiranja. Toraj, v nedeljo 6, t. m. na veselo svidenje pri Ci-ril-Met. veselici v Sv. Križu!
Sokolski vestnik.
Sokolov pešizlet na Ajševica se bo
vršil jutri t. j. 6. t. m. Odhod točno ob 2 popoldne. Zbirališče pred kavarno »Central«. Na Ajševici pri Komelu daljši odmor. Ob 6 uri zv. skupen povratek črez Kronberg. Priti je v cividni oble-k i. Gostje dobrodošli! V slučaju slabega vremena se izlet prenese na prihodnjo nedeljo. Na zdar!
Sokol v Sežani 1x> imel 25. maja t. 1. (nedelja) svoj I. zunanji nastop, združen z veliko veselico. Ves gornji Kras se že sedaj živo zanima za to prireditev, ki ima dokazati, da je v Sežani 'Čvrsto, krepko sokolsko gnezdo, da ima naš Sokol smer, samozavesten polet, trdno, nezlomljivo perot. Vstrajno se že mesece vežba v telovadnici, pridno razvija veselični odsek svoje priprave, neutrudno vabijo Sokoli na svojih izletih iz Sežane v bližnjo in oddaljenejšo okolico občinstvo, ki gotovo ne zamudi lepe priložnosti, ter bo pomagalo ob enem položiti prvi kamen za zgradbo lastnega sokolskega doma. 25. maja v Sežano. — Naša dolžnost je, da bdimo in čujemo bolj kot kdaj poprej nad Sokolom, ki mu branijo k luči, k solncu!
Gospodarske vesti.
Jadranska banka. — Dne 30. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne se je vršil VII. redni občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu Zborovanje je vodil predsednik banke, njega ekselenca Niko baron Nardelli. Čista bilanca per 31. 12. 1912 izkazuje sledeče stavke: Aktiva: Gotovina v blagajni K 971.836'50, menice K 7,207.618'10, vrednostni papirji kron 2,218.030'81, konzorcijalni posli kron 360.922'12, dolžniki K 22,I96.575'64, nepremičnine (bančna poslopja v Trstu, Spljetu in Šrbeniku) K 670.862*40, inventar K 98.606'86, prenosne stavke K 175.310'95, skupaj K 33,899.763'38. Pasiva: delniška glavnica 8,000.000 K, rezervni zakladi K 642.283'58, vloge K 6,556.86872, upniki K 18,018.507'36, nedvignjena dividenda K 1.847'50, čisti dobiček K 680.246'22, skupaj K 33,899.763'38. Kakor iz pregleda razvoja razvidimo, je Jadranska banka tudi v preteklem letu lepo napredovala; skupni promet je znašal K 1,457.379.822'58 (lani K 913,107.546'58). — Jadranska banka je ot-vorila v mlnolem letu dve novi   podruž-
nici in sicer v Kotom in Metkovlču, m je s tem razširila mrežo svojih podružnic na 8. Podružnico v 'Kotoru Je pridobila banka s tem, da se Je z njo fuzijonirala že dolgo vrsto let obstoječa dobro vspevajoča Hrvatska bokeljska štedionica. Predlog upravnega hi nadzorstvenega sveta glede razdelitve čistega dobička je bil enoglasno sprejet in se bode izplačala za leto 1912 kakor lani 6y4%na dividenda t. j. K 25 po delnici (glej današnji inserat). Dividenda je plačljiva od danes pri' blagajnah banke v Trstu, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviču, Opatiji, šibeniku, Spljetu in Zadru. V dopolnitev nadzorstvenega sveta Jadranske banke je bil enoglasno izvoljen gospod Dr. M. G. vitez Domenego, zastopnik generalnega ravnar telja c. kr. priv. južne železnice itd, na Dunaju.
• Vipavska železnica je imela dohodkov tekom lanskega leta K 206,600 (44.339 več od prejšnjega leta).
Goriški tramvaj je inkasiral tekom takega leta 147.919 K (7840 K več nego ^prejšnje leto).
Sklep šol. leta strokovne nadaljevalne šole za zidarje v Renčati se je izvršil na Belo nedeljo popoldne. V primemo okrašeni šolski dvorani se je zbralo mnoge občinstva, zid. učencev ter gospode iz Gorice in bližnjih vasi. Predsednik kura-torija .g. Angel Trojer pozdravi navzoče, 7lasti odposlanca okr. glavarstva g. Jos. Znidarčiča, okr. komisarja, dalje zastopnika okr. šol. sveta g. nadzornika dr. Jos. Pavlina, ravnatelja moš. učiteljišča g. Vek. Bežeka in drugo navzočo gospodo. Vodja šole je poročal b stanju šole. Po-ttamemo. da je šola 3 razredna, katero je je obiskovalo 58 učencev; učiteljstvo je gg. Vižintin Rudolf, vodja in Pet. Nemic za merkantilne predmete,, g. Anton Ferlat za ' strokovno risanje in stavbarstvo. Podpo^ ro dobiva kuratorij od države, naše dežele, občine Renče, okraj. šol. zaloga in trg. in obrtne zbornice v Gorici. Obisk in učni vspeh šole je dober. Odlikovanih je 14 učencev. Po poročilu voditelja je upravitelj občine g. A. Trojer v svojem govoru poudarjal važnost te šole za obrtne učence hi občino Renče. Odposlanec okr. glavarstva g. komisar Jos. Znidarčič je v zaključnem govoru zlasti priporočal učencem, da si pr^obljene nauke in spretnosti ohranijo in spopolnijo sebi in splošnosti v korist. Konečno je v izbranih besedah pozval navzoče na trikratni živio! ljubitelju in zaščitniku šolstva presvetlemu cesarju. Z odpeto cesarsko pesmijo je bila pomembna slavnost zaključena. — Navzoči so si ogledovali razstavljene šolske izdelke, ki kažejo, da učitelji in učenci vestno vršijo svojo nalogo. Zidarska šola pa je in bode velike važnosti ne samo Renčam temveč narodu sploh. Od nje <in sorodnih obrtnih šol dobiva naš narod prepotrebno strokovno in duševno izobraženo obrtni-što. —        |     _______^
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« priredi v nedeljo 6. t. im. izlet k veselici v Podgo-ro telovadnega društva »Sokol« in družbe sv. Cirila in Metoda. Gosp. člani so vljudno vabljeni, da se v polnem številu udeleže. Sestanek na veseličnem prostoru ob 3 in pol. Obenem se naznanja, da priredi naše društvo 13. t. m. izlet v Ajdovščino. Natančen odhod se naznani pravočasno.
Kolesarsko društvo »Danica« naznanja, da priredi 27. t. m. izlet v Italijo skozi Gradišče, Palmonovo, Videm in nazaj. Natančen odhod se naznani pravočasno. Tirni potom naznanja, da priredi na binkoštni pondeljek t. 1. izlet k slavnosti bratskega .kol. dr. »Ilirija« v Gorjanskem.
Vinarska in gospodarska zadruga
v Dornhergu
vabi svoje Slane
k rednemu občnen
dne 13. aprili t. I.
ob 3. uri popoldn«
v prostorih g. Karla Kerštvaiija.
Diravnl rad po pravilih.
199-1
Razne vesti.
Vellkarisk požar v papirnici Gratweln pri Gradcu. — Dne 3. t. rn. ob pol 11. uri zvečer je začela goreti papirnica Levikam Josefsthalske družbe v Gratweinu, to je dvoje poslopij velikanske tvornice. Ob 10. uri 15 minut so zapazili, da šviga plamen vz enega velikanskih papirnih skladišč. TvorniSka požarna bramba je takoj gasila, a požarar"1diis^,ie,.s^,«ši|o^:hi^y§t*--ril,, ni mogla zadušiti, marveč zalgalolse' je tudi drugo skladišče papirja. Zgoreli sta skladišči papirja, ki je vsako 60 metrov dolgo in 10 metrov široko. Eno skladišče je iz lesa zgrajeno, .ki je hitro goreJo*vjir,u7 go skladišče je žJdano, a tudi tu je papir hitro gorel. Več kilometrov daleč je bilo svetlo kafcor podhev. Skladišči sta popolnoma zgoreli. Zgorelo je 200 do 300 železniških voz papirja, a je škoda večinoma po zavarovanju pokrita.
Koliko ozemlja so zavzele posamezne balkanske države« — Srbski tiskovni urad prih&ša statistiko, koliko'bzčrirlja so zavzele posamezne balkanske države v balkanski y6jni. , Po tej statistiki so zavzeli Srbi in Črnogorci 62.000 km2, Bulgari 55.000 km2, Orki'30.000 ikm2.
. Koliko ladji se pogubi v enem letu. — Po statistiki- »Bureau Veritas« se je leta 1912* kolikor je do sedaj dognano, 838 morskih ladij popolnoma pogubilo, in sicer 510 jadernic s. 216.177 čistih ton in 328 parnikov s 612.450 kosmatih ton blaga. Med njim je bilo 39 nemških: 20 parnikov in 19 jadernic. Potem še kaže statistika 5798 iladijj ki so bile poškodovane vsled raznih nezgod, kot požar, naseda, kolizije itd. Med temi poškodovanimi ladija je 607 nemških.
Avstroogrsko prebivalstvo po stanovih'. -;- Zadnje ljudsko štetje dokazuje, da v n&šr monarhiji še vedno (prevladuje kmečki stan; dve petini vsega prebivalstva se preživlja s kmetijsktvom in gozdarstvom. V poljedelstvu, vrtnarstvu, ri-bairstvu in gozdarstvu je zaposlenih 30,100.000 oseb, v industriji pa 8,410.000; dalje: v trgovini, prometu in zavarovalništvu 3,316.000, v rudarstvu in fužinarstvu 742.5^0, stavbeni obrti 940.000 in v domačem gospodarstvu1- 1,138.500 oseb. Uradnikov, učiteljev, duhovnikov in umi-rcvljevcev je 3,060.000, brez poklica 1,249.000 oseb.
Radi ponarejanja denaria so iprišli v Trstu pred poroto mehanik R. Bevilacaua, livar Jaschi in instalater Kohn. Vsi so Tr-žačani. Jaschija je zalotila policija, ko je delal pe*fcronske komade. Falzifikati so bili lepi in, celo v uradih so jih sprejemali. Bevilacaua je priznal, Kohn je tajil, Jaschi tudi prizjnal pa se skliceval na svojo revščino, — Porotniki so pod utisom naslikane bede in žalostnih razmer obtožencev zanikali krivdo in sodni dvor je obtožence oprostil.    •
Velikanski bančni polom v Nemčiji. Dolgov 30 milijonov. — V Kustrinu je propadla bartka Puppe. Nepokrite dolgove cenijo na 25 do 30 milijonov mark. Veliko ljudi ie vse svoje premoženje izgubilo. Lastnika propadle banke, Puppe in sin ista pobegnila. Srn je oblastem iz Berolina naznanil konkurz. Sodijo, da sta se propadla bankirja usmrtila.
Srbi, padli pred Odrinom. — Bulgar-ska vlada je določila termin 14 dni za prevoz trupel srbskih junakov v domovino, ki so padli pred Odrinom.
Morilec grškega kralja Jurija je je-tičen. — Morilca Skinasa so preiskali zdravniško in konstatirali, da je jetičen. To kaže tudi njegova žalostna slika po ilustrovanih listih.
Epidemije v Srbiji in Bulgarlji. — V
Srbiji je razširjen tifus, v Bulgariji pa črne koze. V Negotinu je umrlo za tiiusom 500 turških ujetnikov.
Pogodila je. — »Povejte mi, draga tetka, zakaj ,na Angleškem kraljice navadno boljše vladajo nego kralji?« je vprašala bourbonska vojvodinja   dvorno
damo Mentnou. Ta je odgovorila: Zato, ker za Časa vlade žen vladajo možje, za vlade mož pa žene.«
Red iz Afrike, — Pariški listi pripovedujejo veselo anekdoto o nekem bogatem pariškem trgovcu, ki je bil v avdijen-ci pri predsedniku francoske republike, da dobi dovoljenje nositi neki red, katerega mu je dalo neko črno afrikansko veličanstvo. Poincarč je vprašal trgovca;-kakšen P4^-J^!f»4B*@dgoYOw-Zlat vmtem, na katerem Vjsi rdeča amajla. Mislim, da ne bo zaprek, da ne ti smel nositi tega reda. Predsednik: Ne, ne, le nosite ga. Samo ne smete pbzabiti,.da treba nositi tuja odliko--uanja tako, kakor jih nosijo v deželi, iz katere so došla. Ako bi red nosili drugače, bi bilo to žaljenje za vladarja, ki vam ga je poslal. Trgovec: Podvržem se statutu o tujih redovih. Predsednik: Torej boste utaknili prstan rkozi nos, ker kakor vem, v Afriki nosijo rederv/e^tako.... Trgovec, vitez afriškega reda, pa. se, ni mogel od-lo.čiti za tako nošnjo reda, 'podarjenega mu 'od Črnega veličanstva.,,      ,              ?-' ¦
Cpileptični bolniki
najdejo  pomofi in tdra^je v novem  naCinti tdmUtaJa. Kdor rabi pomo«, naj. se obrne na naslov:  Arttllobe  Ordinatlonianstalt, Budimpešta, V., Orosae Kronengasse 18,
Mali oglasi,
Bajmanjli pristojbina atane «0 vin. Ako je oglat obiolnajll «6 raJuna u fsako beiedo 3 vin. IajpMpraTM;ie inaerlranje m trgoToe in obrtnike.
Eollko le manjilh trgorcev In obrtnikov t Gorlol,
Fotograf h. Jerfcič ESJ&SPg
menu in tudi zvečer pri električni svetilki BJupiter". — Senzacionelna npvpat, krasen umetniški efekt!                                  Wj      -
Uita V ulici Orzoni št. 34 A se odda takoj v niao najem. Obsega: 3 praktične sobe, kuhinjo, klet, podstrešje, dvorišče in vrt. Najemnina 6i K .na mesec.                                     121—3
Slovanska Šivilja ZJ^^S*™
Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi
Josipiua Bregantič, ulica Caserma št. 5, Hi! nad.
-     .         .                                                      417-1
^talMlIftnio se °dda v najem v lepem kraju. OldllUVdllje Obsega 2 sobi in kuhinjo. -Ppizvfe se v Via Časa rossa št. 4.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na ndvd urejeniHotel »Pri Zlatem Jelenu«,
Število prebivalstva v Evropi.
Po najnovejših statističnih podatkih, obelodanjenih od pojedinih evropskih držav, znaša celokupno število prebivalstva Evrope 433 milijonov 900 tisoč.
Od tega ima Rusija prebivalcev 117 milijonov, Nemčija 64, Avstro-Ogrska 51, Angleška 45, Francija 39, Italija 34, Španija 19, Belgija in Rumunija po 7, Evropska Turčija 5, Tiolandska, Portugalska, Švedska, Bulgarska po 4 milijone, Švica 3, Srbija, Danska, Grška, Norveška po 2 milijona.
Na kvadratni kilometer prihaja v Evropi 44 prebivalcev, največ izmed vseh delov sveta. V Aziji prihaja na kvadratni kilometer 20.0 preb., v Ameriki in Afriki po 4.5, v Avstraliji pa samo 0.8.
Najgostejše je razmeroma obljudena Belgija; tam prihaja na kvadratni kilometer 286 prebivalcev, sledi Holandija s 177 prebivalci. Angleška s 146, Italija s 120, Nemčija s 112, Švica z 91, Avstro-Ogrska s 76, Francija s 74, Rusija s 23* Norveška z 8 na kvadratnem ikilometru.
Kar se tiče rodovitnosti, zavzema prvo mesto Rusija, kjer pride na 1000 prebivalcev 44 porodov: sledijo Ogrska .35.6, Italija 32.9, Avstrija 32.4, Nemčija 29.8, Holandska 28.6, Švica 25.2, Švedska in Angleška 24.8, Belgija 23.7, Francija 1.97.
m
JADRAM BANKA
Občni zbor delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 30. marca t. L, je sklenil izplačati za leto 1912
no
6
1   O
|4
dividendo.
Vsled tega se b de izplačeval kupon št. 7 pofenši od 1. aprila 1.1. pri blagajnah banke v Trstu, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviču, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru s
K 25"-
TF?ST, dne 31. marca 1913.   ' 120-1                 UPRAVNI SVET.
napredek vede!
1
NajenergiCneiSe in  gotovo : ae zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
I1RUB1N GASILE-
Stotine zdravniSMh potrdil. potrjuje, da se _ uretralna zoženja, ptostatitis, tue-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s
kcm«.   ftonlefl Casile
Konfeti Casile urejajo uriniranje, se da M bilojtrebairabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje fai pogosto uriniranje; > «dini korenito ozdravijo umralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mehurno katarje, kamen, nesposobnost za za-drSavauje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4-—.
lornbin Casile, najboljše protisifilitieno in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, ^anemiji, impotenoi, kostoboli, isbias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijatn, spennatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevaleo uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jombina Casile K 3'50.
Vbrizgap.ec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnotie in izpad maternice itd. -r, Steklenica vbrizganca Casile K 3'SO. Kdor Seli veCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medieinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih le-"" Gorioi v lekarnah Cristoiolettt in Tromba.                     6—1
Občni zbor
Kmečke posojilnice u Pruačini
so vr5i
dne 27. aprila 1913
ob 3. uri pop. u MSI 51- 16.
DNEVNI RED:
i. Poročilo načelstva.
2.  Odobritev računskega zaključka.
3.  Nadomestna volitev. 4 Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi
123.                         načelstvo.
*
Pulj.
Na dan 3. t. m. je bila določena pred okrožno sodnijo v Rovinju razprava proti bivšemu občinskemu eksekutorju Sellesu. Ta razprava pa se ni vršila, marveč je preložena na ipoznejši čas, ker treba zasli-šati še nove ipriče. Tozadevnemu predlogu Sellesovega branitelja dr. Rismonda je sodnija ugodila.
Onih H) bivših uradnikov je bilo oproščenih v Rovinju, kakor znano. Nastal je že med razpravo, ki je trajala 3 tedne, sum, da je kamora najela ljudi z namenom, 'da vplivajo na porotnike, da oprostijo obtožence, kar se je tudi v resnici zgodilo. Enega takega naganjača imajo že pod ključem. Zapletene so v to stvar baje celo.do sedaj ugledne osebe.         '     *;
Poroča se iz Puija dalje, da so prišli na sled novim raznim malverzacijam. Vrši se preiskava, zaslišujejo se priče. Obetajo se nova razkritja, novi škandali!
ZHHUHLfl.
O priliki smrti našega nepozabnega
VIKTORJA
veže nas dolžnost, da se tem potom zahvalimo vsem prijateljem in znancem, kateri so se na katerikoli način trudili, da so lajšali gorje pokojniku.
Posebno  nas  veže  neizmerna   dolžnost  zahvale   gospej   Franji Nussdorfer, katera nam je bila glavna opora v teh britkih urah.
Imenoma bodi izrečena posebna zahvala: preč. duhovščini za dušno uteho ob času bolezni ter za spremstvo k zadnjemu počitku. — G. dijakom-sošolcem na čelu z g. profesorjem Košnik za spremstvo oziroma za prenos dragega na pokopališče, za podarjeni krasni venec ter za ginljivi govor g. dijaka-prijatelja. — Domačemu g. nadučitelju in pevcem -za ginljivo petje, darovalcem prekrasnih vencev in nositeljicam istih, ter sploh vsem, kateri so pripomogli, da se je vršil pogreb na tako lep način: ter nam s tem lajšali neizmerno žal.
AJDOVŠČINA, dne 4. aprila 1913.
Družina Repi*.
i
n
oricl^j
Patentouani sidro-strešniki
{Patent Hnkcr Falzzlgeel.)
Nota, viharju is dežja kljubujoča krito«. Najednostavnejše, naj-" " ]e in najcenejša stresno kritje. Ki potrebno ne privezovati, ne „..jiiati. Kritba skoraj dvojnata, valed tega varuje pred mrazom in vročino. — Sidro strežniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način.
Glavni zastopnik za GcriSko, vipavski in tolminski okraj ter za Kras :
tvrdka z železnino    f|#   ZtfjCC   "   GOIlCilt
Gosposka nlica št. 7., telefon št. 107.
C.kr. priv.
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke   za   gospode,   dečke  in
otroke.
M. POVERAJ
Gorica, Travnik štev. 5.
Ljubi  moj kam greste?
k BATJEL-U
v Gorico
Stolna ulica 2-4
po novo dvokolo, Micka po"Šivalni stroj, Jože po gramofon in TinCe po kmet. stroj. Tam  je  velika *aloga  in mehanična   delavnica. Prodaja na obrofee. Ceniki franko.

Prvo Vacuum fioriško čistilno podjetje
Gorica, Yi*i Ascoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-50     Posluži se s proračuni in prospekti.
Slovenci!
I' Podpirajte in poslužujte se                  '*
Prve slovenske brivnice f                       v Gorici,
j Gosposka ulica štev. 1 (nasproti    cnto).
j                   Postrežba solidna in snažna.
1 Za obilen obisk se priporoča
»                                   KtAH HOVAK, brivec in laaniCar.
[Lekarna   Cristofoletti t Sonci na f ravnika 1
H-                                      jfr      ^J^^                          TrsMuo (Stokflievo) jetrno olje.     I
rm;    '                    ^.         .JHi^h^^^^^^                  9ftSBimn crodatvn nrnti nrsnim bolez- "^
I
I J
Trskino (Stokflievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesti slabosti Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K 1*40, bele barve K 2 Trskino železnato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom   in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino  jetrno olje se železnim jodecem. S tem oijem se ozdravijo v kratkem 5asn z gotovostjo vse kostne bolezni, Bežni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. -  Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev.  ===== OJJe, katerega naroCam direktno iz Horvegrje, prelite se vedno v mojem kem. laboratoriju, ....    ,.„._...   „ .          fim j^jgjjj SVM|n,  {j«,  odjemalcem glede Cistote in
>^>
predao se
napolnijo steklenice. Zato zamorem
¦='¦¦¦'¦ ¦    stalne sposobnosti za zdravljenje.
Crlstofolettljova pijača Is kino In žalaza.
Najboljii pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. =   Ena steklenica stane 1 krono  60 vinarjev.   =
Kupujte samo dvokolesa MHltCliaM9 ki so najboljši' francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Ollflllial UIClDlia  so najprak-Učnejši za vsako hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj
teče brezšumno in je jako-trpežea.
Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to
stroko spadajoče predmete se dobi po to- j
varniški ceni pri tvrdki
"^rzZu ^.m
Kerševani & Čuk
i, m Stolnem rrgn it. 9. GORICA.
-Tln<4>1Ma»-5M>T-ft
Suhe, lepo strug ane
Hm iEjekm palice «
razpošiljata po nizki ceni od postaje Rakek
And. Paternost & sin
Dane pri Rakeku (Kranjsko).
101 - 2
IZIDOR NANUT
autorizouano staubena turdka $ djoi^ici
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata  p. n. občinstvu   za vsa
stavbena  dela.  Izdelujeta   vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
millonl l|ml. —
jo.odpravilo
Kašelj
hnpavost,4 katar,  zaJiženost,* krčnT in «ki    »a* oslovskiikašelj sja"...     ?&
IBL Kaiserjeuim!
------prsnimi karamelami------
t znamko 3 jelke.
fil A n    notarslto potrjenih priznanj od raznih zdravnikov
UIUU    in privatnikov, katori jamčijo za dobor uspoh.
Bonboni ao jako lahko zaoiitni in okusni.
Zavojcld so po 20 ali 40 vin., dozo po 60 vin.
Dobiva so v lekarnah pri G. Cristofolotti c. kr. dvorni
dobavitelj, L. Glrabich, C. B. Pontoni, Itoggiero Kurner
A. de Giron«oli, v mirodilnici A. Mazzoli, v lekarnah:
Jurji Hus v Vipavi, L. Kurschen v Ajeln in Maks
Kozower v Ajdovščini.
Proda se
pekarijo in prodajalno kruha na jako ugodnem kraju mesta. Naslov pove naše upravništvo.
119-1
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
udika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste njbiljtlfc tvrdk iz Istre, Oilmcija. Hilfatti. Sni ii 1«
s prodajo na drobno in debelo.
Prodala na drobno: Kron —'96,1*04, i12
1*20, 128, 1-36, i'44, 1'60, 1*80, 2'-, 240
ta luči po 72 vin.
------    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so puSČa kupcu do  popolne   vporabe olja-, po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski lds in navaden. Zaloga
---------------- mila in svež.----------------
Cene zmerne.
Glavna zaloga
podpetnikov
A. Drafovka iSorica, Raštelj 3. @j Zaloga usnja.
PALHfl
Podružnica
»Ljubljanske kreditne banke"
v GORICI
»elniSka glavnica K 8,000.0(10.
Rez rvni zakladi E 1,000.000. Centrala O  L|nlll|nil!,  podružnice: Celje,  CelOUeC,
Sar*leoii, Split, Trat.
vhOZ~ rL* vretolnih papirjev vseh vrst devis-valut. - Predujmi na vrednostne »apirje. - Borzna naročila. - Srečke na obroke. - Eskont meni*-
v,oge na knj.*ice po 4/4/„ v tekočem računu po dogovoru. - Stavbeni krediti. - Sprejemanje vrednot v varstvo in  oskrbovanje. - Safes.  - Promeae za
vsa žrebanja. - Nakazila v inozemstvo. - Kreditna pisma. - Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.