/t A -= -iS* s PRILOGA ŠT. 3 LETNIK II. MAREC 1976 SitifPliOST qtcxstoor szdJC Qufitjojkia tv\oste-'f\o$* ne V.v.\y.| RIBUN •vXvrvX,X,XvI\\vXv!\\,v,,,v,v Mii II GRADIVO ZA SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE 21. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega ZBORA BO 15. APRILA 1976 OB 16.30 V DVORANI SKUPŠČINE OBČINE PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij 2. Potrditev zapisnika 19. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 26. 2.1976 3. Sklep o podelitvi občinskih nagrad in priznanj 4. Poročilo o delu sodišča združenega dela v Ljubljani za leto 1975 ^ 5. Poročilo občinskega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 6. Poročilo Postaje milice-Moste 7. Poročilo uprave inšpekcijskih služb 8. Poročilo mestnega javnega pravobranilstva v Ljubljani za leto 1975 9. Predlog družbenega dogovora k srednjeročnemu razvojnemu načrtu o varstvu okolja do 1980 10. Predlog kadrovskih sprememb in dopolnitev za sodnike Pri sodišču združenega dela v Ljubljani 11. Predlog kadrovskih sprememb v izvršnem svetu skupščine občine 12. Delagatska vprašanja. POLEG GRADIVA ZA SEJO SKUPŠČINE DELEGATSKA TRIBUNA PRINAŠA ŠE: volitve delegacij in delegiranje delegatov v skupščino občine poziv akcijskega odbora za sanacijo dijaških in Študentskih domov S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na zadnji seji dne 26. februarja obravnavala vrsto pomembnih vprašanj, med katerimi velja omeniti tri odloke: odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet proizvodov in nepremičnin ter odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku od prometa proizvodov in plačil za storitve. Poleg navedenih odlokov so delegati vseh treh zborov na zadnjem izrednem zasedanju skupščine posvetili pozornost tudi družbenemu dogovoru o gradnji doma za upokojence in stanju počitniškega doma v Zambratiji. Po izčrpni razlagi načelnika davčne uprave, ki je skušal pojasniti bistvo predlaganih sprememb, je sledila živahna razprava, v kateri so sodelovali predstavniki posameznih krajevnih skupnosti. O obdavčevanju pa je spregovoril tudi član združenja zasebnih obrtnikov v občini, ki je menil, da predlagane spremembe lahko povzročijo nepopravljivo škodo na področju obrti. Po njegovih besedah je obrt že sedaj tako obdavčena, da tamkaj zaposleni komaj zmore dajatve. Dogaja se, da mnogi opuščajo svojo dejavnost saj v nadaljnjem obstoju ne vidijo nobene prave perspektive. Predstavnik združenja je skušal svoja izvajanja podkrepiti tudi s številčnim prikazom obveznosti dveh zasebnih obtnikov. Izkazalo se je, da dajatve niso majhne. Ko je načelnik davčne uprave SO Moste-Polje odgovoril na zastavljena vprašanja je menil, da predlagane spremembe obrtnikov večinoma ne bodo prizadele. Povedal je, da pri sedanjem novem načinu obdavčevanja ne gre za obdavčitev bruto dohodka, temveč za večjo obremenitev njegovega preseženega dela. Ker pa le-tega doseže sorazmerno malo obrtnikov, je bojazen, da bodo obrtniki močno prizadeti, predvsem neutemeljena. Načelnik davčne uprave pa je le malo omenjal druga pereča vprašanja. Njegova pojasnila o razlikah med obrtniki v mestu Ljubljana in na deželi niso bila povsem zadovoljiva, saj je opozoril le na nekatere razlike. Prav tako ni bilo docela pojasnjeno v odgovoru na vprašanje o razliki med uslužnostno in proizvodno obrtjo. Zato je prav, da bo občinska skupščina organizirala poseben posvet z obrtniki. Zanjo se je še posebej zavzel njen predsednik Marjan Moškrič. Ta je menil, da bi do posveta morali priti čimprej. Predlagana višja stopnja obdavčitve so v Ljubljani zbudile nemajhno presenečenje. Precej prahu so dvignile med svobodnimi poklici, na kar je tudi opozoril eden od razpravljalvcev. Kljub temu pa je načelnik davčne uprave povedal, da predlagane spremembe ne pomenijo, da se občina odrekla dodatnemu zbiranju sredstev. Povedal je, da se bo v kratkem spremenil način obračunavanja davka pri prodaji avtomobilov, ker bo zavezanec za plačilo davka drugi kot sedaj. Občinska skupščina je izračunala, da bo prav zaradi tega pridobila nekaj dodatnih sredstev. ZAPISNIK 19. SEJE SKUPŠČINE ZAPISNIK 19. kupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 26. februaija 1976 s pričetkom ob 16.30 v dvorani skupščine občine Skupno zasedanje je otvoril in vodil predsednik skupščine občine Matjan MOŠKRIČ v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM, predsedujočim zboru krajevnih skupnosti Radovanom HRAST-om in predsednikom družbenopolitičnega zbora Slavkom GERLICO. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine občine Zvone TUŠAK. Predsednik skupščine občine je za skupno zasedanje vseh treh zborov predlagal delegatom naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij 2. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov 3. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin 4. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve 5. Družbeni dogovor o gradnji domov za upokojence 6. Sklep o imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja 7. Informacija o počitniškem domu Zambratija 8. Delegatska vprašanja Predlagani dnevni red skupnega zasedanja so delegati vseh treh zborov soglasno sprejeli. Ad 1) V verifikacijsko komisijo je zbor združenega dela soglasno izvolil: 1. Ivana Brvarja, delegata VI. konference delegacij 2. Franca Bogataja, delegata XXI. konference delegacij 3. Malči Demšar, delegatko I. konference delegacij V verifikacijsko komisijo je zbor krajevnih skupnosti soglasno izvolil: 1. Vero Bajič-Valenčič, delegatko krajevne skupnosti Moste 2. Andreja Hudoklina, delegata krajevne skupnosti Zalog 3. Nika Trampa, delegata krajevne skupnosti Zelena jama Po pregledu pooblastil delegatov za 19. sejo zbora združenega dela je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest, na današnji seji je navzočih 30 delegatov. Odsotnih je 5 delegatov, in sicer: delegat iz II. konference delegacij delegat iz XVII. konference delegacij delegat iz XXI. konference delegacij dva delegata iz delegacije kmetijstva 19. seja zbora združeneg delaje sklepčna. Po pregledu pooblastil delegatov za 19. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija ugotovila: zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest, na seji je prisotnih 23 delegatov. Odsotna sta dva delegata, in sicer: delegat krajevne skupnosti Besnica delegat krajevne skupnoti Klopce 19. seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Po pregledu liste o navzočnosti delegatov družbenopolitičnega zbora na današnji seji je verifikacijska komisija ugotovila: od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora jih je navzočih 16. Odsotnih je 9 delegatov, in sicer: Joža Cerar, Matija Ježek, Franc Mandeljc, Ljuba Novak, Jože Petek, Ivanka Rahne, Vilko Sluga, Barbka Strašek, Alojz Trtnik 19. seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. Ad 2) Ad 3) in Ad 4) Uvodno obrazložitev odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov, odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin in odloka o spremembi in dopolnitvi odloka posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve je podal Štefan Toplak, načelnik davčne uprave. V razpravi so sodelovali: Leopold Kos, delegat družbenopolitičnega zbora Pavle Časar, delegat delegacije obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev Vida Frelih, delegatka krajevne skupnosti Moste Nada Stipolšek, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše Jože Snoj, delegat XVI. konference delegacij Štefan Toplak, načelnik davčne uprave Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. Po končani obravnavi so delegati zbora združenega dela z enim glasom proti in enim vzdržanim glasom, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji SKLEP: skupščina občina Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov v predloženem besedilu. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin v predloženem besedilu. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: dtupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi in dopolnitvi odloka posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve v predloženem besedilu. Ad 5) Uvodno obrazložitev osnutka družbenega dogovora o gradnji domov za upokojence je podal Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Dušan Rozman, delegat družbenopolitičnega zbora Leopold Kos, delegat družbenopolitičnega zbora Stane Meljo, delegat družbenopolitičnega zbora Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Po končani obravnavi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek družbene^ dogovora o načrtovanju, financiranju in združevanju sredstev za gradnjo domov upokojencev in domov za ostarele občane v Ljubljani v predloženem besedilu in z naslednjimi pripombami: 1. V 3. členu je treba natančneje postaviti in določiti načrt izgradnje domov. 2. Besedilo 7. člena je treba spremeniti tako, da se v njem ne zavezujejo občine glede nakupa zemljišč in financiranja komunalne opremljenosti zemljišč, ker za to v proračunih ne bo zagotovljenih sredstev. V 2 Ad 6) Uvodne obrazložitve sklepa o imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: skupščina občine Ljubljana Moste-Polje se strinja, da se za družbenega pravobranilca samoupravljanja za občine: Grosiy)lje. Litija, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Siška in Ljubljana Vič-Rudnik imenuje Bogdana ŠTURMA, diplomiranega pravnika iz Ljubljane. Ad 7) Inforntacijo o počitniškem domu Zambratija je podala Vera Bajič-Valenčič, predsednica občinske zveze prijateljev mladine. V razpravi so sodelovali: Havel Časar, delegat delegacije samostojnih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev Stanc Meljo, delegat družbenopolitičnega zbora Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta Jože Malič, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo Vera Bajič-Valenčič, delegatka krajevne skupnosti Moste Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Po obravnavi navedenega vprašanja so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: skupščina občine Ljubljana Moste-Polje predlaga krajevnim skupnostim, da za rešitev nujno potrebnega popravila otroškega V____;_______________________________________________________ počitniškega doma v Zambratiji ločijo sredstva iz sredstev,kijih bodo pridobile od organizacij združenega dela za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti in priporočajo samoupravnim interesnim skupnostim, da pri rešitvi tega vprašanja sodelujejo s svojimi finančnimi sredstvi. Ad 8) DELEGATSKA VPRAŠANJA Delegatska vprašanja sta postavila: Leopold Kos, delegat družbenopolitičnega zbora Vera Bajič-Valenčič, delegatka krajevne skupnosti Moste Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče javil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 18.40 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. SEKRETAR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE SKUPŠČINE OBClNE ZVONE TUŠAK MARJAN MOŠKRlC PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDUJOČI ZBORU KRAJEVNIH SKUPNOSTI Radovan HRAST PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Slavko GERLICA Ljubljana, dne 8. marca 1976 POROČILO 0 DELU SODIŠČA ZDRUŽENEGA DEU V LJUBLJANI ZA LETO 1975 V Ivin 1975 je začelo tudi za območje ljubljanske in zasavske regije delovali prvoslopno splošno sodišče združenega dela, ki je bilo ustanovljeno z Tpubliškim zakonom o sodiščih združenega dela. Temeljna naloga sodišča je ■tševanje sporov na področju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Sodišče naj bi predvsem varovalo samoupravne pravice delavcev, •emdjnih in drugih organizacij združenega dela ler družbeno lastnino. I*raksa sodišč združenega dela je bila od vsega začetka naravnana tako, da bi tudi sporna razmerja in samoupravno združenega dela reševali na nov način v samoupravnih sodnih postopkih in ne več v klasičnih pravdnih postopkih. Poročilo zajema obdobje od dejanskega začetka dela sodišča, to je od 1. julija 1975 do 31. decembra 1975. '1. OPRAVLJENO DELO SODIŠČA Sodišče je prejelo v letu 1975 skupno 393 predlogov za uvedbo postopka, 355 predlogov so vložili delavci za varstvo svojih samoupravnih pravic, 37 Predlogov so vložile organizacije združenega dela, ne predlog pa družbeni Pravobranilec samoupravljanja. Sodišče je rešilo 159 spornih razmerij. Med spornimi razmerji, ki jih obravnava sodišče, so predvsem •akoimenovani delovni spori med delavci in njihovimi organizacijami združenega dela. Od 393 spornih zadev je namreč 368 ali 93% sporov iz Prebojnih razmerij delavcev. Med temi spori prevladujejo spori iz delitve visebnih dohodkov, dalje spori v zvezi z ugotavljanjem kršitev delovnih Zveznosti in izrekanje ukrepov, spori o razporeditvi oziroma premeščanju udavcev po delovnih mestih ter spori v zvezi s prenehanjem lastnosti delavca. °drobnejša sti tk' a spornih razmerij je razvidna iz priloge. Sodišče je rešilo 159 spornih razmerij, med katerimi je 125 delovnih sporov in 9 drugih sporov. Postopek pred sodiščem je trajal od 1 do 6 mesecev. V roku 1 meseca je sodišče rešilo 46 spornih razmerij, v dveh mesecih 37, v treh mesecih 35 in v roku od treh do šest mesecev 41 spornih razmerij. Sodišče je zaključilo leto 1975 z 234 nerešenimi zadevami, pa tudi sicer ni bilo dovolj hitro in učinkovito pri reševanju spornih razmerij. Vzroki za tako stanje so predvsem v premajhni kadrovski zasedbi sodniških mest z lastnostjo delavca v združenem delu, dejstvu, da je bilo pred začetkom dela sodišča vloženih 113 spornih zadev, in neizkušenosti ter nepripravljenosti vseh sodnikov iz vrst občanov in delovnih ljudi, da bi učinkoviteje in hitreje reševali sporna razmerja. Zaradi tega je v letu 1976 nujno potrebno zasesti še dvoje že sistemiziranih delovnih mest sodnikov, v delo pa čim aktivneje vključevati tudi vse sodnike brez lastnosti delavca v združenem delu. V letu 1975 je sodišče v 72 spornih razmerjih izdalo meritorne odločbe, v 17 primerih je ustavilo postopek, v 3 primerih je zavrglo predloge kot nedovoljene, 74 spornih razmerij pa je rešilo na drug način, zlasti tako, da so udeleženci na pobudo sodišča sklenili poravnave. Sodišče je izdalo tudi 20 odločb o začasnih ukrepih, s katerimi je vzpostavljalo v prejšnje stanje ali na drug način zavarovalo družbeno premoženje ter samoupravne pravice delavcev. Največ ukrepov je sodišče izdalo za vrnitev delavcev na delo v organizacijo združenega dela. Sodišče je predložilo ustavnemu sodišču Slovenije tri predloge za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. IMpud zadev po občinah je razviden iz priložene tabele. Zanimivo je dejstvo, da odpade samo na 5 občin mesta Ljubljane 299 zadev ali preko 76% vseh zadev. Sodišče je reševalo sporna razmerja tako, da je obravnavalo najprej nujne zadeve, zlasti take, kjer ne bi bilo mogoče učinkovito rešiti spora po večih mesecih ali kjer bi bila prizadeta družbena lastnina ali grobo kršene samoupravne pravice. K učinkovitejšemu delu sodišča bodo v prihodnje prispevali s svojim delcsn tudi občinski družbeni pravobranilci samoupravljanja, katerih pa v letu 1975, razen v občini Ljubljane Bežigrad, ni bilo. II. ANALIZA DOSEDANJEGA DELA IN DILEME PRI DELOVANJU SODIŠČA Sodišče ugotavlja, da je velika večina predlogov za uvedbo postopka pred sodiščem utemeljena in da je intervencija samoupravnega sodišča nujno potrebna. Res se sicer precejšnje število sporov *onča " uravnavo med udeleženci potem, ko organizacije združenega dela ugotovijo, Podarskega kriminala, glede katerega smo se dogovorili za ustanovitev stalne kontrole izpolnjevanja dogovora. ( Z našim tovrstnim delovanjem seveda še nismo povsem zadovoljni, pri senier bodo vzroki takšnega stanja deloma podrobnrjr pojasnjeni že v »aslcdnji točki. 2. Organizacijsko kadrovske zadeve OJT v Ljubljani opredeljujeta fredvsem dve značilnosti: najprej je tu nezasedenost sistematiziranih delovnih fo*1. na to slednjo pa se navezuje stopnja fluktuacije navzočih uslužbencev. Iub sistematiziranim 14 delovnim mestom pravnikov, vključno z javnim °zjlcetn, je bilo v letu 1975 po naših ugotovitvah poprečno prisotnih ha delu le j*' 9 namestnikov. Med vzroki za takšno stanje najdemo dalj trajajočo fozensko odsotnost, odsotnost zaradi porodniških dopustov ter odsluženja v°iaškega roka posameznih namestnikov. Tekom leta je bilo sicer sprejetih 5 ^testnikov javnega tožilca in 2 pravnika-pripravnika, tožilstvo pa je Opustilo ustrezno število preizkušenega pravnega osebja bodisi zaradi potreb ,Je8a tožilstva, bodisi iz drugih vzrokov. Že 3 leta ugotavljamo težnjo po ”P°lni zamenjavi pravnikov, ki ima trenutno le po 2,2 leta delovnih izkušenj tfo °bčinskem javnem tožilstvu. I ^ obravnavanem letu so delo pri OJT zapustile 3 st rojepiske, računovodja d\e vodji kazenskega vpisnika, pa so tako težave enake vrste tudi pri ■hi ni st rativnotehničnem delu zaposlenih. , kakšno stanje, ki se je brez dvoma odrazilo tudi na manjšem obsegu in . '"'leti, oziroma ustrezno večjem m poru za vzdrževanje kvalitetne ravni • u- Je vplivalo tudi na celoten rezultat prizadevanj javnega tožilstva, ki lV||je ob koncu leta kar 625 nerešenih zadev ali 1,5 mesečnega pripada. O kadrovskih težavah smo poročali tako telesom mestne in občinskih skupščin kot JT SRS, ki je zaradi razširjenih nalog javnega tožilstva po zadnjih političnih in ustavnih dokumentih opredelilo 9. decembra 1975 novo potrebno sistematizacijo 17 namestnikov ir. enega strokovnega sodelovca. V preteklem letu smo posebno skrb posvečali lastni strokovni vzgoji tako z delom na kolegijih kot s sodelovanjem na seminarjih, predavanjih in posvetovanjih. Dva namestnika obiskujeta študij na 111. stopnji pravne fakultete. Trenutno so vsi pravniki člani Zveze komunistov. Manj uspeha smo imeli pri reševanju stanovanjskih potreb zaposlenih, ki trenutno obsegajo 6 družinskih stanovanj in 3 kredite. Pri komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj namreč nobeni naši prošnji niso ugodili, sprejeti sistem in prednost po tem sistemu pa tudi v bodoče ne dajeta posebnih upanj, da bi se na tem področju kaj spremenilo. Precej se bo moralo spremeniti, da bi lahko s tem pomembnim instrumentom vplivali na zmanjšanje prekomerne in že kar škodljive fluktuacije. Glede financiranja naj omenimo le to, da smo imeli pri izplačilu osebnih dohodkov za november in december težave, ki terjajo sistemsko ureditev tega vprašanja: pobudo za rešitev smo dali pri mestni konferenci SZDL. Kritično je v tej zvezi zlasti stanje sredstev pri opremi, ki lahko vpliva na obseg dela javnega tožilstva. Končno poudarjamo, da se stanje delovnih prostorov, ki je nezadovoljivo že od leta 1973 dalje, spričo povečane sistematizacije delovnih mest (preteklih in bodočih), v letu 1975 nikakor ni izboljšalo. V letu 1975 smo poleg 1080 (1188) nerešenih zadev iz preteklih let obravnavali 3967 (4176) novih ovadb zoper 4527 (4814) znanih odraslih oseb in 319 (366) ovadb zoper 329 (425) nedoletnih oseb; poleg tega smo prejeli 1991 ovadb zoper neznane osebe ter 521 drugih zadev, v celoti nekaj manj zadev kot v letu 1974. Na podlagi opravljenih pregledov ugotavljamo, da je pozitivni pokazatelj našega dela v preteklem letu dosledno usmerjanje h kvalitetnejšim oblikam dela, ki ni ostalo brez rezultata; povečalo se je namreč število po preiskavi vloženih obtožnic proti neposrednim kar za 40%, glede na podatke za leto 1974 se je zmanjšalo število zavrnilnih sodb za 22%, poleg tega pa smo vložili kar za 26% več pritožb, pri čemer smo ohranili visok odstotek uspeha. Analiza ovadb je pokazala, da so še vedno naj kvalitetnejše in za uvedbo kazenskega postopka praviloma dovolj dognane ovadbe organov za notranje zadeve, medtem ko so ovadbe inšpekcijskih služb, davčnih uprav, službe družbenega knjigovodstva, delovnih organizacij in občanov praviloma nepopolne ter jih moraim dopolnjevali s poizvedbami. Udeležba se je spričo skromnih kadrovskih možnosti pri sodnih narokih omejevala na primere obvezne navzočnosti. Neobveznih se udeležujemo po vnaprej določenih merilih, med katerimi izstopajo predvsem tehtno in družbena pomembnost zadeve, pa tudi pravna in dokazna zapletenost. Kljub temu pa smo se skupaj udeležili skoraj 2900 glavnih obravnav oziroma narokov v preiskavi. 4. Pri pregledu sodb smo ugotovili, da je v letu 1975 njih število ostalo približno na ravni iz leta 1974, prav tolikšen pa je (okoli 84%) delež obsodilnih sodb, ki je sorazmerno visok. Oprostilne in zavrnilne (kadar javni tožila' umakne obtožbo) sodbe so torej zadržane v okviru sprejemljivih 16%, pri čemer pa je delež oprostilnih večji od zavrnilnih, ki se je od lanskoletnih 7,4 zmanjšal na 5,7%. V tej zvezi naj pripomnimo, da smo kar zoper 52 oprostilnih sodb vložili pritožbe in v okviru doslej rešenih 25 kar 21 krat uspeli. To pa seveda ne pomeni, da smo se s stanjem za tožilstvo neugodnih rešitev zadovoljili ta bomo v bodoče vprašanju zmanjšanja števila oprostilnih ter drugih negativnih sodb posvetili potrebno pozornost. Nepopolne analize, ki smo jih opravili že sedaj, namreč kažejo, da do takšnih odločitev prihaja praviloma zaradi nekvalitetnih ovadb, zaradi ugotovitve novih dokazov, ki javnemu tožilcu niso bili znani, pa tudi iz razlogov, kot so zastaranje, umiki predlogov s strani oškodovancev, kadar so ti pogoji za kazenski postopek,nemalokrat pa zadeva zvodeni zaradi dolgotrajnosti postopkov. Število pritožb (264) in njih vsebina jasno odražata našo težnjo po doseganju družbeno utemeljene a hkrati ustrezno individualizirane kaznovalne politike, pravilni uporabi zakonov in logičnemu ter popolnemu subsumiranju ugotovljenih dejstev pod ustrezni pravni predpis. V primerih, ki so bili doslej rešeni, je pritožbeno sodišče praviloma (v 84 odstotkih) ugodilo našim pritožbam; tako zaključujemo, da je bila ta naša dejavnost v celoti pravilno naravnana, pri čemer je bila s pritožbo napadena kar vsaka deseta sodba (v SRS izpodbijajo občinska javna tožilstva v poprečju le vsako 15. sodbo občinskih S kakšno usmeritvijo smo hoteli posebej vplivati na kaznovalno politiko, saj smo skoraj 70% vseh pritožb vložili iz tega razloga z uspehom, ki je enak splošnemu uspehu pri pritoževanju. Razlogi tako visokemu številu pritožb so predvsem v tistih primerih sodb, ko so sodišča nekritično ali brez prave osnove uporabljala določbe o pogojni odložitvi izvršitve izrečene kazni, določbe o omilitvi ali sioer izrekla očitno prenizko kazen ali preblago kazensko sankcijo. V zvezi s tem moramo ob sicer globalno kar ugodni kaznovalni politiki sodišč vendarle poudariti, da opažamo ponekod še premalo odločno kaznovanje povratnikov, ki v Sloveniji predstavljajo poseben problem (skoraj 30% jih je) in pa vseh tistis prestopnikov, ki so dejanja storili na posebno nevaren, brezobziren način ali proti posebno zaščiteni dobrini, kot sta starec, otrok, družina, življenje in zdravje občanov ter seveda gospodarski sistem in naša samoupravna socialistična družbena ureditev. Ob tem smo naleteli na dosledno strog odziv pri pritožnem sodišču; lahko ugotovimo, da je osnovna pomanjkljivost kaznovalne politike njena nediferenciranost oziroma neindividualiziranost tistih posameznih pravno in družbeno relativnih poostrevalnih vidikov, ki v bistvu razločujejo posamezna dejanja ne glede na njihovo formalno večjo ali manjšo težo, na lažja ali hujša. Prav takšne so naše ugotovitve tudi glede kaznovanja gospodarskih prestopkov, kjer je bilo kljub zaostritvi kar 60% izrečenih kazni pogojno odloženih. Pri tem pa je res, da je med tovrstnimi storilci le malo povratnikov, kakor tudi, da se jim kazni izrekajo tudi 5 in več let po storjenem dejanju, kar vsekakor onemogoča izrek primerno stroge kazni vsaj pri tistih, katerih obnašanje je bilo po dejanju neoporečno. V pospešitvi odpravljanja zaostankov in posledičnem sprotnem sojenju zadev s tega področja vidimo torej enega izmed instrumentov, ki bi nedvomno lahko močno vplival na izboljšanje stanja. Med varnostnimi ukrepi, ki jih sodišča v SRS sicer zelo pogosto izrekajo, je na prvem mestu varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, glede katerega lahko ugotovimo, da ga sodišča izrekajo kar pogosto in dosledno. Manj zadovoljiva slika pa je pri varnostnem ukrepu prepovedi opravljanja poklica, ki je bil izrecen le 5 krat specialnim povratnikom za kazniva dejanja zoper uradno dolžnost ali v posebno hudih primerih takšnih dejanj. Menimo, da bi se lahko v Ljubljani pred občinskimi sodišči ta ukrep lahko še večkrat izrekel. V letu 1975 smo zavrgli ovadbe zoper 1082 odraslih in 45 mladoletnih oseb, od tega zaradi neznatne družbene nevarnosti 262. Razlog neznatne družbene nevarnosti smo uporabili večkrat tudi pri obrazložitvi odstopov od pregona in drugih ustavitvah postopkov. Ob tem so nas vodila že izoblikovana merila, ki se nanašajo na kompleksno oceno vseh okoliščin dejanja in storilca, pri čemer smo vrednostni kriterij načeloma upoštevali le pri prometnih prekrških (pod 20 000 din premoženjske škode) in pri premoženjskih prekrških (pod 50 din premoženjske koristi). V vseh primerih zavrženja ovadbe zoper prometne prestopke zaradi neznatne družbene nevarnosti smo predlagali kaznovanje pri pristojnem sodniku za prekrške. 5. V delu našega letnega poročila, ki se nanaša na splošne podatke, smo še podrobneje analizirali ukrepe po čl. 6/11 zakona o javnem tožilstvu, odrejanje priporov s strani organov za notranje zadeve, razloge za nerešene ovadbe, nedokončane preiskave in postopke na podlagi vložene obtožbe, problematiko udeležbe ter obveščanja javnosti kakor tudi subsidiarne obtožne predloge in obtožbe. Politični kriminal se na ravni občinskih sodišč pojavlja v obliki kaznivih dejanj vzbujanja narodnostne, plemenske ali verske nestrpnosti, sovraštva ali razdora, po čl. 119 odst. 3 KZ ter širjenja lažnih vesti po čl. 292 a KZ. Pri prvih gre praviloma za lažje narodnostno žaljive verbalne izpade posameznikov, pri drugih za širjenje zlonamernih kritik na račun predsednika republike in Vodilnih oseb družbenopolitičnega življenja ter družbene ureditve in razmer pri nas. Manjši porast pripisujemo boljšemu odkrivanju in jasnejši razmejitvi med kaznivimi dejanji ter prekrški. Kljub sorazmerno majhnemu številu tovrstnih kaznivih dejanj posvečamo posebno pozornost že v tako imenovani predkazenski fazi, v kateri usmerjamo zbiranje obvestil o dejanju in še posebej storilčevi osebnosti, da bi imeli ob odločanju, sodišča pa ob razsoji možnost vseobsežno ocene izpada v vsej njegovi realni družbeni nevarnosti. 7. Pretežni del kaznivih dejanj iz poglavja zoper življenje in telo predstavljajo obtožbe zaradi lahkih in hudih telesnih koškodb. V zadnjih dveh letih zaznani porast je posledica predvsem povečanja lahkih telesnih koškodb po čl. 142 odst 2 KZ, torej tistih, ki so povzročene z nevarnim sredstvom ali sicer sredstvom, s katerim se lahko telo hudo koškoduje. Storilci teh kaznivih dejanj so pretežno kmetje in delavci, pojavljajo pa se kot neprimeren način razreševanja mejnih, družinskih ali stanovanjskih sporov. 8. Med kaznivimi dejanji zoper svobodo in pravice državljanov izstopa kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po čl. 154/1 KZ, ki pri nas že dolgo ne predstavlja več le oblike napada na klasično državljanjsko pravico do stanovanjske nedotakljivosti, temveč in predvsem protipraven način zadovoljevanja potreb po stanovanju oziroma kratenja teh potreb drugim. Tovrstna dejanja največkrat izvršujejo sprti zakonci, pojavlja pa se tudi par — lastnik, najemnik stanovanja. Zadovoljevanje ustavne pravice do stanovanja mimo družbeno dogovorjenih meril ter zakonitih poti je v razmahu, pa bo treba temu problemu, ki se v kazeaski statistiki pojavlja tudi pri kaznivih dejanjih po čl. 226 c, 263 in 297 KZ, posvetiti pozornost še posebej s preventivnega stališča. Vsled očitne nemoči pravosodnih organov pri odpravljanju posledic takšnih kaznivih dejanj velika večina izvršb namreč ostane neuresničenih, sodišča še iščejo primerne kazenske sankcije in tudi druge ukrepe, s katerimi bi v okviru svojih pristojnosti prispevala k zmanjševanju takšne kriminalitete. 9. Kazniva dejanja neplačevanja preživnine in zanemarjanja mladoletnikov oziroma grdega ravnanja z njimi se kot pretežni del kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo in rodbino v zadnjih petih letih pojavljajo v skoraj enakem številu. Lahko ugotovimo, da problem, ki po številu obtoženih oseb sicer ni posebno zaskrbljujoč, vendarle odraža določeno neučinkovitost tistih družbenih socialno-strokovnih služb, ki bi morale v vseh takšnih primerih pravočasno ukrepati, da do teh motečih pojavov sploh ne bi prihajalo. Ker je pri prvih cilj plačevanje preživnine, prihaja do nepogojnih obsodb navadno šele ob prcklcih, povsem nemočno pa je pravosodje pri drugih kot pri' kaznivih dejanjih odvzema mladoletnikov, ko skuša popraviti tisto, kar ni bilo storjeno ali je bilo storjeno napak v dolgem postopku registriranja socialnih problemov na terenu ter obravnavanja le-teh pred skrbstvenimi organi. Problem je zaskrbljujoč tudi vsled pogoste prisotnosti alkoholizma in sicer neurejenih družinskih razmer, v čemer vidimo močan kriminogeni dejavnik. 10. Manjši porast obtožb za kazniva dejanja zoper človeško zdravje je odraz večjega števila dajalcev mamil ali napeljevalcev k uživanju mamil; problem, ki sicer ni obsežen, terja zaradi svojih specifičnosti iskanje primernih sredstev za borbo proti takim pojavom predvsem izven pravosodnih institucij s sredstvi socialnozdravstvenega značaja. 11. Število obtoženih za kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo in zoper uradno dolžnost predstavlja v tem letu kar 8,3% vseh, Iti smo jih obtožili. V ospredju so kazniva dejanja nevestnega gospodarskega poslovanja in pa poneverbe, oboje pa je na približni povprečni ravni zadnjih perih let. Obtožbe zoper storilce kaznivih dejanj zlorab pooblastil v gospodarstvu so po visokem skoku v letu 1973 zopet izostale (1 obtožba), v upadanju so v lem letu tudi tute zaradi kaznivih dejanj nedovoljene trgovine, goljufij v službi, davčnih utaj, zlorab uradnega položaja ter ponarejanja uradnih listin, zaradi boljšega odkrivanja pa so v precejšnjem porastu obtožbe zaradi vseh kaznivih dejanj v zvezi s podkupovanjem (35 obtoženih). V zvezi z obravnavanjem kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo in uradno dolžnost kljub doseženim rezultatom (boljša koordinacija dela tako z organi odkrivanja kot s sodišči, pospešeno skupinsko obravnavanje zadev, nadzorovanje izpolnjevanja dogovorov) še ne moremo biti zadovoljni, saj opažamo še pomanjkljivosti zlasti na kvalitetni ravni strokovnosti in koordinacije dela organov odkrivanja. Očitna je pri tem težnja da bi odkrivali lažje klasične oblike takšnih kaznivih dejanj (tatvine, poneverbe), ovadb s tistih področij in tistih kaznivih dejanj, ki onemogočajo hitro uveljavljanje samoupravnih družbenih odnosov in zavirajo stabilizacijska prizadevanja (povzočitev stečaja, oškodovanje upnikov, preslepitev kupcev, kršitev predpisov o cenah, dajanje prednosti kupcem, povzročanje motenj v proizvodnji ali na trgu in drugih) pa je le malo. Največ škode družbi ne povzroča prilaščanje sadov tujega dela, temveč nevestno delo, do česar imajo v posameznih organizacijah zelo različen odnos, odnos, ki jasno kaže, do kakšne stopnje so prizadevanja naše družbene skupnosti s samozaščito, samoupravno delavsko kontrolo in dvigom produktivnosti obrodila plodna tla. Med novimi pojavnimi oblikami zlasti poudarjamo pojav tako zvanega računalniškega kriminala in pa kaznivih dejanj po zakonu o zagotavljanju plačil za investicije (str. 35 poročila). V tej zvezi bo po našem mnenju treba Še posebej analizirati eventuelne kazensko-pravne relevantne nasledke masovne preusmeritve izplačevanja osebnih dohodkov preko čekovnih računov it' hranilnih knjižic, ki smo mu v zadnjem času priča, ki odpira ob izostalih samozaščitnih ukrepih denarnih zavodov neslutene možnosti razširitve premoženjske kriminalitete povezane s čekov in hranilnih knjižic na škodo družbenega premoženja. 12. Kar 37,3% vseh obtoženih oseb v letu 1975 je storil kaznivo dejanje iz poglavja zoper družbeno in zasebno premoženje, od tega pa kar 75% odpade na kazniva dejanja tatvine oziroma majhne tatvine. Pri tem moramo poudariti zaskrbljujoči podatek, da tako število obtožb zaradi tatvine kot tisto zaradi majhne tatvine, storjenih na škodo družbenega premoženja, izkazuje v opazovanem obdobju zadnjih petih let občuten porast in sicer tatvin skoraj za 100%, majhnih tatvin pa za preko 28%. Ker se v istem obdobju obtožbe zaradi tatvin zasebnega premoženja niso toliko povečale, majhne tatvine zasebnega premoženja pa so upadle za preko 50%, zaznamujemo torej izrazito negativno strukturno spremembo, ki jo bo ob razmišljanju o družbeni samozaščiti vsekakor treba posebej ovrednotiti ter nanjo ustrezno reagirati. 13. Med kaznivimi dejanji zoper splošno varnost smo posvetili posebno Pozornost problemom odkrivanja, pregona, sojenja in preventive pri tako imenovanih nezgodah pri delu, kjer ugotavljamo zlasti na področju obsega odkrivanja oziroma prijavljanja prve pozitivne premike. V vsem letu smo Hanireč prejeli kar 72 ovadb, pri čemer pa je kvaliteta le-teh ter raziskanost zadev večinoma slaba, tako da smo morali pretežni del ovadb dopolnjevati, v v$em letu pa smo lahko vložili le 9 obtožnic. Kljub izkazanim pozitivnim Premikom bo torej treba ugotovljene komanjkljivosti v najkrajšem času °dpra,viti ta po kvaliteti odkrivanja in prijavljanja stanje tudi na tem Področju izenačiti s stanjem pri odkrivanju in prijavljanju kaznivih dejanj v oestnem prometu. 14. Kazniva dejanja nasilniškega obnašanja so v primerjavi s stanjem v letih 1971 in 1972 v zadnjih treh letih porasla, prav tako pa beležimo tudi Precej obtožb zaradi napadov na uradne osebe oziroma preprečitev uradnih dejanj uradnim osebam. Zlasti pri prvih, ko so storilci pogosto pod vplivom alkohola, vzbuja zaskrbljenost izgredništvo proti otrokom, v družinskih sredinah in pri osebah, ki so sicer neurejene ter celo same potrebne pomoči. Kazniva dejanja ponarejanja listin (materialni falsifikati) so po številu toženih obtožb v zadnjih dveh letih tudi v določenem porastu in se Pojavljajo kot samostojni listinski prekršek ali v bolj nevarni povezavi s Premoženjskimi prekrški, zlasti na škodo denarnih zavodov. 15. Mladinsko prestopništvo ne terja posebne obravnave le zato, ker je mladoletnik v naši družbi deležen posebnega varstva in obravnavanja, temveč ludi zaradi posebno nevarnih oblik, v katerih izvršuje kazniva dejanja (skupinski kriminal), pa tudi zaradi relativne gostote tovrstne kriminalitete, , ^ je višja kot drugod v SFRJ. Probleme odkrivamo predvsem pri obravnavanju mladoletnikov, ki v 80% store kazniva dejanja kot starejši mladoletniki, pa tekom postopka Postanejo praviloma polnoletni ter zelo pogosto odidejo med postopkom na služenje vojaškega roka. Zaskrbljujoče veliko je po naših ugotovitvah število otrok, ki se pojavljajo v ovadbah zoper mladoletnike kot udeleženci kaznivih dejanj. Izrečene ukrepe je težko izvajati tudi proti mladoletnikom — sezonskim delavcem ali tistim, ki se šolajo v naši republiki, ki med Postopkom odidejo zopet domov. Z zaupanjem pričakujemo spremembe kazenske zakonodaje, ki bi med drugim lahko opravila pretogo zakonsko ureditev uporabe načela smotrnosti v postopkih zoper mladoletnike predvsem z uvedbo večjih pooblastil za javnega tožilca, ker bi se odražalo predvsem v skrajšanju postopkov z ohranjeno najvišjo možno stopnjo varstva interesov mladoletnikov ter oškodovancev. Probleme dalje opažamo pri vzgojnih institucijah (ukinitev disciplinskega centra v Mostah) in pri (zaradi manjših umskih sposobnosti) kategoriziranih mladoletnikih. Povratništvo je bilo pri mladoletnikih ugotovljeno v 14%, pri čemer so uujČeŠČe registrirana kazniva dejanja, ki jih izvršujejo mladoletniki, iz P°glavij zoper zasebno in družbeno premoženje. Obravnavani mladoletniki izhajajo največkrat iz zelo zanemarjenih in neurejenih družinskih razmer s starši, nesposobnimi vzgojnega poslanstva in Ve*-krat pod vplivom alkohola. Občinsko javno tožilstvo v Ljubljani bo v letu 1976 nadaljevalo s svojimi Prizadevanji za čimpopolnejše uresničevanje svojih nalog, pri čemer bo.še ^Prej posebno pozornost posvečalo: !• skrbi za izboljšanje kvalitete, koordinacije in obsega odkrivanja zlasti 113 Področju gospodarskega in političnega kriminala ter kaznivih dejanj s P^oČja varstva pri delu 2- sprotnemu obravnavanju in usmerjevanju pomembnejših zadev z ujedenih prednostnih področij, pri čemer bo skušalo še povečati svojo nUV/očnost v predhodnem postopku ter v postopkih na glavnih obravnavah, /—---------------------------------------------------------------------- kjer udeležba ni obvezna, ter poglobiti kvalitetno usmeritev dela, ki jo ugotavlja že v preteklem letu 3. skrbi za ohranitev ravni kaznovalne politike ter njeno poostritev pri kaznivih dejanjih zoper družbeno premoženje, pravosodje, javni red in promet ter splošno varnost pri kaznivih dejanjih z elementi nasilja, v težjih zadevah s področja gospodarskega in političnega kriminala, kot tudi va večjo diferenciranost kaznovalne politike kot jo omogoča v KZ predpisani, a še ne dovolj izkoriščeni instrumenti za izrekanje kazenskih sankcij 4. angažiranemu obravnavanju stanja kriminalitete na področju varstva družine in otrok, mladoletniškega prestopništva ter stanovanjskih razmer, kjer bo z dopolnitvijo 154. člena KZ treba omogočiti, da se izrečena pogojna obsodba veže na poseben pogoj izpraznitve zasedenega stanovanja 5. sistematičnemu spremljanju negativnih' pojavov, analiziranju in obveščanju vseh dejavnikov o stanju kriminalitete na svojem stvarnem in krajevnem področju 6. skrbi za preventivo in samozaščitno delovanje, pri čemer je treba upoštevati nove pojavne oblike kriminala nasploh ter še posebej gospodarskega kriminala, kot so računalniški kriminal, malverzacije s sredstvi plačilnega pro.eta na škodo denarnih zavodov ter sploh tistih kaznivih dejanj, s katerimi so najočitneje ogrožena prizadevanja za uveljavljanje novih družbenih odnosov in našega samoupravnega socialističnega sistema v seloti. Občinski javni tožilec Gril ROM — MNENJE IZVRŠNEGA SVETA, OBLIKOVANA OB RAZPRAVI O POROČILU OBČINSKEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI ZA LETO 1975 1. Izvrgli svet meni, da je poročilo o delu občinskega javnega tožilstva Ljubljana za leto 1975 potrebno posredovati v razpravo občinski skupščini. 2. V poročilu se ponovno obravnavajo med razlogi za manj učinkovito delo občinskega javnega tožilstva delovni pogoji (prostorska problematika, kadrovska problermtika, stanovanjska problematika), zato občinsko javno tožilstvo za leto 1976 napovedujejo le PRIZADEVANJE ZA ČIM POPOLNEJŠE URESNIČEVANJE SVOJIH NALOG. Zato izvršni svet predlaga občinski skupščini, da da pobudo in podpre prizadevanja za razrešitev teh vprašanj, ki niso značilna samo za občinsko javno tožilstvo, ampak za vse pravosodne organe in druge institucije na področju družbenih dejavnosti, da se v Ljubljani v čimkrujšem času dokončno dogovorimo za učinkovite ukrepe na tem področju. 3. Izvršni svet se strinja s stališčem javnega tožilstva glede poostritve kaznovalne politike zlasti na področju političnega in gospodarskega kriminala, kaznivih dejanj zoper družbeno in osebno premoženje in kri kaznivih dejanjih z elementi nasilja. 4. Izvršni svet meni, da je na področju gospodarskega kriminala ter obravnavanja davčnih utaj na sodiščih potrebno tesnejše sodelovanje z našimi upravnimi organi in zagotovitev boljšega sprotnega medsebojnega informiranja. 5. Izvršni svet meni, da je potrebno, da občinske skupščine in tudi odgovorne institucije (cosialne službe, šole, vzgojni zavodi) temeljito analizirajo to poročilo in na podlagi strokovne obravnave posameznih problemov in lastnih izkušenj predlagajo učinkovitejše preventivne ukrepe, za zmanjševanje mladinskega prestopništva, nasilniškega obnašanja in druge mladinske delikvence. 6. Ukinjeni disciplinski center, ki je bil ustanovljen za potrebe Ijubljane in lociran v naši občini, naj se po presoji strokovnih institucij in samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani ponovno organizira. X_______________________________________________ — GLEJ TABELO NA STRANI 31 POROČILO UPRAVE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB Delo Uprave za inšpekcijske službe je v letu 1975 potekalo po sprejetem programu in je odstopalo le zaradi večjega števila prijav občanov, sprememb normativnih aktov in zaradi akcij, ki jih nismo načrtovali, vendar smo jih morali nujno opraviti. V Upravi za inšpekcijske službe je organiziranih 13 inšpekcij v 6 inšpektoratih: — inšpektor za sanitarno inšpekcijo — inšpektor za tržno, kmetijsko, gozdarsko in veterinarsko inšpekcijo (slednji le za območje skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik) — inšpektor za tehnične inšpekcije (gradbena, elektroenergetska, vodnogospodarska, za javne ceste in cestni promet) — inšpektorat za urbanistično inšpekcijo — inšpektorat za varnost pri delu in delovna razmerja — inšpektorat za komunalno inšpekcijo — odsek za splošne zadeve. V teku je ustanovitev veterinarskega inšpektorata, ki bo opravljal veterinarski nadzor na območju vseh petih ljubljanskih občin. Sistemizacija v teku leta ni bila spremenjena, tako, da je v Upravi za inšpekcijske službe 47 delovnih mest z visoko izobrazbo, od tega je 16 delovnih mest nezasedenih; z višjo izobrazbo 35, od tega 5 nezasedenih; s srednjo izobrazbo 10, od tega 5 nezasedenih, kar pomeni, da je od 92 delovnih mest (vodstva uprave in inšpektorjev) 26 nezasedenih. V teku leta je bilo objavljenih 22 razpisov za izpopolnitev delovnih mest, toda sprejetih je bilo le 13 delavcev. Za delovna mesta gradbenih inšpektorjev, pravnikov in ekonomistov (tržnih inšpektorjev) ni bilo niti ene prijave. V letu 1976 bo sistemizacija povečana za 10 delovnih mest v veterinarskem inšpektoratu in za 15 delovnih mest komunalnih stražarjev v komunalnem inšpektoratu. Prav tako bo potrebno osamosvojiti inšpektorat za kmetijsko in gozdarsko inšpekcijo, ki je sedaj v sestavu tržnega inšpektorata. Uprava za inšpekcijske službe je v teku 1975 imela pod nadzorom 29.894 objektov in 27.709 ha površin (tabela 1). Inšpektorji so pri opravljanju svojih nalog opravili 24.893 rednih in izrednih pregledov in ogledov ter pregledali 30.603 ha površin, kar pomeni, da je bila v primerjavi z letom 1974 realizacija dela večja za 8.9 % (tabela 1). Med letom je bilo izdanih 3522 odločb, 8356 soglasij in potrdil, podanih 211 ovadb javnemu tožilstvu, 2051 predlogov sodniku za prekrške in izrečenih 737 mandatnih kazni v višini 75.100.— din. Poleg navedenih ukrepov je tržna inšpekcija predlagala sodnim organom odvzem neupravičeno pridobljeno premoženjsko korist v višini 15,492.482.— din in zaradi raznih pomanjkljivosti začasno izločila iz prometa nekvalitetno blago v vrednosti 6,716.615,95 din. Upravo za inšpekcijske službe je v teku leta 1975 iz različnih vzrokov obiskalo 11.874 strank. Za sprejem strank je bilo porabljenih 2113 delovnih ur, kar pomeni, da je ob uradnih dnevih bilo v Upravi 77 strank dnevno. Uprava je preko javnih medijev obveščala javnost o delu inšpektoratov in inšpektorjev ter v letu 1975 izdelala 54 informacij, sestavila 37 poročil ter jih razposlala raznim organom in organizacijam, v dnevnem tisku je bilo objavljeno 107 člankov. V informacijah, poročilih in objavah so bila obravnavana aktualna vprašanja s področja zdravstvenega nadzorstva, blagovnega prometa, gradbeništva, urbanizma in komunalne problematike. PROBLEMATIKA PO INŠPEKTORATIH Sanitarni problemi 1. Higiena živil: Za vso živilsko stroko je resen problem higienska kultura oziroma (ne)znanje zaposlenih, ki je v grobem kršenju higienskih načel pri ravnanju z živili in vzdrževanju osebnega ter splošnega higienskega režima. Taki subjektivni dejavniki z ostalimi kadrovskimi težavami zaostrujejo posledice neugodnih objektivnih okoliščin materialnega značaja, ki jih predstavljajo zastareli ali prenatrpani objekti, improvizacije, nefunkcionalnost ih nenamembnosti prostorov, zlasti pomanjkljivosti v kuhinjskem bloku in pomožnih prostorih, v skladiščih, sanitarijah in pri transportu. Običajno niso dosledno ločeni t. im. čisti in nečisti del poti živil skladišč do potrošnikov. Arhitektonske rešitve ter funkcionalne adaptacije ali uvajanje npr. moderne hladilne tehnike ne zagotavljajo higienske varnosti, ker projektanti in upravljalci, pa tudi potrošniki, ne poznajo oziroma t* upoštevajo sanitarno tehničnih predpisov, higienskih normativov in navodil Vztrajno si bo treba prizadevati, da se dvigne higiensko znanje in izvajaj0 preventivni ukrepi. ' Pri urejevanju posameznih živilskih področij ali posamičnih objektov s° bili dosedanji ukrepi in pobude sanitarne inšpekcije najbolj učinkoviti, kadar so bili zasnovani na dogovorjenih razvojnih oziroma sanacijskih programih' Pri tem si že doslej prizadevamo za tako podružabljanje odnosov, da s° vključeni v razreševanje problemov vsi družbeni in strokovni subjekti, kot s° politično izvršilni organi mesta in občin, organi upravljanja in družbeno politične organizacije v TOZD in OZD ter asociacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, sveti potrošnikov in krajevne skupnosti poleg strokovnih služb in zavodov. Predlagamo, da je tak način v skladu s programom družbenega razvoja Ljubljane treba nadaljevati s proučevanjem, programiranjem in razvijanjem sistemov preskrbe, tržnic, maloprodaji* trgovske mreže, družbene prehrane, izobraževanje živilcev ob delu >n opravljanju rednih zdravniških pregledov. 2. Šolska higiena, epidemiologija in zdravstvo: Glede nekaterih neskladij med programi in normativi za novogradnje i° nujno potrebne sanacije vzgojno varstvenih zavodov in osnovnih šol ter minimalnih higiensko tehničnih zahtev —za nekatere mislijo, da so pretirat* — ki so zasnovane na novejših epidemioloških in drugih preventiva0 medicinskih dognanjih smo ugotovili, da so tudi SIS v svojih programih sprejele pobude sanitarne inšpekcije za posodobljanje normativov >n izboljševanje zdravstvenega varstva. Sanitarna inšpekcija bo še vnaprej sproti opozarjala na primere zavestnih odstopanj od normativov ali dokumentov in na zdravstveno škodljiv posledice improvizacij tako pri lokacijah kot pri projektih in tehničnih pregledih ali izboru ter vzdrževanju objektov. Posebno velja to 23 funkcionalne zahteve, ki jih postavlja zavodsko in družinsko varstvo, podaljšano bivanje ali celodnevni pouk glede na bivanje in izobraževanj6' rekreacijo in počitek, sistem in prakso prehrane in na druge higienske vidik6; Skupno opravljeni in skladni programi novogradenj, dograditev in sanacU objektov VVZ in OŠ, telovadnic, centralnih kuhinj, oskrbe z vod°> kanalizacije s čistilnimi napravami, ki naj upoštevajo potrebne element6 higienske varnosti in funkcionalnosti, naj pomenijo dobro osnovo temeljit* priprave bodočih gradenj. Epidemiološki podatki za Ljubljano in SR Slovenijo opozarjajo, da nism° vami niti pred izbruhi klasičnih nalezljivih bolezni. Številni odkriti kliconosp, porast bolezni umazanih rok oziroma nečistoče, posamični primeri ali manjš* epidemije črevesnih nalezljivih bolezni oziroma zastrupi jen j s hran0 narekujejo, da moramo protiepidemske ukrepe izvajati bolj intenzivno >n povezano in jih oblikovati kot kompleksen, usklajen program ukrepov zopet nalezljive bolezni, od katerih nas najbolj ogrožata kolera in steklina-Epidemije v Sloveniji leta 1975 (Vrhnika, Novo mesto, Celje) potrjujejo, d® so opozorila sanitarne inšpekcije na možnosti elementarnega ali hidričneg® izbruha masovnih okužb utemeljena. Zato je potrebna večja odzivno** krajevnih skupnosti, občin, komunalnih organizacij, zlasti pa stanovanjskih in komunalnih SIS za usklajen razvoj vodovodov in kanalizacije. Tu01 prednostne naloge programov zdravstvenega varstva naj izhajajo |Z ugotovljenih higiensko epidemioloških razmer. Zdravstvena služba mora učinkoviteje obvladovati področje medicinske ekologije (higiena in epidemiologija z laboratoriji), spremljati in ocenjevat1 zdravstvena stanja in higienske razmere (socialna medicina). Razvijati je treba zdravstveno, prosvetno in vzgojno dejavnost za dvig higienske kultur6 občanov. Aktivno in kompleksno zdravstveno varstvo v dispanzerjih, VVZ, Šolah, dijaških domovih in domovih socialnega tipa naj izvaja skladno zdravstveni dom ter zavod za socialno medicino in higieno po uglašenih Programih SIS za zdravstvo, otroško varstvo, izobraževanje in socialno skrbstvo. Usklajen program za razvoj in sanacijo objektov za osnovno zdravstveno varstvo po programu družbenega razvoja Ljubljane naj zagotovi tudi Potrebno funkcionalnost ter higiensko epidemiološko in delovno varnost obiskovalcev, pa tudi zaposlenih, ki je po ugotovitvah sanitarne inšpekcije zapostavljena. 3. Komunalna higiena in higiena dela: Urbanistične rešitve razvoja Ljubljane, še bolj pa praksa komunalnega opremljanja zemljišč in stanovanjske izgradnje, posegajo pogosto v sanitarne oziroma higiensko epidemiološke vidike komunalne higiene, ker redno ne upoštevajo vseh potrebnih elementov za varstvo okolja in zaščito zdravja delavcev in stanovalcev. To se pojavlja pri križanju interesov stanovanjskih in proizvodnih predelov, prometnih žil, varstva zraka in podtlanice ter zaščite pred hrupom. Zaostajanje in neskladnost komunalnega opremljanja, ko vodovod prehiteva kanalizacijo ali te ni možno uporabiti, zamude pri izgradnji infrastrukturnih objektov, objektov družbenega standarda in preskrbe, pomenijo ne le Politično, ampak tudi zdravstveno oziroma higiensko škodo, če upoštevamo Poleg fizičnega tudi psihični in socialni vidiki popolnega zdravja. »Stdpniško bolezen« s psihosomatskimi patološkimi pojavi so prvotno pripisovali le Psihološkim in sociološkim vplivom okolja; ugotavljajo, pa da tudi železo betonske konstrukcije s fizikalnimi vplivi »elektrostatičnih kletk« neugodno vplivajo na živčni sistem. Temu se pridružuje pogosto že prevelika zvočna provodnost modernih konstrukcij, prehrupne vgrajene instalacije ta hrup cestnega in železniškega prometa. Zdravstveni ogroženosti in škodi, ki jo povzroča moderno urbanizirano okolje, je treba posvetiti več organizirane strokovne pozornosti, saj se omenjenim pridružuje tudi onesnažen zrak, travmatizem in številni drugi faktorji nevrotizacije, zaradi katerih narašča ne le alkoholizem, ampak tudi poraba psihotropnih zdravil. Predpisov o graditvi objektov, o urbanističnem planiranju, o osvetlitvi, prezračevanju, toplotni energiji in toplotni zaščiti stanovanjskih in drugih stavb, o zvočni izolaciji, hrambi nevarnih snovi in plinskih napeljavah, o zbiranju in odvažanju smeti, projektanti in izvajalci ne upoštevajo, kakor tudi ne upoštevajo programov za racionalno gradnjo, izboljšavo tehnologije in odpravljanje barakarskih naselij. Varstvo zraka, varstvo zalog pitne vode in lokalnih vodovodov ter ureditev kanalizacije in odvažanje smeti, naj postanejo čim prej pravno, organizacijsko in tehnično urejena področja. Prav tako je treba uzakoniti obveznosti priključevanja na daljinsko ogrevanje. Po dosedanjih ugotovitvah je treba budno spremljati higienske razmere v javnih kopališčih in odprtih kopalnih vodah ter izvajati ustrezne ukrepe za zaščito kopalcev. Z usklajeno akcijo stanovanjskih in komunalnih skupnosti je treba zagotoviti javna čistilna kopališča za občane, ki nimajo kopalnic, saj je 32,5 % stanovanj brez njih (1972). Glede na učinkovito sodelovanje sanitarne inšpekcije s komisijo za varstvo okolja v občini Ljubljana-Šiska, v kateri delujejo krajevne skupnosti. Prizadeti občani in odgovorne OZD, ki onesnažujejo okolje, naj se taka organizacijska oblika uveljavi tudi drugod in vrasle v skupnost za varstvo zraka oziroma okolja v občinah in mestu. Ker ogrožajo podtalnico ki so zlasti stare necvidentirane vkopane cisterne 23 gorivo in kemikalije, brez zaščitnih in kontrolnih naprav jih je treba Pregledovati in se dogovoriti za sanacijske ukrepe. Ker je varstvo naravnega okolja in borba proti onesnaževanju okolja ter b°rba proti epidemijam in širjenju drugih kužnih bolezni eden od vidikov družbene samozaščite delovnih ljudi in občanov, se tudi delovanje sanitarne Inšpekcije vključuje v razvijanje in uveljavljanje tega najširšega varnostnega Ostema za zaščito tako pomembne vrednote kot je ljudsko zdravje. ^rŽna inšpekcija Tržni inšpektorji so s stalno kontrolo cen zavirali rast inflacije in s lem Ugotovili večjo stabilnost. Po določilih uredbe o vpisu v sodni register organizacij združenega dela so dolžne organizacije pred vpisom predložiti regjsterskemu sodišču dokazilo ^‘stojnega inšpekcijskega organa, da so izpolnjeni minimalni tehnični pogoji Slede varstva pri delu, kakor tudi drugi predpisani pogoji, kadar organizacije spreminjajo sedež poslovanja, razširjajo predmet poslovanja ali kadar gre za °°yo ustanovitev. Še vedno je veliko podjetij, ki nimajo v skladu s prej dtirano uredbo pregledanih poslovnih prostorov in niso zahtevali od pristojnih inšpekcijskih organov dokazila. Zato bo v prihodnjem letu več pregledov. Posebni problem je ugotavljanje teh pogojev v primerih, ko se prejšnje podjetje razdeli na TOZD-e in se s tem tudi spremenijo tehnični pogoji poslovanja. V petih podjetjih smo ugotovili, da so prekoračili predmet poslovanja in si tako pridobili protipravno premoženjsko korist v znesku 1,047.635,60 din. Te kršitve so bile ugotovljene pri podjetjih: Sanolabor, Europacommerce, Viator Tozd Medkrajevni promet, Orbital-Commerce in Agrokombinat Maribor. V letu 1975 je v 30 delovnih organizacijah inšpekcija ugotovila grobe kršitve odloka o maksimiranju cen vseh proizvodov in storitev ter zakona o družbeni kontroli cen. Težko je ugotavljati pravilno zaračunavanje absolutnih zneskov marž, katere so zamrznjene od 26.. novembra 1971. Navajamo le bistvene kršitve, ki so bile Ugotovljene v tem obdobju. Opravljena je bila celotna kontrola oblikovanj cen na področju sadja in zelenjave od grosista do detajlista. Ugotovljeno je bilo, da podjetja, ki se bavijo s prodajo sadja in zelenjave, zaračunavajo med odvisne stroške take stroške, ki so jih dolžne kriti iz marže (skladiščni kalo, prebiranje, okvara blaga). Poleg tega zaračunavajo v pavšalnih zneskih transportni kalo. Trgovsko pxxljetje Emona Ljubljana TOZD trgovina na veliko, oddelek sadja in zelenjave, dela dvojne kalkulacije. Ene, ki služijo kot dokument za knjiženje v knjigovodstvu in druge, ki služijo kot osnova za prodajne cene in je mnogo višja od druge. ' S takim načinom zaračunavanja neopravičenih stroškov so si pridobile organizacije: Slovenija sadje, Mercator-TOZD Detajl, Mercator-TOZD Hrana, Mercator-TOZD Emona, Mercator-TOZD Špecerija, Mercator-TOZD Rožnik, Mcrcator-TOZD Grmada, Astra Ljubljana, Emona-TOZD Trgovina na veliko, Slovenija PROMET IN Sadje zelenjava protipravno premoženjsko korist v znesku 3,162.017,27 din. Podjetja: Giemo, Metalka, Emona-Biro Maloprodaja, Nama TOZD Engro, Sintelon, Gramex in Mercator-TOZD Grmada so prekoračili absolutne zneske marž pri toaletnem milu, razpršilih za mrčes, sveži slanini, itisonu, cementu, čokoladnem mleku in jogurtu. Podjetji Agrotehnika Ljubljana in Slovenija les Ljubljana sta pri oblikovanju prodajnih cen uporabljala planske odvisne stroške. Po opravljeni primerjavi med dejansko nastalimi stroški in vkalkuliranimi planskimi stroški je bilo ugotovljeno, da so planski višji od dejanskih in sta si s takim načinom protipravno pridobili premoženjsko korist v znesku 2,025.519,88 din. Lesno industrijsko podjetje Slavonija Slavonski Brod in Modna hiša Ljubljana sta pri prodaji blaga na potrošniške kredite zaračunavala manipulativne stroške in tako prekoračila maržo. S takim načinom sta si protipravno pridobila premoženjsko korist v znesku 158.987,— din. Podjetje Težmcr, Reklamservis in Emona-servis Miele so zaračunavala blagovne storitve po višjih cenah od evidentiranih. SAP TOZD Gobus je zaračunaval pri opravljanju prevoznih storitev dodatne stroške za izpisovanje faktur, kar je v nasprotju s predpisom in si s takim načinom pridobil protipravno premoženjsko korist v znesku 59.640.— din. Alpe Adria TOZD Turizem je zaračunaval provizijo v višini 20,8 Vo, čeravno je imel realiziranih 12.9Vo. Poleg tega je zaračunaval oziroma vkalkuliral v prodajno ceno 100 lit po 2,70 do 3,00 din, čeravno je bil najvišji tečaj 2,63 din. S takim načinom si je to podjetje pridobilo protipravno premoženjsko korist v znesku 292.649,55 din. Posebni problem kršitve cen so bile minimalne odkupne cene, ki so pridelovalcem živinoreje plačevale kmetijske zadruge in kmetijska posestva po nižjih cenah od določenih. S takim načinom sta si Kmetijska zadruga Medvode in Ljubljanske mlekarne TOZD Kooperacija pridobila protipravno premoženjsko korist v znesku 142.572,65 din. Poseben problem špekulativnega zadrževanja blaga na skladišču, da bi se mu zvišala cena, smo ugotovili pri podjetju Tovarna avtomobilov Sarajevo, katera potom svojega zastopnika Volan Ljubljana prodaja avtomobile VW. To podjetje je od meseca oktobra 1974 do 22/3- 1975 zadrževalo avtomobile, poleg tega pa je vsem kupcem zaračunavalo manipulativne stroške iz naslova prevoza avtomobilov na relaciji Sarajevo—Ljubljana v pavšalnem znesku 840.—din. S takim načinom si je protipravno pridobilo premoženjsko korist v znesku 3,062.189,20 din Poleg navedenih so kršili določila zakona o družbeni kontroli cen: Delavska enotnost, Coreal, Steklo, Merkur, Intertrade, Zavod Tivoli, Mladinska knjiga in Objekt Ljubljana. Samoupravna stanovanjska skupnost SO Ljubljana-Šiška je sprejela sklep, da so etažni lastniki dolžni plačevati stroške tekočega vzdrževanja in upravljanja skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah z reprogradno veljavnostjo. V tem letu je bilo več pritožb glede ogrevanja s plinom in preko toplovodnega omrežja. V letu 1976 bodo opravljene meritve in bo končno rešen ta problem. Rezultati podanih prijav sodiščem za kršitve iz področja cen so pozitivni, saj organi pregona izrekajo primerne kazni (pravnim osebam 120.000.— din in fizičnim osebam 4.000.— din). V prodajalnah na drobno so bili opravljali preglede označevanja cen, deklaracije uvoženih artiklov, neoporečnosti merilnih naprav, kvalitete živilskih proizvodov blaga, ker potrošnik ni vedel, niti za kvaliteto, niti za ceno, kaj šele za vrsto blaga. Organiziran je bil poseben preizkus, če v mesnicah prodajajo vnaprej mleto meso ali ga meljejo v prisotnosti strank. V 28. primerih smo ugotovili, da mesnice same dodelujejo meso. V sodelovanju z veterinarsko inšpekcijo smo po določilih pravilnika o kakovosti mesa, klavne živine, divjadi, perutnine, pregledali označevanje mesa, cene, vrste in kategorije mesa v vseh prodajalnah svežega mesa. Da bi zaščitili potrošnika pred nakupom slabe hrane, je bilo odvzetih 249 vzorcev raznih živil, od tega 56 vzorcev v sodelovanju z zvezno tržno inšpekcijo in ekonomskim centrom za napredek gospodinjstva Beograd. Od odvzetih vzorcev mesnih proizvodov je v 18 primerih ugotovljeno, da ne ustrezajo za prodajo. Postopek je uvedla republiška tržna inšpekcija. V tem letu so inšpekcijski organi izločili iz prometa različno blago zaradi neprimerne kakovosti oziroma do odprave pomanjkljivosti, ker je bilo blago v prometu brez deklaracije, brez navodil o uporabi in vzdrževanju izdelka, brez garancijskih listov, brez tehničnih navodil v domačem jeziku, pri trajnejših industrijskih izdelkih ni bilo navedenih servisnih delavnic, ni bilo navedenih pravic potrošnika in pri električnih proizvodih niso bili izvedeni ukrepi, s katerimi se odstranjujejo motnje pri sprejemanju radijskih oddaj. Prehrambenih proizvodov je bilo izločenih v vrednosti 2,333.764.— din, trajnejših industrijskih izdelkov za 3,948.210,40 din, tekstilnih izdelkov za 232.621,55 din in lesnih proizvodov za 211,020.— din., torej je skupna vrednost izločenega blaga znašala 6.716,95 din. Iz tega je razvidno, koliko sredstev ni bilo v obtoku. Tržna inšpekcija je v sodelovanju v Upravo trgov in organi Uprave javne varnosti v skladu s postavljenim akcijskim programom stalno opravljala kontrolo na ljubljanskih živilskih trgih in tako preprečila nadaljnje prekupčevanje sadja in zelenjave. To je uspelo samo z celodnevnim delom ne glede na delovni čas. Poseben problem prodaje sadja in zelenjave je pri prodajalcih pavšalistih raznih trgovinskih podjetij. Ti prodajalci so prodajali na dislociranih mestih le v času letne sezone, v zimskih mesecih pa preide celotna oskrba s sadjem in zelenjavo na družbeni sektor. Intenzivna je bila kontrola prekupčevalcev oziroma navijalcev cen v času pomembnejših praznikov. Ostale kršitve, ki se pojavljajo v trgovinah na drobno so: — v prometu so nepregledana merila — netočno merjenje blaga — neoznačevanje cen — neizdaja računov na zahtevo stranke — neoznačevanje blaga, predvsem kadar je v prodaji blago slabše kvalitete. Na področju kontrole gostinstva so bile ugotovljene naslednje pomanjkljivosti: — uporaba nežigosanih meril in uteži — neoznačevanje alkoholnih stopenj pri možnih alkoholnih pijačah — prodaja uvoženih alkoholnih pijač brez deklaracije v domačem jeziku — točenje močnih alkoholnih pijač pred 7 uro zjutraj — kršenje obratovalnega časa — cene gostinskih storitev niso evidentirane — prekoračen predmet poslovanja — opravljanje gostinske dejavnosti brez dovoljenja. V sodelovanju s kmetijsko inšpekcijo je bilo opravljenih več pregledov ugotavljanja kakovosti vin v prometu. Rezultati so pokazali, da je vino cviček proizvajalca Vmoprodukt nekvalitetno, vino gama, proizvajalca PIK Aleksinac je neprimernega vonja in okusa ta vino Ružiča proizvajalca Vino Župa grenkega in trpkega okusa. Na splošno je bilo ugotovljeno, da dajejo proizvajalci vin iz drugih republik v promet vina, ki ne ustrezajo veljavnim predpisom na območju Slovenije. V 15 primerih je bilo ugotovljeno, da seje opravljala gostinska dejavnost brez dovoljenja. Zaradi manjših prekrškov so bile v 48 primerih izrečene mandatne kazni na kraju samem v znesku 3.80.— din. Pri rednih pregledih obrtnih dejavnosti so bile ugotovljene naslednje pomanjkljivosti: — neevidentiranje cenikov — zaračunavanje po višjih cenah od evidentiranih — neoznačevanje firme — neizdelava kalkulacij. Poleg rednih obrtnikov je še veliko število šušmarjev, ki jih je težko odkriti, saj opravljajo obrtno dejavnost po raznih šupah in po posameznih individualnih gradnjah. To so zlasti inštalaterske dejavnosti, ki niso vidne od zunaj, delo pa opravljajo popoldne. Pri rednih pregledih smo ugotovili, da je 25 občanov opravljalo obrtno dejavnost brez dovoljenja, 10 jih je prekoračilo registrirani predmet poslovanja, ni bilo v šestih primerih zaposlovanja dopolnilnega dela drugih delavcev. V sodelovanju s sanitarno inšpekcijo so bili opravljeni pregledi pri občinah, ki protizakonito opravljajo zobozdravstveno dejavnost. Ugotovljena sta bila dva taka primera. Opravljena sta bila pregleda pri VVZ šolskih sester De notre dame v Ljubljani in pri VVZ sester Sv. Križa, Vodnikova 283, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so prenehale z varstvom, kot je bilo določeno z odločbo skupščine občine Ljubljana-Šiška. kmetijska problematika Poostrena je bila kontrola proizvodnje, prometa in kvalitete kmetijskega repromateriala, zato so bili odvzeti vzorci semen, krmil in kemičnih sredstev. Analize so pokazale, d vzorci krmil po kakovosti še ustrezajo predpisom PKE^, razen vzorci ribje moke, ki niso odgovarjali deklariranim procentom proteina, medtem ko so ustrezali predpisom pk e4. Rezultati analiz kemičnih zaščitnih sredstev so pokazali, da kemično sredstvo ultrarid, katerega je dala v promet Agrotehnika Ljubljana, Šinartinska cesta, ne ustreza normam za promet. Zaloge umetnih gnojil so bile zadostne, le prodaja je bila manjša. V spomladanski sezoni je primanjkovalo domačih in uvoženih kemičnih zaščitnih sredstev. Vzrok je bila visoka cena surovin iz uvoza in neplačana sredstva v kontingent s strani uvoznika Commerce Ljubljana. Zaradi ugotovitve pristnosti vin je bilo pri družbenih in zasebnih obratih odvzetih 26 vzorcev vin. Od teh jih II ni ustrezalo normam za promet, 4 vzorci so bili sposobni za takojšnjo uporabo, 2 vzorca pa sta imela nižjo alkoholno stopnjo od deklarirane. Pri izvajanju zakona o kmetijskih zemljišč v zvezi s 13. in 55. členom so ugotovljene pomanjkljivosti pri plačilu prispevkov republiški vodni skupnosti in občinskim kmetijskim skupnostim. Veterinarska problematika V intenzivni vzreji živine za porizvodnjo mesa in mleka se uporablja hrana, ki z različnimi kemičnimi preparati spodbuja boljšo rast ali pa živinorejo pred škodljivci. Vsa ta kemična sredstva prihajajo v meso in mleko in z njimi v človeški organizem in mu škodi. V proizvodnji mleka se za preprečevanje raznih obolenj uporabljajo antibiotiki. Ta zdravila se izločajo z mlekom, katerega nevestni molzniki oddajajo skupaj z ostalim zdravim mlekom. Posledica so gospodarska škoda (sir, jogurt se ne napravi, če je v mleku dodan antibiotik) in škodljiv vpliv na človeško zdravje. Inšpekcija bo posvetila večjo pozornost proizvodnji navedenih živil. Črni zakdi še vedno predstavljajo problem, ker jih je težko ali skoraj nemogoče odkriti. V hladilne skrinje se shranjuje tudi meso zasilno zaklanih živali. Od kužnih bolezni smo imeli na našem področju vranični prisad. Samo pravilnemu ravnanju lastnika živali gre zalivala in priznanje, da se bolezen, ki bi lahko imela težke posledice, ni širila. V ogroženem območju so vse živali zaščitno cepljene, vendar bolezen lahko izbruhne kje drugje. Ogroženo področje je pod stalno kontrolo, živali pa bodo preventivno cepljene vsako leto. Med kokošmi se v zadnjem času pojavlja kokošja kuga. Izvor bolezni ni znan. Upravičeno se sumi, da jo prenašajo bolni golobi. Bolezen sama povzroča večjo gospodarsko škodo. Posebno nevarnost so klateči se psi, ki navadno niso cepljeni proti steklini, onesnažujejo pa zelenice, otroška igrišča itd. in predstavljajo potencialno nevarnost za razna obolenja in okužbe. Manjka odlok o posesti in držanju psov in trenutno ni mogoče prepovedati spuščanje psov na javne prostore in objekte. Gozdarska problematika Sečnja v gozdovih se izvaja v okviru določb gozdno gospodarskih načrtov, v gozdovih zelenega pasu mesta pa je celo nižja od predpisanih količin. S takim načinom gospodarjenja se bo lesna masa in kvaliteta gozdov v daljšem obdobju izboljšala in seveda tudi ob pogoju, da bodo reprodukcijska dela in dela obnove gozdov opravljena strokovno in pravočasno. S tem ne bo povečana samo gospodarska vrednost gozdov, pač Pa bo zagotovljen močnejši vir proizvodnje kisika, ki je pogoj za zdravo okolje vseh ljudi v mestu. Varstvena prizadevanja za preprečitev širjenja kostanjevega raka so bila tekom leta v zastoju. Po sklepu občinskih skupščin so bila zagotovljena in ukrepi izvršeni. Tehnična problematika 1. Gradbena inšpekcija — trdnost betonskih konstrukcij V teku leta smo prejeli večje število negativnih atestov o preiskavi vgrajenih betonov. Iz atestov je razvidno, da betoni niso dosegli predpisanih mark betona-MB po preteku 28 dni od odvzema betonskih kock. V teh primerih je inšpekcija z odločbami ali z vpisom v gradbeni dnevnik odredila, da se izvršijo sklerometrične preiskave betonskih konstrukcij, ki niso dosegle predpisanih MB. Te preiskave so bile opravljene in so bile razen v dveh primerih vedno pozotovne. Tako je skleromatična preiskava dala negativen rezultat na zahtevani betonski konstrukciji objekta podvoza na Drenikovi cesti. Posledica tega je, da bo potrebno prizadeto betonsko konstrukcijo sanirati. Predlog sanacije je že v izdelavi. Stroške sanacije bremene izvajalca del. Podana je bila ovadba javnemu tožilcu. . Dalje je bilo ugotovljeno, da imajo betonarne, ki proizvajajo mešanice betonov na kraju proizvodnje, večkrat bistveno drugačne MB, kot jih ima isti beton, pripeljan na gradbišče. Po našem mnenju bi morala biti boljša notranja kontrola. V zvezi z omenjenim bo inšpekcija v letu 1976 opravila kontrolo vseh betonarn na področju ljubljanskih občin in se povezala z Zavodom za raziskavo materiala, da se ugotovijo vzroki slabšega betona in če so sklerometrične raziskave zadosten dokaz o kvaliteti betonov. *“ gradnja stanovanjskih sosesk , Pri kontroli izgradnje stanovanjskih sosesk na področju ljubljanskih občin je ugotovljeno, da investitorji posvečajo pozornost izgradnji stanovanjskih objektov, medtem ko zanemarjajo in zavlačujejo izgradnjo spremljajočih objektov kot so šole, vzgojno varstvene ustanove, preskrba z v°do in elektriko, garaže, parkirišča, dostopne poti ipd. Ugotovljeno je, da se stanovalci vselijo, ko še ni otroškega varstva, šole, potrebnih trgovin in zagotovljena varnost, ker se v neposredni bližini še gradijo novi objekti itd. V izogib neprijetnostim bi morali investitorji v bodoče posvetiti enako Pozornost izgradnji stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov. Ni opravičljivo, da se izsiljujejo tehnični pregledi objektov in izdajajo uporabna dovoljenja kljub sklepu komisij, da objekti še niso zreli za uporabo. Kritike investitorjev in izvajalcev del, da inšpekcija in ne samo gradbena, zavira gradnjo stanovanjskih objektov, je neumestna. Inšpekcije se zavedajo stanovanjske stiske, vendar je njihova dolžnost, da kontrolirajo, kako investitorji in izvajalci del spoštujejo zakon, tako, da bodo občani, ki se vselijo v nova stanovanja z urejeno okolico in dograjenimi spremljajočimi objekti zaživeli kulturno in bili zadovoljni. — projektantske organizacije Pri kontroli 12 projektantskih organizacij je bilo ugotovljeno: Zakon o graditvi objektov (Ur. 1. SRS, št. 42/73) določa, da se za •zdelavo posameznih vrst tehnične dokumentacije lahko registrirajo organizacije združenega dela, ki poleg splošnih pogojev za registracijo izpolnjujejo tudi pogoje, določene z družbenim dogovorom. Ta družbeni dogovor še ni bil sprejet. Zakon daje možnost, da se do sklenitve družbenega dogovora lahko registrira organizacija združenega dela za izdelavo tehnične dokumentacije, če UTui za vsak sestavni del tehnične dokumentacije, ki jo bo izdelovala v združenem delu na nedoločen čas najmanj po dva (2) diplomirana inženirja za ustrezne stroke in smeri z najmanj dvo-letnimi delovnimi izkušnjami in ^rokovnim izpitom. Od 12 pregledanih projektantskih organizacij le tri (3) izpolnjujejo gornja določila in izdelujejo tehnično dokumentacijo v sodelovanju z drugotni 0r gani zarij ami ali posameznimi strokovnjaki. Projektantske organizacije bi morale v skladu z zakonom v svoje samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih o združenem delu vnesti Pogoje glede strokovne izobrazbe in usposobljenosti, ki jo mora imeti °dgovomi projektant, ki dela posamezno vrsto tehnične dokumentacije. Od Pregledanih 12 organizacij sta to določilo upoštevali le dve (2) organizaciji. 2- Elektroenergetska inšpekcija SNG Opera in Balet sta izvedla najbolj kritična dela, zahtevana z odločbo elektroenergetske inšpekcije. V smislu določb pa je nujno zgraditi še novo transformatorsko postajo in dokončati strdovodno napravo. V Modemi galeriji so bile na dektroenergetskih napravah in napeljavah že leta 1973 ugotovljene nepravilnosti, nevarne za zdravje in življenje ljudi. Z odločbo je bil določen rok za odpravo pomanjkljivosti (31/3-1974), ki je bil na prošnjo Modeme galerije zaradi pomanjkanja sredstev dokončno prestavljen do 24/12-1975. Ker tudi v podaljšanem roku niso bile odstranjene pomanjkljivosti, je bila izdana prepoved vstopa obiskovalcem v vse razstavne prostore. Osebna dvigala so bila in ostala problem na področju ljubljanskih občin, predvsem na območju občine Ljubljana-Center. Staninvestu, kot dosedanjemu upravljalcu, so bile izdane odločbe o ustavitvi 34 osebnih dvigal v stanovanjskih objektih, ki nimajo veljavnih uporabnih dovoljenj oziroma je obratovanje življenjsko nevarno. Staninvest se je pritožil na drugostopenjski organ z utemeljitvijo, da so upravljale! dvigal hišni sveti. Ti pa povsod ne obstojajo, ali pa nimajo potrebnih finančnih sredstev. Urejanje in podaljševanje uporabnih dovoljenj za dvigala napreduje počasi. Zmogljivost organizacij za pregled, preizkušanje in vzdrževanje dvigal so premajhne, v mnogih primerih pa tudi ni na razpolago rezervnih delov (vrvi itd.). Električni priključki črnograditeljev in električne napeljave v njihovih objektih predstavljajo nevarnost za življenje ljudi ter nevarnost požara. Teh gradenj je največ na območju občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana-Polje. Občina Ljubljana Bežigrad je imenovala komisijo, ki bo opravila popis črnograditeljev in oštevilčila stavbe ter po dogovoru z odgovornimi organi in v sodelovanjem z distribucijskim podjetjem in inšpekcijo ustrezno ukrepala. V nekaterih novozgrajenih šolah so v delovnih mizah učilnic za fiziko in biologijo vgrajene vtičnice z vgrajenimi varovalkami v obeh polih. Iz atesta je razvidno, da vtičnice ne ustrezajo določilom JUS N.M. 1.020 t. č. 23.05. Prepovedana je uporaba teh vtičnic za napetost nad 65 V in zahtevana njihova odstranitev. 3. Vodnogospodarska inšpekcija Inšpekcija je pri delu občutila pomanjkanje zveznih in republiških podzakonskih predpisov. Zaradi tega so bile nejasnosti glede pristojnosti za izdajo vodnogospodarskih soglasij in dovoljenj o dopustnih nevarnih snoveh v vodi, pri transportu in shranjevanju nevarnih in škodljivih snovi, odvzemu proda in nejasnosti v zvezi z rečnimi nadzorniki. V zdanjih letih je bilo zgrajenih v Ljubljani več manjših čistilnih naprav. Za večjo gradnjo takih naprav se zahtevajo večja denarna , sredstva, ki jih pa investitor nima. Ob pregledih je bilo ugotovljeno, da so sicer čistilne naprave zgrajene, da pa ne delujejo pravilno, ker z njimi upravljajo delavci, ki za to niso usposobljeni. Kljub predpisanim obratnim poslovnikom in dnevnikom pri obratovanju čistilnih naprav ali pri ravnanju z nevarnimi snovmi (nafta, strupi, kisline in podobno) ni čutiti tehnične kontrole. — Nafta in derivati Veliko nevarnost za vodo, posebej za podtalnico, predstavljajo naftni derivati. Transport, skladiščenje in pretakanje se opravlja malomarno in se določene količine razlivajo. Posebno nevarnost predstavljajo hišne cisterne za kurilno olje na območjih podtalnice. Korozija razjeda kovinski plašč in ta lahko postane propusten. Olje bo neopazno odtekalo v gramoz, lastnik pa bo to opazil šele takrat, ko se bo povečala poraba, kar pa lahko pomeni katastrofo za talno vodo in vodno oskrbo. Inšpekcija obravnava večje industrijske cisterne, hišne cisterne pa se pogosto gradijo na črno, zato tudi niso evidentirane in nadzorovane. Ta problem sim navedli tudi v poročilu za leto 1974. Vedno bolj pereče postaja vprašanje smetišč in odpadnega materiala. Inšpekcija vedno ukrepa, če smetišča ogrožajo talno ali površinsko vodo. 4. Inšpekcija za javne ceste Na naših cest ali in ulicah je vedno več težkih motornih vozil Magirus Deutz skupne teže 26 t, kar zndtno presega dovoljene osne obremenitve. Kontrolo uporabe omenjenih ostalih vozil večjih osnih pritiskov izvaja na cestah v svoji pristojnosti republiška skupnost za ceste s tehtanjem. Z republiško skupnostjo za ceste se bomo dogovorili, da bi se tehtanje težkih motornih vozil opravljalo tudi na cestah občinske pristojnosti (lokalne ceste). Prometna signalizacija v Ljubljani je zelo pomanjkljiva in po informacijah RSC najslabša v Sloveniji. Znaki še vedno niso reflektomi, uporablja sc slaba barva in to na vertikalni in horizontalni signalizaciji. Tako stanje je tudi vzrok mnogim prometnim nesrečam. UJV je ugotovila, da je bilo samo na Prešernovi cesti kar 76 nesreč, ki so vzročno povezane s slabo signalizacijo. Poseben problan predstavljajo vzdrževanje cest in cestnih objektov. Delo in ukrepi inšpekcije so brez učinka, kajti pristojni organi za vzdrževanje v ta namen nimajo dovolj finančnih sredstev. Posledica slabega vzdrževanja je velika gospodarska škoda na motornih vozilih, prometne nesreče, rušenje mostov (npr. kašeljski most), dolgi obvozi (npr. zapora prulskega mostu) ipd. V primeru večjih nevarnosti bo inšpekcija prisiljena ukrepati tako, da bo posamezne odseke cest in objekte prepovedala za uporabo. — Rekonstrukcija cest Zakon o graditvi objektov in zakon o cestah točno opredeljujeta, kaj pomeni rekonstrukcija cest in da je takrat potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Občinski organi pa so kljub temu v več primerih izdajali potrdila, kar pa ni v skladu z zakonom. Naše mnenje je, da bi morale občine začeti postopek za spremembo zakona o graditvi objektov 5. odst. 2. člena (Ur. 1. SRS št. 42/73) in 53. člena zakona o cestah (Ur. 1. SRS: št. 51/71). 5. Inšpekcija za cestni promet Nekatere gospodarske organizacije, ki opravljajo javni prevoz, še vedno niso uskladile časa vožnje voznikov motornih vozil z zakonom o temeljih varnosti cestnega prometa. Ugotovljeno je, da so vozniki izletniških avtobusov na vožnji neprekinjeno 10 in tudi več ur. Nekatere OZD še niso organizirale kontrole tehnične brezhibnosti svojih vozil in tudi niso pooblastile odgovornih oseb, ki naj bi tehnično brezhibnost potrjevale na potnih nalogih. Nekaj je tudi takih, ki še niso sprejeli pravilnikov o načinu in pogojih za delo na motornih vozilih. Pri kontroli motornih vozil in prevoznih listin voznikov družbenega sektorja je bilo ugotovljeno, da nekateri prevozniki opravljajo prevoze s slabo izpolnjenim potnim nalogom ali celo brez njega. Pri zasebnih prevoznikih je največ prekrškov zaradi neprijavljanja sprememb vozila ali sedeža firme ter prepustitve vozil drugi osebi. Ugotovljeni so bili prekrški zaradi opravljanja javnega prevoza brez obrtnega dovoljenja. Pri kontroli mestnega in primestnega potniškega prometa je bilo ugotovljeno, da se promet odvija točno po voznem redu, razen da avtobusi v mestnem prometu v konicah zamujajo. Ugotovljeno je bilo, da avtobusi ustavljajo in sprejemajo potnike izven določenih postajališč. Urbanistična problematika Ponovno opozarjamo na pojav nedovoljenih gradenj, ki so pri delu urbanistične inšpekcije najtežji problem. Kljub strožjim sankcijam, H jih predpisuje zakon o urbanističnem planiranju, je bil ugotovljen porast nedovoljeno grajenih stanovanjskih objektov (v letu 1974 466 stanovanjskih objektov, v letu 1975 545 stanovanjskih objektov ali 17 ®/o več kot leta 1974). V analizah o vzrokih nedovoljenih gradenj smo ugotovili, da je eden od vzrokov za nedovoljeno gradnjo stanovanjskih hiš pomanjkanje komunalno opreirtljenih zemljišč in izdelane urbanistične dokumentacije. Meni im, da morajo občine za primestna naselja uvesti urbanistične rede in s teni skrajšati postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije. Obenem smo ugotovili, da je premalo storjenega, da bi se dosedanje nedovoljene gradnje legalizirale in s tem ontogočila izdaja vse potrebne dokumentacije. Z legalizacijo nedovoljenih gradenj se omogoča priključitev vodovoda, elektronapeljav in kanalizacije (kjer je že zgrajena). Nadzor nad urbanistično dokumentacijo je pokazal, da neskladja in pomanjkljivosti v urbanističnem programu in urbanističnem načrtu mesta Ljubljane, ki so bile ugotovljena že v letu 1974, tudi v letu 1975 niso bile odpravljena. Menimo, da bo novi urbanistični program (Ljubljana 2000), ki je izdelan, omogočil kvalitetno novclacijo urbanističnega programa in GUP-a. kar bo omogočilo boljše delo urbanistične inšpekcije. V letu 1975 je bilo izdelanih 13 zazidalnih načrtov, od katerih je bilo sprejetih oziroma potrjenih 12 zazidalnih načrtov. V splošnem je bilo ugotovljeno, da so načrti vsebinsko izdelani skladneje z urbanističnimi predpisi, kakor so bili v prejšnjih letih. Problematika inšpekcije za varstvo pri delu in delovna razmerja V V preteklem letu je bila poleg ostalega dela pomembna naloga' spremljanje samoupravnih sporazumov o varstvu pri delu in smo zato 14 tej nalogi posvetili posebno pozornost in skladno s potrebami nudili delovnim organizacijam pomoč. Po statističnih podatkih, ki jih je posredovala regionalna zdravstvena skupnost za leto 1975, je bilo v vseh gospodarskih dejavnostih od 1—0 na območju Ljubljane izgubljenih 4,6% delovnih dni. V tem odstotku so zajeti vsi izostanki (bolezni, poklicna obolenja, nega družinskih članov). Največji odstotek izostajanja je v občini Ljubljana-Šiška 5 % in Ljubljana Moste-Polje 4,9 %. Po do sedaj zbranih prijavah o nesrečah pri delu, ki nam jih je posredovala regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, je bilo v letu 1975 2118 nesreč pri delu, kar je v primerjavi z letom 1974 za 8 % manj. V gospodarskih dejavnostih 6—0, ki so pod inšpekcijskim nadzorom naše iašpekcije dela, je zaposlenih 104.480 delavcev. Ugotovili smo, da se je na delu poškodovalo le 2,1 % zaposlenih, kar je najnižji odstotek na območju SRS. OZD vlagajo za varstvo pri delu in za izboljšanje delovnih pogojev znatna finančna sredstva. Tako je v letu 1975 70 OZD v ta namen vložilo (meritve mikroklime, dodatna vgraditev zaščitnih naprav, osebna zaščitna sredstva, vzgoja in pouk iz varstva pri delu, zdravniški pregledi in drugo) 28,247.722,78 din. V preteklem letu je bilo v nočno delo vključenih 1341 žensk in to samo tiste, ki so izpolnjevale pogoje. Ugotovljeno je bilo, da je nočno delo žena v upadanju. Zaradi uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja je iskalo pomoč na inšpekciji dela 1093 delavcev! Pomoč in zaščito so iskali zaradi nepravilno in nepravočasno izplačanega osebnega dohodka, delovnega časa, odpovedi delovnega razmerja in podobno. Vsi so dobili pravno pomoč, ali pa smo v mejah svoje pristojnosti ukrepali. Problematika komunalne inšpekcije Na mestnem območju je več zemljišč, ki so družbena lastnina, v upravljanju občin, ki pa niso redno vzdrževana ali pa sploh niso vzdrževana. Večina takih nasmetenih zemljišč je med javnimi prometnimi površinami in sega do zgradb, ograj in živih meja, ki so ob cestah in ulicah. Tudi ta zemljišča, ki so sicer ob javnih prometnih površinah, bi morala biti zajeta v skupnem programu za čiščenje javnih primetnih in zasebnih površin. Nevzdrževana zemljišča so večje nezazidane površine ob cestnih komunikacijah, ki so družbena lastnina in v upravljanju občin, ki pa niso v programih za redno vzdrževanje. Takšne »nikogaršnje« nevzdrževane površine nastajajo tudi v novozgrajenih stanovanjskih soseskah, ko upravljala zgradb prevzamejo le najnujnejša funkcionalna zemljišča ob zgradbah. Tudi teh površin občine največkrat ne vzdržujejo, čeprav so na ta zemljišča vknjižene. Po odloku o vzdrževanju javne snage smo dosledno ukrepali v vsakan primeru odloženega odpadnega in drugega materiala na javnih prometnih ali zelenih površinah, da bi obdržali sedanje zadovoljivo stanje. Letos smo po teh nalogah z ureditvenimi odločbami, izvršbami in vzgojnimi kaznimi ukrepali v 308 primerih. Čiščenje javnih prometnih in zelenih površin je bilo zadovoljivo in v glavnem v skladu s programi dela. Ukrepali smo zaradi onesnaževanja prometnih površin pri vmetavanju smeti in odpadkov v smetarska vozila in to v tistih primerih, ko delavci niso takoj za seboj odstranili odpadle smeti in odpadke. Na podlagi naših ukrepov je bilo v teku leta odstranjenih z javnih površin 18 starih, razpadajočih, opuščenih avtomobilov, vseh do sedaj pa 133. Ta problem se bo iz leta v leto večal. O odvažanju in odkiganju smeti in odpadkov še ni dokončno izdelan in sprejet program za odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov v Ljubljani, čeprav je komunalna inšpekcija že pred štirimi leti opozorila pristojne dejavnike, da bodo morali tak program čimprej izdelati tudi zato, dr se ne bodo ponovno začela pojavljati divja odlagališča odpadnega materiala, ker bo v kratkem od dosedanjih treh javnih odlagališč ostalo le še aio. Na podlagi odloka o odlagališčih smeli in odpadkov je bilo letos po naših podatkih odstranjenih 34 divjih odlagališč. Ostalo je še 14 takih odlagališč, od katerih jih mora 10 odstranili Komunalno podjetje 1 jubljana po že končanih upravnih ukrepih, za odstranitev 4 odlagališč pa je upravni postopek v teku. O ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del je bilo v tem letu pridobljeno 36.500 m1 plodne zemlje. Iz leta 1974 je ostalo 12.000 n>\ letos pa je bilo uporabljene za ureditev javnih zelenic 47.760 m-1. Ob koncu leta je ostalo na zalogi 740 m-1 plodne zemlje. Pri kontroli izvajanja odloka o napisih in svetlobnih reklamah je na podlagi naših ukrepov dosežen napredek. Do sedaj (v 10 letih) je bilo odstranjenih 208 dotrajanih napisnih in reklamnih tabel, 1302 pa obnovljeni. Nameščenih je bilo 382 manjkajočih svetlobnih napisov.829 jih je bilo obnovljenih, 58 pa zaradi dotrajanosti odstranjenih. V zvezi s kontrolo izvajanja odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov, maselij ter zgradb, je bilo v tem letu odstranjenih dotrajanih 19 tablic za hišne številke, obnovljenih pa 105, vseh do sedaj 329. Lastniki in upravljala zgradb bi morali sami bolj skrbeh za za vzdrževanje tablic. Divje plakatiranje je na podlagi naših ukrepov v preteklih letih v glavnem onemogočeno. .. Pri izobešanju zastav za praznike smo ugotovili, da so bili dosedanji ukrepi komunalne inšpekcije učinkoviti, saj v ožjem središču mesta sedaj ni več tozadevnega večjega problema. Pripominjamo, da je s posebnimi pismenimi opozorili komunalne inšpekcije za obnovo in vzdrževanje spomenikov in pomnikov NOB pred 30-obletnico osvoboditve Ljubljane dosežen pomemben uspeh, saj so Pristojni dejavniki večino opozoril upoštevali. Poleg ukrepov komunalne inšpekcije za odpravo ugotovljenih Pomanjkljivosti in nepravilnosti so bili preko leta opozorjeni občani na predpisani splošni javni komunalni red v dnevnem časopisju, preko radia in televizije, obenem pa so bili seznanjeni z rezultati dela. ZAKLJUČEK , Iz poročila je razvidno, da je bil obseg opravljenega dela v primerjavi z letom 1974 povečan za 8,9%. Večji obseg dela smo dosegli s specializacijo v posameznih inšpekcijah, z dobro programiranim delom, koriščenjem delovnega časa in z večjo aktivnostjo posameznih delavcev. Čeprav so inšpektorji preprečevali negativne pojave s preventivnimi ukrepi (nasveti in posveti v krajevnih skupnostih, OZD) in tako zagotovili večjo varnost krajanom ter lažje delo delovnim organizacijam, je še vedno veliko kršiteljev zakonskih in drugih predpisov, saj na 1,7 pregleda odpade en ukrep. - . V teku preteklega leta so vzpostavljeni tesnejši stiki s potrošniškimi sveti in samoupravni ni interesnimi skupnostmi. Manj sodelovanja pa je bilo s samoupravno delavsko kontrolo. Sodelovanje z organi kontrole in nadzora je bilo dobro, vendar je reševanje ovadb in prijav prepočasno in zato tudi manj uspešno. Uprava za inšpekcijske službe se je s svojo aktivnostjo vključila v družbeno samozaščito, da bi odkrivala negativne pojave, in po svoji dolžnosti dosledno izvajala zaščitne ukrepe. UPRAVA ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE TABEL/ ŠTEVILC COJEl.TCV III puv:;žin, :u SvKIJC pok nauzch inšpekcijskih služb, pkcg.iam k.sla in realizacija Število objel:- število inš. pregltdov in ogledov Procent progr. Realizacija___ Procent INŠPEKCIJA tov in površin v letnem .jrooramu dela_._ obj.in površ. pregledi realiz.prcc pod inlp.nadz. redm izredni ogledi skupaj napr.št.obj.in p. redni izredni ogledi skuoaj inšp.pregl. in ogled. l- sanitarna 5075 3438 2504 678 6570 130,7 3068 3246 621 6935 105 2- tržna 5543 2600 2229 448 5777 94 2592 2546 624 5762 109 3* kmetijska 467. 416 - 416 90 491 - 44 535 129 X Gozdarska 182 182 - 182 100 186 - - 136 102 \ 5. veterinarska 248 657 1"4 731 315 1041 96 - 1137 145 *• Gradbena 3500 1542 - 1542 44 1008 - - 1003 65 elektroenerg. 2000 533 - 333 17 300 - - 300 90 vodnogosp. 1400 334 - 334 24 379 - - 329 98 javne ceste 2700 550 - 550 20 583" - - 583 106 JO.cestni "prom. 1300 551 - 561 43 629 , -■ - 629 112 J1 •urbanistična 2700 1058 - 1858 69 1895 - - 1895 102 lO.OOOha •■■3.464ha 73.464 ha 30 •603 ha 30.603 ha 130 J2. delovna 4734 1759 - 390 1649 35 2158 - 794 2952 179 JO.komunalna 17.709ha 1345 1255 2600 - 1394 1.748 - 2642 101,6 SKUPAJ "9.894 15.075 27.709’la 23.461 ha 5117 1455 27.653 73.464 ha 75,7 15.674 30.603 ha 7136 2083 24.893 30.603 ha 109,8 TABELA 11 \ PREGLED PODANIH PREDLOGOV ZA PREKRŠKE IN CVAU3 ZA Gl.SPC ,A.iS: E P IESTOPKE IN NJIH REŠITVE IN ŠPEKCIJA Podanih Ugodno rešenih predi. Zavrnjenih predlogov Nerešenih »iredlogov nrekr. ovadb prekr. ovadb prekr. ovadb prekr. ovad 1. sanitarna 204 58 38 5 1 166 52 2. tržna 423 129 178 5 - 6 245 118 3. kmetijska 20 5 6 - - 1 14 4 4. veterinar. 5 1 1 - - . - 4 1 5. gozdarska 2 - 2 - - - - 6. gradbena 33 11 12 1 - - 21 10 7. elektroenerg. - - - - - - “ - S.vodnogospod. 4 1 - 1 1 - 4 - 9. javne ceste 289 i 174 - - - 115 1 10. cest. prom. 174 - 125 - - - 49 - 11. urbanist. 221 - 127 - 12 - 82 - 12. delov na 23 5 2 1 - 20 5 13. komunal. o53 634 - - - 19 - Skupaj: 2051 211 1299 12 14 8 739 191 TABELA III TAJELA III. ukrepi v z vsa z-ugctcvitvam: pri inšpekcijskih pregledih in ogledih v letu 1975 napham 1974 letu INŠPEKCIJA Število ureditvenih Število izdanih odločb soql. in potrdil Število danih ovadb J. T Število predlogov sodniku za prekrške Mandatne kazni 19 7 5 1974 19? „ /0 1974 1975 * 1974 1975 h 1974 1975 h Število Vrednost 1. sanitarna 446 501 112.3 273C 4013 146. 9 33 58 175. 7 122 204 167.2 55 5.500 2. tržna 1167 1009 8). 4 - 478 - 144 129 89.5 448 423 - 628 68.490 3. kmetijska 53 39 73.5 2 30- 1 5^ - 15 20 75 ' - 4. gozdna 7 1 14 36 - - - - 14 2 14 - - 5. veterinarska 143 140 97.9 - 45 - 2 1 ' 5 2 5 250 - - 6. gradbena 149 238 159.7 - 1176 - * 11 - 31 33 106.4 - ■ - 7. elektroenerc;. 36 24 66.5 - - - - - - - - - - 8. vodnogospod. 32 14 43./ - 78 - - . 1 - 9 4 44 - - 9. javne ceste 135 71 52.r 3 278 - 3 1 33 554 289 52.1 - 10.cestni prom. 104 82 73.8 1 427 - 1 - - 179 174 97.2 - ' " - 11. urbanistična 420 507 12C.7 - 1246 - - \ - - 227 221 97.3 - - 12.delovna 129 ' 265 113.7 455 316 69. 4 6 5 83 6 23 383.3 1 50 13. komunalna 589 631 107.1 - 167 - - - - 686 653 95.1 53 1.060 SKUPAJ ssasacaBsaalJas 3J10 352". 100.3 3191 8356 261.8 190 211 111 SS = 3S = X8eS3S = SBJ:SSX3BBSasaaB SIBBIICBBISIIBESBBCBIIBSI 2293 2051 39.4 737 75.100 :-=aRS = S3 = 3S3.-l 3=S'.=5S*5.*SS '• PRIPOMBE NA POROČILO O DELU INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA LETO 1975 ODDELEK ZA GOSPODARSTVO: Sanitarna inšpekcija — nadzor živil Iz poročila sanitarne inšpekcije o nadzoru živil so razvidni njihovi posegi predvsem v večjih delovnih organizacijah živilske stroke in v večjih poslovalnicah maloprodajne trgovske mreže. Spričo aktivnosti potrošniških svetov bi bilo v bodoče potrebno posvečati več skrbi nadzoru živil tudi v manjših poslovalnicah, pa tudi kvaliteti živil, ki jih prodajajo proizvajalci na področnih tržnicah. Tržna inšpekcija: 1. Že nekaj let je v zasebnem gostinstvu problem dveh prostih dni v tednu, čeprav so vsi zasebni gostinci imeli soglasje pristojnega občinskega upravnega organa le za en prost dan. Kljub temu, daje bila tržna inšpekcija seznanjena s tem pojavom, proti kršiteljem ni ukrepala in jih ni predlagala v kaznovanje. 2. V nekaterih storitvenih dejavnostih (avtomehanika, avtokleparstvo, avtoličarstvo, pleskarstvo, zidarstvo in fasaderstvo, popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih, radio in TV aparatov) je zabeležen porast ,,šušmarstva“. Pri pregonu tega pojava je tržna inšpekcija premalo prisotna, če pa že ukrepa in izvede postopek, predlagamo, da nas UIS obvesti o primeru, če je ta iz območja naše občine. 3. Vse več je primerov, da posamezni zasebni obrtniki presegajo obseg predmeta poslovanja, ki jim je dovoljen z dovoljenjem za opravljanje določene obrti. Menimo, da bi pogostejši pregledi obrtnih obratovalnic s strani trznili inšpektoijev in njihova pozornost tudi tem prekrškom bistveno izboljšali to situacijo. 4. Poseben problem predstavlja pri zasebnih obrtnikih in gostincih zaposlovanje tuje delovne sile brez dovoljenja ali prekoračenja dovoljenega števila zaposlenih delavcev. Ker so ugotovljene kršitve predpisov, ki urejajo to področje, naj bi se ob inšpekcijskih pregledih preverjala tudi usklajenost števila zaposlenih z dovoljenim številom zaposlenih delavcev s strani pristojnega občinskega upravnega organa. Kmetijska inšpekcija Na delo, ki je navedeno v poročilu, nimamo pripomb. Pripombe imamo za zadeve, ki v poročilu niso navedene, so pa za kmetijsko proizvodnjo zelo pomembne. Na območju "občine Ljubljana Moste-Polje bi morala kmetijska inšpekcija poseči še v naslednja področja: - v živinoreji odkrivanje m ukrepanje proti rejcem, ki spuščajo v naravnem pripustu - nelicincirane (zakotne) bike; - kontrola izvajanja obveznega škropljenega sadnega drevja v zasebnem in družbenem sektorju; - odkrivanje neobdelanih kmetijskih površin in ukrepi proti lastnikom na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih; - kontrola reševanja problemov zemljišč, ki jih družbeni sektor opušča iz svoje proizvodnje, ukrepi na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih; - skupno s tržno inšpekcijo zaostriti kontrolo prodajalcev kmetijskih pridelkov na živilskih trgih. Gozdarska inšpekcija Poleg v poročilu navedenega predlagamo gozdarski inšpekciji še naslednje: - upravni organ občine lahko izda odločbo o krčitvi gozdnih površin na golo šele, ko dobi soglasje področne gozdnogospodarske organizacije (zakon o gozdovih); pri izdaji soglasja o kršitvi je nujno, da gozdarska inšpekcija tesno sodeluje z gozdno gospodarsko organizacijo, ki bo to soglasje izdala; - na območju Kašlja se je pojavila nedovoljena sečna gozdnih dreves, potrebno je ugotoviti obseg in izvesti ukrepe; - na podlagi nove ustave in zakona o združevanju kmetov morajo tudi zasebni lastniki gozdov sodelovati in odločati v samoupravnih organih gozdnogospodarskih organizacij. V Litiji, Domžalah in Grosupljem že imajo TOZD kooperacija-gozdarstvo. Na območju gozdov, s kateiimi upravlja komunalno podjetje Rast - obrat za kooperacijo v gozdarstvu, ta še ni formiran. Gozdarska inšpekcija naj ugotovi, zakaj pri Rasti še ni formiran obrat za kooperacijo s kmeti. Veterinarska inšpekcija Predlagamo, da se veterinarska inšpekcija še bolj posveti zasebnem kmetijstvu. Ta veja gospodarstva je še v razvoju in potrebuje vsestransko pomoč, in to z naslednjimi ukrepi: - povečati kontrolo umetnega osemenjevanja od proizvodnje semena, manipulacije, do izvajanja osemenjevanja na terenu, da bi izboljšali uspeli osemenitve. To je zelo pomembna naloga, saj je od uspešne osemenitve odvisna proizvodnja mleka in mesa; - povečati kontrolo v naravnem pripustu, odkrivati in izvajati ukrepe proti zakotnim bikom; - odkrivati in ukrepati proti nedovoljenim zakolom govedi in telet. Klanje telet za hladilne skrinje gre že v škodo živinoreje in gospodarstva; - higiena mleka je v zasebnem sektorju velik problem. Veterinarska inšpekcija naj bi pri tem imela poleg inšpekcijske tudi svetovalno vlogo. Inšpekcija za varstvo pri delu in delovna razmerja V zvezi z varstvom pri delu in s kršitvijo pravic iz dela mora inšpekcija zaostriti odgovornost tako v OZD kot pri zasebnih delodajalcih. Dosledno je treba ukrepati zoper odgovorne osebe, saj zlasti v zasebnem sektorju niso redki primeri, da delodajalci kršijo predpise o osebnem dohodku, delovnem času, letnem dopustu, varstvu pri delu, o socialnem zavarovanju in s tem kratijo delavcem njihove pravice. V primeru takšnih kaznivih dejanj in prekrškov mora inšpekcija dosledno predlagati, da se sprožijo kazenski oziroma drugi postopki, ker menimo, daje bilo na tem področju storjeno znatno več kaznivih dejanj in prekrškov kot to navaja poročilo. Vprašanjem usklajevanja pogodb o zaposlitvi s kolektivno pogodbo je potrebno posvetiti še več pozornosti, saj niso redki primeri, da zasebni delodajalci ne sklepajo pogodb o zaposlitvi oziroma njihovih sprememb in dopolnitev pravočasno in s tem kratijo delavčeve pravice. Marsikatere OZD uvajajo v nasprotju z zakonom delo prek polnega delovnega časa. Prav tako pa je sklepanje civilno-pravnih pogodb o delu, Ki pa tudi niso v skladu z zakonskimi določili, v nekaterih OZD postalo običajna praksa. Takšne organizacije skušajo na tak način reševati svojo slabo organizacijo dela in umetno zviševati osebne dohodke. Zato mora inšpekcija svoje delovanje v še večji meri usmerjati tudi na to področje. ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE Gradbena inšpekcija Na prvi strani svojega skrajšanega poročila za leto 1975 uprava za inšpekcijske službe navaja, da na več objavljenih razpisov ni bilo niti ene prijave za prosta delovna mesta gradbenih inšpektorjev. Spričo te ugotovitve in zasedbe delovnih mest v gradbenem odseku v letu 1975 je bilo sodelo- vanje na priritemi višini. Vendar na zahteve, ki jih nalaga zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 42/73) posebno pa naloge iz 51. člena, zahtevajo & večje sodelovanje in dosledno izvajanje zakona o graditvi objektov in to enako pri projektantskih organizacijah, investitorjih, izvajalcih ter kontrolo o strokovni izobrazbi pri vseh, ki so kakorkoli udeleženi pri realizaciji objektov (čl. 16, 40 in 49). Zato menimo, da je ugotovitev negativnih atestov o preiskavi vgrajenih betonov zelo pozitivna v delu gradbene inšpekcije. V zvezi s tem je potrebno še večje sodelovanje z organizacijami, ki so pooblaščene za kontrolo vgrajenega materiala v posamezne dele konstrukcij ali objekte. Menimo, da je potrebno za dosego boljše kvalitete in ekonomičnosti pri gradnji posvetiti večjo pozornost: - vsem spremembam tehnične dokumentacije, po kateri se gradi investicijski objekt; - kontroli pogojev iz gradbenega dovoljenja; - zaostriti kontrole vseh atestov, certifikatov preizkusov in izjav glede vgradbe materiala in izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del; - ukrepati pri vseh investitorjih, ki so se vselili v objekte, za katere niso Pridobili uporabnega dovoljenja, in sicer za vse družbene in individualne uporabnike; - ukrepi naj ne veljajo za črno gradnjo, ki raj se po posebnem postopku čimprej izvedejo, ker menimo, da je to eden najbolj perečih problemov mesta in spada v urbanistično problematiko. Urbanistična inšpekcija V poročilu o urbanistični problematiki se je uprava inšpekcijskih služb v glavnem omejila na problematiko nedovoljenih gradenj. Iz poročila je razvidno, daje bilo v letu 1975 zgrajenih 17 % več nedovoljenih stanovanjskih objektov, kot v letu 1974. Ni pa omenjeno, koliko je bilo izdanih odločb o odstranitvi po tretjem odstavku 41. člena zakona o urbanističnem planiranju. Brez dvoma so zakonsko določene sankcije proti črnim gradnjam premalo, če jih ne izvajamo. Zato bi bilo treba nujno povečati učinkovitost inšpektorjev, da bi sproti odkrivali nedovoljene gradnje in takoj ukrepali. Le tako bodo z zakonom določenimi ukrepi preprečevali nastajanja družbene škode v prostoru in objektih. Ker pa zgoraj omenjeni problem ni edini in tudi ne najbolj bistveni faktor j' akciji preprečevanja nedovoljenih gradenj, se je treba reševanja problema lotiti sistemsko. Samo analiza o vzrokih tega pojava, ki je v pričujočem Poročilu omenjena, ni dovolj. Prav tako ni mogoče zgolj formalno ugotavljati, da ,je premalo storjenega, da bi se dosedanje nedovoljene gradnje legalizirale11, temveč seje treba tudi problema sanacije tega pojava lotiti sistemsko z določitvijo skupnih kriterijev na področju mesta. Prav bi bilo, če predloženega poročila ne bi razumeli samo kot obračun narejenega, ampak, da bi nakazane težave zavezale pristojne dejavnike k pospešenemu reševanju ključnih problemov. Inšpekcija za cestni promet in komunalne inšpekcije V poročila zgoraj navedenih inšpekcijskih služb je razvidno, da so delovale na svojih področjih kvalitetno, vendar v okviru razpoložljivih moči. Zasedba delovnih mest po posameznih inšpektoratih je številčno premajhna, kar se pozna pri obsežnosti dela. Zato menimo, da se mora število inšpektorjev po posameznih inšpektoratih povečati, kajti le tako bodo lahko spremljali vso problematiko na posameznih področjih in na le najbolj perečo, kot se je to dogajalo do sedaj. -- Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 66. seji dne 18. marca 1976 obravnaval poročilo o delu uprave za inšpekcijske službe Ljubljana za leto 1975 in sprejel naslednji SKLEP Skrajšano poročilo uprave za inšpekcijske službe za leto 1975 se s pripombami upravnih organov in strokovnih služb na poročilo posreduje občinski skupščini. v______________________________________y POROČILO MESTNEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA V LJUBUANI ZA LETO 1975 DELO MESTNEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA L Preventivna dejavnost je ena od temeljnih nalog javnega Pravobranilstva. V izvajanju te naloge je javno pravobranilstvo dolžno. Preden začne pravdni ali kakšen drug postopek, ukreniti vse potrebno, da bi dosegla sporazumna rešitev spornega razmaja, seveda če nujnost stvari to dopušča. V tem letu smo dali številna ustna in telefonska pojasnila in pismena Pravna mnenja ter smo sodelovali na sestankih, kjer so se reševale sporne ^eve in s tem marsikatero pravdo preprečili. Pri tem naj omenimo, da so se te Prevenci je nanašale na zadeve z različnih pravnih področij. 2. V zadevah, v katerih zaradi nujnosti ni bila mogoča prevencija, ali v katerih prevencija ni bila uspešna, je tukajšnje pravobranilstvo vodilo pravde oziroma druge ustrezne postopke. V letu 1975 je mestno javno pravobranilstvo vodilo 700 pravd v skupni sPomi vrednosti 23.898,559,65 din. Od teh pravd je bilo dobljenih skupaj 466 VsPorni vrednosti 18.350,107,70 din, medtem ko je bilo 33 pravd izgubljenih, ^rešenih je ostalo 201 pravd v skupni sporni vrednosti 5.441.114,65 din. Poleg navedenih pravd je mestno javno pravobranilstvo v Ljubljani v P^cklem letu vložilo 862 mandatnih tožb v skupni sporni vrednosti '4-204.723,80 din, drugi upniki so vložili zoper stranke, ki jih mestno javno Pravobranilstvo zastopa, skupaj 22 mandatnih tožb v skupni sporni vrednosti ^■531.989,55 din. Zoper plačilne naloge izdane proti strankam, ki jih zastopa ,nestno javno pravobranilstvo, je bilo vloženih enajst ugovorov, nasprotne s‘ranke so ugovarjale proti 34 plačilnim nalogam. 3- Če pravnomočne prisojate obveznosti niso bile pravočasno poravnane, s° Upniki predlagali izvršbo. V letu 1975 je mestno javno pravobranilstvo v°dilo skupaj 1209 izvršilnih zadev v skupni izvršilni vrednosti 9.721.996,00 din. V imenu svojih strank smo predlagali izvršbo v 1197 izvršilnih zadevah v skupni izvršilni vrednosti 9.678.589,25 din, drugi upniki so predlagali izvršbo zoper stranke, ki jih zastopamo skupaj v 12 izvršilnih zadevah v izvršilni vrednosti 43.406,80 din. Od vseh izvršilnih zadev je bilo končanih 868 v vrednosti 5.648.829,68 din. • Poleg zgoraj navedenih zadev smo v letu 1975 obravnavali še 676 zadev, pri katerih pravobranilstvo daje mnenje o pravni veljavnosti pogodb in pismena pravna mnenja strankam. Nadalje smo obravnavali 2016 nepravdnih zadev in 124 ostalih zadev. Od obravnavanih zadev odpade na posamezne občine, njih zavode in sklade ter druge pravite osebe z njihovega območja naslednje število, in sicer: — za občino Ljubljana Center srno obravnavali 264 pravdnih zadev, 355 plačilnih nalogov; 308 izvršilnih zadev, 393 nepravdnih zadev in 128 pravnih mnenj —skupaj 1448 zadev' — za občino Ljubljana Moste-Polje smo obravnavali 83 pravdnih zadev, 216 plačilnih nalogov. 276 izvršilnih zadev, 371 nepravdnih zadev in 126 pravnih mnenj —skupaj 1027 zadev — za občino Ljubljana Bežigrad smo obravnavali 95 pravdnih zadev, 268 plačilnih nalogov, 236 izvršilnih zadev, 410 nepravdnih zadev in 126 pravnih mnety — skupaj 1135 zadev — za občino Ljubljana Šiška smo obravnavali 169 pravdnih zadev, 164 plačilnih nalogov, 150 izvršilnih zadev, 507 nepravdnih zadev in 169 pravnih mnenj — skupaj 1159 zadev — za občino Ljubljana Vič Rudnik smo obravnavali 89 pravdnih zadev, 207 plačilnih nalogov, 169 izvršilnih zadev, 335 nepravdnih zadev in 127 pravnih mnenj —skupaj 927 zadev. Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da smo v letu 1975 obravnavali 5696 zadev, in sicer nerešene zadeve iz leta 1974 in pripad v letu 1975. To število se razlikuje od števila navedenega v statističnem poročilu (5610 zadev), zaradi tega, ker so v nekaterih statističnih obrazcih ne prikazujejo nerešene zadeve iz prejšnjih let, pa čeprav smo jih obravnavali v letu 1975. K temu je treba dodati še 765 opravljenih obravnav pri sodiščih in drugih državnih organih, pri katerih tukajšnje pravobranilstvo zastopa stranke. Ob tej priliki pa je treba pojasniti, da nam vsaka obravnava v povprečju vzame dve uri časa, zaradi česar je odveč poudarjati, da so delavci tega pravobranilstva dejansko prisiljeni, da zdo intenzivno opravljajo svoje delo. Pri tem je treba pripomniti, da v tem številu ni upoštevano sodelovanje predstavnikov pravobranilstva na sejah skupščin občin Ljubljane in mesta Ljubljane ter njenih organov, na sejah kolegijev pri republiškem pravobranilstvu in navzočnost na sestankih pri naših strankah (340 sestankov) ter sprejem strank v pravobranilstvu itd., kar pa nam je ravno tako vzelo precej delovnega časa. Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da smo v letu 1975 obravnavali več za 1485 zadev, kot v letu 1974. V pravdah, v katerih je zastopalo mestno javno pravobranilstvo družbenopolitične skupnosti in druge družbenopravne osebe, so se predvsem uveljavljali: odškodninski zahtevki, zahtevki iz pogodb za plačilo storitev, zahtevki zaradi motenja posesti in zahtevki zaradi odpovedi stanovanjskih . pogodb, poslovnih poslovnih prostorov in zaradi izpraznitve stanovanja ter z zahtevki na sklenitev kupoprodajne pogodbe za stavbna zemljišča po zakonu o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem. (Omembe vredna je zdo težka in pravno komplicirana pravda, ki je tekla že od leta 1971 in katero je sprožil Rudež Marko, trgovec iz Celovca proti občini Ljubljana Siska zaradi ugotovitve funkcionalnega zemljišča, na katerem stoji Muzej NOB Cekinov grad in zaradi odmere odškodnine. Z dobrim sodelovanjem med pristojno službo navedene občine in tukajšnjem pravobranilstvom ter z vestnostjo in strokovnostjo tukajšnjega pravobranilstva smo dosegli, da s tožbo ni uspd, tako, da je na ta način družbi prihranjenih približno 4.054.000,00 din). Zahtevkom za razveljavitev pogodb v zvezi s prometom z nepremičninami je bilo manj v primerjavi s prejšnjim letom. Nadalje je treba povedati, da mestno javno pravobranilstvo daje mnogim uporabnikom družbenega premoženja pravna mnenja in nasvete. Število družbenopravnih oseb, ki jih zastopa mestno javno pravobranilstvo po zakonu, je veliko. To niso samo občine in mesto ter njihovi skladi, organi in organizacije, temveč tudi krajevne skupnosti, ki jih je na našem območju 85. Ti nasveti in pravna mnenja so potrebni ne samo pri »izrazitih« premoženjskopravnih zahtevkih (kot npr. na območju prostega prometa z nepremičninami, odškodninskih zahtevkih in podobno), temveč tudi na ostalih pravnih področjih. Tako smo pismena pravna mnenja dajali s področja razlastitve in drugih oblik prehoda zasebne lastnine v družbeno in obratno, urbanističnega planiranja, davkov in prispevkov, stanovanjskih zadev in poslovnih prostorov itd. Ob pregledovanju sklenjenih pogodb v zvezi s prometom z nepremičninami dosledno opozarjamo na pomanjkljivosti in nepravilnosti ta dajemo konkretne pripombe in napotke za odpravo le-teh. Pri tem ugotavljamo, da družbenopravne osebe v glavnem vse to upoštevajo in tako prispevajo k utrjevanju zakonitosti. Le izjemni so primeri, da neka družbenopravna oseba ni voljna pogodbe vskladiti s predpisi. Omeniti je treba še drugo vrsto pravne pomoči — substitucije, se pravi medsebojno nadomeščanje pred sodišči. Ta pravna pomoč ne velja samo na območju SRS: temveč gre že za ustaljeno prakso na vsem območju SFRJ! Značilno je, da velika večina javnih pravobranilstev v Jugoslaviji opravlja to nadomeščanje s stališča vzajemne solidarnosti, tako da običajno ne terja povračila stroškov. To ni tako nepomembno, če upoštevamo, kolikšni bi utegnili biti stroški javnega pravobranilstva, če bi moral njegov pooblaščenec iti sam na obravnavo na primer iz Ljubljane v Titograd. POSEBNA PROBLEMATIKA 1 1. Nezazidana stavbna zemljišča Z uveljavitvijo zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Ur. 1. SRS št. 27/72) je bil promet s temi zemljišči deloma sproščen. Najbolj pomembna je določba člena 3 tega zakona, da se pravica uporabe, ki jo imajo na nezazidanem stavbnem zemljišču organizacije združenega dela in druge pravne osebe, pod določenimi pogoji prenese na občino po samem zakonu Že z dnem njegove uveljavitve. S tem je bila dana možnost, da se zagotovi organizirana gradnja stanovanj, da se zagotove stavbna zemljišča, potrebna za drugo komunalno graditev, da se omogoči smotrn razvoj mest in naselij in da se obvarujejo kmetijska zemljišča. Navedeni zakon je v 12. členu določil, da mora tisti, ki namerava prodati nezazidano stavbno zemljišče, ponuditi to zemljišče v prednostni nakup 18 občini, na katere območju zemljišče leži. Šele, če občina ponudbo odkloni, lahko ponudeno zemljišče po isti ali višji ceni oziroma slabših pogojih proda drugemu. Ljubljanske občine so prejele več ponudb za odkup nezazidanih stavbnih zemljišč. Ko so pozvale ponudnike k podpisu kupoprodajnih pogodb, pa so ti ponudbe umaknili. Mestno javno pravobranilstvo Ljubljana je v takšnih primerih vlagalo tožbe na sklenitev pogodbe. Ugotovilo je namreč, da so ponudniki zemljišče ponudili občinam v odkup po nižjih cenah, kot so jih dejansko nameravali prodati drugim, običajno že izbranim kupcem, z namenom, da bi v kupoprodajni pogodbi navedli nižjo ceno od dejanske in se s tem izognili plačilu prometnega davka od dejanske kupnine. S tem so bila pooblastila javnega pravobranilca postavljena precej širše kot z drugimi zakoni; na podlagi pooblastil v drugih zakonih je namreč javni pravobranilec lahko varoval družbeno premoženje tako, da je izpodbijal pogodbo in zahteval vrnitev prodane nepremičnine v družbeno lastnino samo tedaj, če kupnina ni ustrezala predpisani vrednosti, ne pa tudi iz drugih razlogov kot sedaj pri nezazidanih stavbnih zemljiščih. Razen prenosa nezazidanega stavbnega zemljišča iz zasebne lastnine v družbeno s pogodbo je možen tak prenos tudi z individualno ali s kompleksno razlastitvijo, ki jo ureja zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču (Ur. 1. SRS št. 27/72). V vseh primerih, ko je razlastitveni upravičenec občina, zlasti pri kompleksnih razlastitvah, je mestno javno pravobranilstvo predlagalo razlastitev ter sodelovalo pri postopkih za določitev odškodnine za ta zemljišča. Tako smo med drugim nastopali tudi pri kompleksni razlastitvi v Stanežičah. Na pobudo mestnega javnega pravobranilstva je v nekaj postopkih za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče SRS v Ljubljani zavzelo stališče, da je pri določanju pravične odškodnine za razlaščeno zemljišče treba upoštevati, kaj je razlaščenec z razlastitvijo dejansko izgubil glede na svoje dosedanje koristi od zemljišča. Če je torej sam uporabljal zemljišče kot kmetijsko, mu bo izplačana odškodnina v višini tržne cene, ki se za kmetijsko zemljišče na določenem območju oblikuje, ne pa odškodnina, uveljavljena za stavbno zemljišče. Na enako stališče se je postavilo Vrhovno sodišče SRS tudi pri določanju odškodnine za nacionalizirano stavbno zemljišče. Posledica takega stališča je v tem, da se tudi pri nacionaliziranih zemljiščih določa odškodnina kot za kmetijska zemljišča v znesku cca 30,00 din za m2 in ne kot za stavbna v znesku cca 50,00 din za rrč V zvezi s prometom nezazidanih stavbnih zemljišč je mestno javno pravobranilstvo v letu 1975 imelo opravka med drugim tudi z naslednjimi problemi: Postavlja se vprašanje, kdaj je neko zemljišče, ki je v naravi še kmetijsko in komunalno neopremljeno, treba plačati v prostem prometu kot kmetijsko (po nižji ceni) in kdaj kot stavbno (po višji ceni), dede tega vprašanja so se javna pravobranilstva na svojem rednem posvetu postavila na stališča, da bodo obravnavala kot kmetijska tista zemljišča, ki so kot takšna določena v obstoječi urbanistični dokumentaciji. To pomeni, da je neko zemljišče v naravi lahko kmetijsko, cena v prostem prometu pa mu bo določena kot za stavbno, če je po urbanističnih dokumentih takšna njegova namembnost. To načelo je uporabno pri presoji, kolikšna je prometna vrednost zemljišč v prostem prometu, ne pa pri določanju odškodnine za isto oziroma enako zemljišče v razlastitvenem postopku. Tu namreč velja, da mora razlaščenec dobiti pravično odškodnino, ta pa pogosto ni tolikšna, kot je prometna vrednost. 2. Kmetijsko zemljišče Po zakonu o kmetijskih zemljiščih (Ur. I. SRS 26/73) javna pravobranilstva pregledujejo pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča v družbeni lastnini občanu oziroma civilno pravni osebi in vlagajo tožbe na razveljavitev pogodb, če je uporabnik kmetijsko zemljišče prodal občanu ali civilno pravni osebi za ceno, ki je manjša od prometne vrednosti, oziroma, če je uporabnik družbenih sredstev za takšno zemljišče, kupljeno od občana ali civilno pravne osebe, plačal več, kot znaša prometna vrednost. Na območju ljubljanskih občin, ki sodijo v pristojnost mestnega javnega pravobranilstva Ljubljana, promet s kmetijskimi zemljišči ne zavzema večjega obsega. Vendar je v primerih, ki jih je mestno javno pravobranilstvo obravnavalo, in po posvetu z drugimi pravobranilstvi v SRS, ugotovilo, da je citirani zakon izredno pomemben za varstvo kmetijskega zemljiškega sklada. Še posebej je treba opozoriti na okoliščino, da omenjeni zakon predpisuje dolžnost predložitve pogodbo samo, ko uporabnik družbenega premoženja proda kmetijsko zemljišče občanu, ne pa tudi takrat, ko takšno zemljišče kupi od občana, čeprav je očitno, da je tudi v takih primerih lahko družbeno premoženje oškodovano. Popolnoma identično in enako pomanjkljivo določbo vsebuje tudi člen 61 zakona o gozdovih. Zaradi tako pomanjkljivih Predpisov domnevamo, da je ostalo več pogodb, s katerimi se prenašajo kmetijska zemljišča iz zasebnega sektorja v družbeni, brez nadzorstva glede v®ne kupnine. takih primerov veliko in bi bilo prav, da se vse te zadeve pregledajo in pošljejo tukajšnjem pravobranilstvu v nadaljnje ukrepanje, če tega ne bi storili, smo prepričani, da bo ostal precejšnji znesek denarja neizterjan, s čimer pa bo družba oškodovana. 3. Prodaja stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini občanom Ker vse zadeve v zvezi s prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini še niso končane, je nujno, da tudi o tem nekaj povemo. Kakor je znano, je bil aprila 1974 sprejet republiški zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS št. 14/74), ki je uvedel nekaj novih olajšav pri plačilu kupnine za posebne socialne kategorije kupcev, sicer pa je obdržal identične določbe prejšnjega zakona iz leta 1971 o obveznem načinu prodaje z javno dražbo, o postavitvi izklicne cene, izračunu valorizipane vrednosti stanovanja na dan prodaje ter o obveznosti občin oziroma mesta, da sprejmejo odloke, s katerimi določijo za svoje območje vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanj, upoštevaje krajevne razmere in enotno predpisano metodologijo. Novost tega zakona je tudi predpis, da sprejmejo občine oziroma mesto Ljubljane te °dloke vsako leto. Po citiranem zakonu je bilo potrebno uskladiti oziroma razveljaviti vse kupoprodajne pogodbe sklenjene po 1. januarju 1970. Mestno javno Pravobranilstvo je v enem letu pomagalo pri vskladitvi pogodb, oziroma je vložilo tožbe na razveljavitev pogodb. Zakon je imel za posledico, da je v naslednjih letih občutno padlo število novih pogodb, ki so bile predložene v Presojo javnemu pravobranilstvu. (V letu 1974 15 pogodb in v letu 1975 22 Pogodb). To je v veliki meri odraz okoliščine, da je stanovanjski fond v družbeni lastnini bil v pretežni meri »razprodan« že uveljavitvijo prvega zakona leta 1971. V naslednjih letih je bila javnost dobro seznanjena z določbami zakona. Mnoge delovne organizacije so se obračale na javno Pravobranilstvo po nasvete že pred sklenitvijo takih pogodb. Zato so bile Predložene pogodbe skoraj redno v skladu z zakonitimi predpisi, tako da so frle potrebne le maloštevilne pripombe zaradi vskladitve z zakonom. Na podlagi ukrepov mestnega javnega pravobranilstva po citiranem zakonu je z razveljavljenimi in vsklajcnimi pogodbami družba pridobila 6.218.474,57 din. Omeniti moramo, da je teh zadev še cca 70 odprtih in se reševanje pri pristojnem sodišču nadaljuje. Prodajalec, ki je neka znanstvena delovna organizacija in kupci se že od samega začetka borijo, da bi pogodbe ostale v veljavi, pa čeprav niso v skladu s citiranim zakonom. Omeniti je, da citirani zakon nalaga prodajalcem družbenih stanovanj le, da pogodbe o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj predlože javnemu Pravobranilstvu. Ničesar pa zakon ne pove o tem, kdo nadzoruje, ali so Pogodbe, ki so na zahtevo pravobranilstva vsklajene z zakonitimi predpisi, tudi dejansko izvršene tako, kot je v njih zapisano. Mestno javno Pravobranilstvo je zaradi vrzeli v zakonu o vsebini vsklajcnih pogodb obvestilo Službo družbenega knjigovodstva in jo prosilo, da ob priliki Pregleda zaključnega računa v organizacijah združenega dela pregleda ali so kupci svoje obveznosti iz vskladitvenih aneksov pogodbe tudi izpolnili (doplačali kupnino, manjkajoči polog itd). Menimo, da bi citirani zakon o Pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, kol ludi vsi drugi zakoniti predpisi, ki nalagajo kakršnekoli obveznosti do družbene lastnine, morali vsebovati tudi določbe o tem, kdo nadzoruje '^Sevanje teh obveznosti v določeni fazi postooka. 5. Nujnost zakonitega zastopanja nekaterih družbenih pravnih oseb Pri svojem delu opažamo kot problem tudi neurejeno zastopanje nekaterih družbenopravnih oseb, ki so po svoji funkciji posebnega družbenega pomena in katere nimajo možnosti zaposlovanja pravnikov kot so: šole, -WZ (vrtci) in drugi ter družbeno politične organizacije (ZB, SZDL) in druge, ter civilno pravne osebe) gasilska društva, rdeči križ itd). Vsi ti vse vsakodnevno obračajo na tukajšnje pravobranilstvo bodisi zaradi pravnih • nasvetov, bodisi zaradi zastopanja. Ker teh strank po zakonu ne zastopamo in ker nam sedaj veljavni zakon dopušča zastopanje po pooblastilu, jih v glavnem zastopamo, seveda če nam delo, ki ga imamo s strankami po zakonu, to dopušča. Ta problem je nujno potrebno urediti in sicer tako, da v fazi, ko se osnutek republiškega zakona o javnem pravobranilstvu nahaja še v obravnavi, tudi te organizacije in družbenopolitične skupnosti predlagajo, naj vse te stranke zastopa javno pravobranilstvo po samem zakonu, če to ni možno pa po pooblastilu. Ne bi bilo odveč razmisliti tudi o tem, da bi javno pravobranilstvo zastopalo nekatere samoupravne interese skupnosti, ki imajo v tem pogledu velike probleme. 6. Krajevne skupnosti in njihove razširjene pristojnosti Tudi glede dela nekaterih krajevnih skupnosti, ki jih pravobranilstvo zastopa po zakonu, ugotavljamo nekatere pomanjkljivosti. Kakor je znano, je nova ustava znatno razširila pristojnosti krajevnih skupnosti. Glede na to pa marsikatera krajevna skupnost z območja Ljubljane nastopa kot investitor raznih objektov. IVi tem naletijo na mnoge pravne probleme, ki pa jih ne rešujejo sproti in se obrnejo na tukajšnje pravobranilstvo šele takrat, ko je zadeva že pred sodiščem, in ko škode mnogokrat ni več mogoče odvrniti. Če bi se te krajevne skupnosti obračale na tukajšnje pravobranilstvo pravočasno, to je takrat, ko prevzamejo obveznosti in sklepajo pogodbe, do takih posledic ne bi prihajalo. Dti se taki in podobni problemi odpravijo, bo tukajšnje pravobranilstvo opozorilo vse krajevne skupnosti, da naj se že pred prevzemom določenih obveznosti in sklepanja pogodb obrnejo na javno pravobranilstvo, ki jim bo nudilo vso pravno pomoč. V skladu s priporočilom izvršnega sveta SO Ljubljana Moste Polje bo javno pravobranilstvo nadalje podrobno pojasnilo vsem krajevnim skupnostim ljubljanskega območja, v katerih zadevah iz njihove pristojnosti lahko zahtevajo pravno pomoč mestnega javnega pravobranilstva, ki je tudi po osnutku novega zakona o javnem pravobranilstvu njihov zakoniti zastopnik v premoženjsko pravnih sporih. 7. Aktiv Mestnega javnega pravobranilstva na področju normativne dejavnosti Neizterjana družbena sredstva na področju odškodnin za nezazidana stavbna zemljišča Nadalje želimo opozoriti na problem plačila odškodnine za pridobitev Pravice uporabe na nacionaliziranem zemljišču. Gre namreč za tista ^PljiŠča, ki jih občina z odločbo odvzame bivšemu lastniku in dodeli občanu uPorabo za gradnjo stanovanjske hiše. V mnogih primerih je občina z |7loČ'bo določila višino odškodnine, ki jo je nosi uporabnik bil dolžan plačati 'vsemu lastniku in je ta uporabnik takšno odškodnino tudi plačal. Ker pa se Z'1 lastnik z odškodnino, določeno v upravnem postopku ni strinjal, je 7*riteval sodno določitev pravične odškodnine. Ker so sc spremenili predpisi o ‘Oeanju odškodnine in zaradi dolgotrajnosti postopka je sodišče v vseli 'nierih, v smislu veljavnih predpisov, določilo višjo odškodnino, katero je rala občina tudi plačati bivšemu lastniku. Zato so nekatere občine pozvale Ve uporabnike, naj razliko od že plačane in na novo določene odškodnine (zl 'i°’ ^ar P3 *' ui80 storili. V takih primerih je tukajšnjo pravobranilstvo asti še glede na določbo 41. člena zakona o (nacionalizaciji, po kateri mora ki je dobil nezazidano stavbno zemljišče, plačali za to zemljišče v Jn'artj toliko, kolikor je dobil odškodnine prejšnji lastnik) vložilo tožbe in je Primerih uspelo. Ker je bilo teh primerov relativno malo, smo pozvali ^stojne službe občin, naj nam vse take primere sporočijo, vendar odgovora, ’ ^snio dobili. Prepričani smo namreč, da je na ljubljanskem področju Mestno javno pravobranilstvo je bilo v letu 1975 zelo aktivno v dajanju pripobm k osnutkom zakona o pronx'tu z nepremičninami; zakona o pravicah na delih stavb; zakona o gospodarjenju s stavbnim zemljiščem; zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, ter zakona o javnem pravobranilstvu. Med številnimi pripombami je omeniti pripombo k prvemu odstavku 50. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe, po katerem je določeno, da mora razlastitveni upravičenec, preden stavbo podre, zagotoviti prejšnjemu lastniku . .., drugo ustrezno stanovanje. /V praksi se namreč dogajajo primeri, da so nekatere občine v Ljubljani po sklepu sodišča dolžne ponuditi prejšnjemu lastniku drugo ustrezno stanovanje, čeprav je ta zgradil družinsko stanovanjsko hišo, v katero se je skupaj z družino tudi preselil. Po vselitvi je ta upravičenec sporočil občini, da odstopa od nadomestnega stanovanja, če se mu izplača določeni denarni zresek, kar pa bi pomenilo neupravičeno obogatitev na škodo družbenega premoženja). Zato smo predlagali, naj se v zadnji vrsti prvega odstavka 50. člena citiranega zakona za besedami. . . drugo ustrezno stanovanje, dodajo besede: »č ga za vselitev sebe in svoje družine potrebuje« . . . Če bo ta predlog sprejet, potem bodo dobili drugo ustrezno stanovanje le tisti prejšnji lastriki, ki tako stanovanje dejansko tudi potrebujejo za preselitev sebe in svoje družine. 8. Sodelovanje javnega pravobranilstva in družbenega pravobranilstva samoupravljanja Iz vsega povedanega jasno izhaja, da je inštitucija javnega pravobranilstva zelo pomembna, ter še naprej potrebna. Obstoj inštitucije družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegovo delovanje je namreč pokazalo, da neposredno ne posega na delovno področje javnega pravobranilstva ter, da je inštitucija s takšnim delovnim področje, kot ga ima javno pravobranilstvo, potrebna, s tem, da se njene pristojnosti prilagodijo novi ustavni ureditvi. Pri tem pa je po našem mnenju potrebno stična delovna področja med družbenim pravobranilcem samoupravljanja in javnim pravobranilcem, ki trenutno ne pomenijo nobene ovire za delo teh dveh inštitucij, razmejiti z zakoni, ter poiskati najbolj koristen način enakopravnega sodelovanja med tema inštitucijama. Z željo, da bi uredili ta in druga vprašanja je pripravljen osnutek prvega slovenskega zakona o javnem pravobranilstvu, ki po našem mnenju bistveno ne spreminja dosedanjega delovnega področja javnega pravobranilstva. Ljubljana, dne 19. marca 1976 Mestni javni pravobranilec Nikola Dmitrovič -------------------------------------------------------------------- X PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA K SREDNJEROČNEMU RAZVOJNEMU NAČRTU 0 VARSTVU OKOLJA 00 LETA 1980 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Mosle-Polje je na 66. seji dne 18. marca 1976. obravnaval poročilo o delu mestnega javnega pravobranilstva v Ljubljani za leto 1975 in sprejel naslednji SKLEP Poročilo o delu mestnega javnega pravobranilstva v Ljubljani za leto 1975 se posrediye v obravnavo občinski skupščini s lem, da mestno javno pravobranilstvo do 22. marca 1976 skrajša splošni del poročila, posebej natančno obdela zadeve, Id jih je obravnaval za območje občine Ljubljana Moste-Polje in poročilo dopolni z navedbo nalog mestnega javnega pravobranilstva, ki jih opravlja za krajevne skupnosti. X.__________________________________________________________J Za uresničevanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih glede varstva naravnega in z delom ustvarjenega okolja oziroma njegovega izboljševanja zagotavljajo določbe 104. člena ustave SR Slovenije, do leta 1980 na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja, sklenejo (navedeni udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o uresničevanju srednjeročnega načrta gospodarskega in družbenega razvoja SR Slovenije do leta 1980 na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja. + v predlogu glejte prilogo s seznamom povabljenih. V družbenem dogovoru ob podpisu bodo udeleženci navedeni. 1. člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo v vsej svoji gospodarski, družbeni in upravni dejavnosti načrtovali in uresničevali nove naložbe, prenavljali ali širili sedanje dejavnosti in opremljali delovno ali bivalno okolje na osnovi obstoječih predpisov in tehnoloških rešitev ter sprejeli vse potrebne ukrepe, tako da bodo zagotovili varstvo in izboljševanje človekovega okolja. V ta namen bodo udeleženci: — uresničevali v ustavi zagotovljeno pravico in dolžnost delovnih ljudi in občanov do zdravega okolja kot načela socialističnega humanizma in samoupravnega odnosa v združenem delu; — skrbeli za smotrno izkoriščanje naravnih dobrin splošnega pomena ter za varstvo nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena; — skrbeli za urejenost delovnega okolja za vse delavce in učence z namenom, da se preprečujejo poškodbe pri delu, poklicne bolezni in škodljivosti, ki zmanjšujejo delovno storilnost. V tem pogledu bodo proučili razmere in sprejeli organizacijske, tehnične, zdravstvene in druge varnostne ukrepe oziroma samoupravne odločitve ter opravili ustrezno raziskovalno, vzgojno-izobraževalno in drugo potrebno delo; — posvečali posebno pozornost urbanemu okolju in izpopolnjevanju vseh oblik načrtovanja in drugih oblik usmerjanja rekonstrukcije in izgradnje mest in naselij z vidika varovanja in razvijanja naravnih in kulturnih vrednot človekovega okolja; — načrtno urejali bivalno okolje in tako vplivali na kulturo življenja, navade občanov in izboljševanje pogojev za počitek in krepitev delovne sposobnosti vseh občanov, prispevali k preprečevanju zdravju škodljivih učinkov zunanjega okolja in urejali odnose med ljudmi na načelih socialističnega humanizma; — skrbeli za gospodarjenje s prostorom oziroma zemljišči po načelu, da je treba ohraniti rodovitna zemljišča za rastlinsko proizvodnjo in gojitev živali, zavarovati naravne vire za življenje, zlasti čiste vode in območja naravnih parkov kot rezervate, v katerih niso dovoljeni bistveni posegi v naravno okolje, usmerjati stanovanjsko in drugo gradnjo po skrbno in vsestransko preučenih prostorskih načrtih in urejevati dejavnosti tako, da ne bodo zavarovane le koristi zainteresiranih dejavnikov, temveč širšega okolja in vseh občanov; — dajali pobudo za kompleksno raziskovanje okolja v Sloveniji kot ekološke celote ter aktivno sodelovali v tem raziskovanju z namenom, da postane in ostane politika varovanja in razvijanja vrednot okolja strateška sestavina razvojne politike SR Slovenije; — spodbujali pri gradnji in rekonstrukciji ekstraktivne in predelovalne industrije kakor tudi v prometni dejavnosti take tehnologije, ki odpravlja ali omejuje onesnaževanje in uničevanje naravnih in kulturnih vrednot okolja, posebno pa tehnologije zbiranja in predelave odpadnih snovi za njihovo vračanje v naravne in proizvodne krožne tokove; — organizirali opazovalne, informativne in statistične službe o pojavnosti in gibanju onesnaževanja vode, zraka in hrupa; — obveščali udeležence dogovora in vse druge zainteresirane dejavnike o lastnih odločitvah in ukrepih, ki lahko vplivajo na prostor in človeka zunaj tistega, ki ga upravljajo. O svojih posegih bodo obveščali prizadete dejavnike in upravne ali družbene dejavnike za varstvo okolja v takšni fazi preučevanja in načrtovanja, da potrebni varstveni ukrepi ali prepovedi ne bodo povzročili škode ali zahtev, da bi se spregledali potrebni ukrepi; — skrbeli in v svoji dejavnosti zagotavljali, da bo vzgoja za varstvo in preobražanje okolja sestavni del samoupravne vzgoje, usposobljena za delo in permanentno izobraževanje delavcev, zavzemali se bomo za to, da bo vzgojno-izobraževalna dejavnost primerno upoštevala ta odnos kot sestavino na vseh stopnjah izobraževanja. Visokošolske in raziskovalne organizacije univerze v Ljubljani in v Mariboru bodo osnovale matične katedre, organizirale reden in podiplomski študij ekoloških ved in varstva okolja ter s svojim raziskovalnim delom prispevale k izboljševanju vzgoje in izobraževanja o okolju; — pospeševali medrepubliško sodelovanje ter gojili dobre sosedske odnose med državami in mednarodno solidarnost v prizadevanju za obnovo, ohranitev in razvoj naravnih in kulturnih vrednot človekovega okolja kot dobrine vsega človeštva. 2. člen Udeleženci tega dogovora se bomo pri odpravi ali zmanjševanju onesnaževanja okolja ravnali po naslednjih načelih: — vsak povzročitelj onesnaževanja se mora z odgovornostjo do vseh prizadetih zavzemati za odstranitev neprimernega vpliva na človekovo okolje in sprejemati ustrezne ukrepe, npr. spreminjati neustrezno tehnologijo, zmanjševati takšno dejavnost in jo po potrebi nadomeščati s primernejšo, postavljati očiščevalne naprave, uvajati predelavo odpadnih snovi v uporabne surovine, ali pa takšno dejavnost prestavljati na drugo dovoljeno lokacijo; — pri odpravljanju posledic onesnaževanja so posamezni dejavniki dolžni usklajevati napore in upoštevati prednost skupnih rešitev, zlasti, če so zasnovane po načrtih za tisto območje, v katerem je razvrščena dejavnost udeleženca; — v primeru onesnaženja, ki ga je povzročilo več dejavnikov, se morajo udeleženci dogovora sami sporazumeti glede odgovornosti ukrepov in deleža potrebnih sredstev za sanacijo -razmer in se pri tem opirati, na strokovno presojo za to usposobljene raziskovalne organizacije; ", -r - r • — z denarnim nadomestilom za povzročeno škodo zaradi onesnaženega okolja se udeleženec, ne.razvezuje dolžnosti za odpravo ali preprečitev onesnaženega okolja. 3. člen Zaradi preprečevanja nastajanja novih -žarišč onesnaženja naravnega in z delom ustvarjenega okolja sp v$i investitorji dolžni ob naložbah zagotoviti ustrezne rešitve in potrebna sredstva za varstvo okpljja. Prav tako so dolžni zagotoviti uvedbo -in rabo takšne tehnologije delovnih sredstev in varnostnih naprav, ki so učinkovite in niso nevarne ljudem, pri izbiri različnih postopkov in sredstev pa upoštevati stopnjo preizkušenosti in varnosti. Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo pri vseh naložbeh dosledno uresničevali načrte inukrepe glede varstva ali preprečevaanja onesnaženja okolja, zato v primerih podražitev in sprememb načrtov ne bodo dovolilii rešitev na škodo varstva okolja. Opustitev izvedbe varnostnih ukrepov in naprav nii dovoljena. 4. člen Odpravljanje ali postopno zmanjševanje obstoječih virov onesnaževanja ter preprečevanje nastajanja novih žarišč onesnaženja ter raziskovalno delo, lasten razvoj ustrezne tehnologije in opreme oziroma njen uvoz, preureditve in druge ukrepe. V tem pogledu udeleženci: — organizirajo in pospešujejj raziskovalno delo in načrtovanje za reševanje ekoloških problemov, zlasti še s sodelovanjem univerz v Ljubljani in Mariboru, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, samoupravnih raziskovalnih skupnosti, specializiranih strokovnih organizacij in društev, medtem ko se zavezujejo republiška in področne raziskovalne skupnosti, da bodo vključevale v svoj program usmerjanja, organiziranja in financiranja ustrezne raziskovalne naloge o varstvu in načrtnem urejanju človekovega okolja; — se samoupravn sporazumevajo za solidarno ukrepanje in združevanje sredstev za postopno reševanje posameznih problemov onesnaževanja okolja; — zagotavljajo kredite in posebne olajšave pri uvozu potrebne opreme ali nakupu licence z oprostitvijo depozitov in z zmanjšanjem obveznosti do družbenopolitične skupnosti. 5. člen Republiški komite za varstvo okolja in republiški sekretariat za urbanizem se v okviru svojih upravnih pooblastil in odgovornosti posebej zavezujeta: — da bosta predlagala Skupščini SRS in njenemu Izvršnemu svetu enoten zakon o varnosti okolja in sodelovala pri izpopolnjevanju vseh zakonov in predpisov, ki zadevajo dejavnosti v okolju; — zagotovila stalno spremljanje pojavov v okolju, njihovih razsežnosti, širjenja in vplivov ali posledic ter v primerih, ki terjajo družbeno intervencijo, ustrezno ukrepala; — da bosta stalno sodelovala med seboj in z vsemi drugimi upravnimi in družbenimi dejavniki, ki so odgovorni za določena področja ali dejavnosti v okolju ali ki načrtujejo razvoj in vplivajo na dogajanje ter o tej dejavnosti obveščala strokovno in širšo javnost; — pomagala občinskim skupščinam in samoupravnim dejavnikom v gospodarstvu ali v družbenih dejavnostih, da se ustrezno usposobijo in organizirajo za oblikovanje politike in izvajanje nalog glede varstva okolja; — podpirala organizacije združenega dela in poslovne skupnosti pri uresničevanju načrtov za odpravo žarišč onesnaževanja, in vsestransko varstvo okolja ter sprejemala ustrezne ukrepe. 6. Člen Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem se glede na svoja upravna pooblastila in na področju ekonom-planiranja vključeval politiko varovanja in urejanja okolja kot dejavnik razvoja. 7. Člen Gospodarska zbornica Slovenije se s tem dogovorom posebej zavezuje, 8. člen Raziskovalna skupnost Slovenije se s tem dogovorom posebej zavezuje 9. člen Občinske skupščine se s tem dogovorom še posebej zavezujejo, da bodo: — v statutu občine določile dolžnosti občine, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki jih imajo na področju varstva človekovega okolja, in uredile način opravljanja njihovih nalog, s tem bodo zagotovile občanom, delovnim ljudem in organizacijam združenega dela uresničevanje neposrednih interesov varstva in urejanja okolja; — v družbenem planu občine določile politiko, skupne in posebne naloge za varstvo čovekovega okolja in sprejemale sanacijske programe za odpravo žarišč ali virov onesnaževanja okolja; — posvetile posebno pozornost urbanističnim in zazidalnim načrtom ter skrbele za njih revizijo z vidika celovitega varstva človekovega okolja. — sodelovale s sosednimi občinami in republiškimi organi pri dogovarjanju o skupnih interesih in nalogah na tem področju; — pospeševale ustrezne oblike družbene in samoupravne organiziranosti, skrbele za uspešno delovanje ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, komunalnih služb, nadzornih služb in raziskovalnih skupnosti; — spodbujale samoupravno sporazumevanje ali družbeno dogovarjanje o akcijah in naložbah za preprečevanje ali odpravljanje onesnaževanja človekovega okolja; — sprejemale predpise in odloke v svoji pristojnosti za zaščito pravic občanov glede urejenosti, varnosti in čistosti človekovega okolja. odgovornosti posebej zavezuje: — da bo pri opravljanju nalog skega socialnega in prostorskega 10. člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo v okviru svojega delovnega področja dali prizadetim organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim oziroma drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pobude za sklepanje samoupravnim sporazumov, s katerim bodo delovni ljudje v okviru temeljnih organizacij združenega dela in občani v okviru krajevnih skupnosti uresničevali naloge iz tega družbenega dogovora. 11. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo prispevale k uresničevanju tega družbenega dogovora z naslednjimi samoupravno dogovorjenimi obveznostmi: — Izobraževalna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost za agroživilstvo. Izobraževalna skupnost za gozdarstvo in lesarstvo ... se zavezujejo financirati interdisciplinarno študij ekologije pri FNT in ustrezno raziskovalno delo, pripravo in izdajo priročnikov za ekološki študij in razvoj ustreznega gradiva za program šolske TV: — Samoupravna interesna skupnost za energetiko se zavezuje — Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet — Samoupravna interesna skupnost za cestni promet (še neustanovljena) — Zveza vodnih skupnosti SRS 12. člen Združenje Kemične industrije Slovenije se s tem dogovorom posebej zavezuje: 13. člen Združeno podjetje Slovenske železarne se zavezuje: 14. člen Rudnik svinca in topilnica Mežica sprejema v okviru tega družbenega dogovora neposredno naslednje obveznosti: 15. člen Rudnik živega srebra v Idriji se zavezuje, da bo 16. člen Delovne organizacije usnjarske industrije v Sloveniji se obvezujejo 17. člen (in dalje) + do predvidoma 26 člena + Členi 17 in naseldnji bodo vključevali sprejete samoupravne sporazume posameznih OZD, ki se zavezujejo, da bodo v določenem obdobju razrešile probleme onesnaževanja okolja. Člani bodo vključeni v družbeni dogovor, ko bodo te OZD pristopile in samoupravno sprejele svoje obveznosti. Pričakujemo, da se bodo vse večje OZD, ki pomembno vplivajo na okolje, pridružile temu dogovoru in sprejele konkretne obveznosti ali pooblastila poslovne skupnosti, da v imenu vseh organizacij sprejmejo določene obveznosti. Konkretne odločitve je potrebno sprejeti do 28. februarja 1976 in jih sporočiti Republiškemu izvršnemu svetu, oziroma Komiteju za varstvo okolja. .... člen Udeleženci tega družbenega dogovora ustvarijo koordinacijski odbor, ki bo spremljal uresničevanje dogovora (v nadaljevanju odbor). Odbor sestavljajo po en predstavnik tistih udeležencev družbenega dogovora, ki sprjemajo posebej označene naloge po tem-družbenem dogovoru in so kot nosilci nalog-imenovani v členih 5, 6, 9,10,11,12 (itn), ter predstavnik skupnosti slovenskih občin. Odbor izvoli izmed svojih članov predsednika, njegovega namestnika in tajnika za dobo dveh let. Organizacijske in daministrativne naloge opravlja za odbor republiški komite za varstvo okolja, če se odbor ne dogovori drugače. ......člen Odbor ima naslednje naloge: — sprejema informacije o uresničevanju obveznosti, ki so jih sprejeli udeleženci tega dogovora; — obravnava pritožbe udeležencev tega dogovora ali informacije o kršitvah tega dogovora in o tem seznanja vse udeležence dogovora; — predlaga udeležencem obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na njihove obveznosti iz tega dogovora; — daje ocene za javnost o vprašanjih, ki zadevajo zgoraj navedene naloge. Stališča odbora se objasnijo v biltenu RKVO Odbor se sestane najmanj enkrat letno. O svojem delu sprejme poslovnik. Odbor lahko pooblasti izvoljene tri funkcionarje ali ožjo delovno skupino, da v njegovem imenu med dvema sejama odbora spremlja informacije in gradivo, ki se nanašajo na ta problem. ......člen Če posamezni udeleženec po mnenju drugih udeležencev krši ta dogovor, se zadeva obravnava po naslednjem postopku: — predsednik odbora zahteva poročila od prizadetih udeležencev (vključno kršitelja) ter od RKVO ali RS za urbanizem. — če ugotovi RKVO ali RSU, da je kršitev dogovora nesporna, o tem obvesti vse udeležence dogovora. — po mnenju RKVO ali RSU predsednik odloči, ali se zaradi tega primera skliče seja odbora ali pa se zadeva lahko odloži do naslednje seje. — o sklepu odbora se obvestijo vsi udeleženci dogovora. Intervencijo RKVO ali RS za urbanizem zaradi mnenja o kršitvi dogovora je dolžan samoupravni organ prizadete organizacije upoštevati in obravnavati vprašanja oziroma njegove predloge. V težjih primerih kršitve dogovora in odklanjanja odgovornosti ali ustreznega ukrepanja povzročitelja je odbor dolžan o tem obvestiti javnost. ......člen Ta dogovor začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni udeleženci in se objavi v Uradnem listu SRS. SEZNAM DELOVNIH ORGANIZACIJ NA OBMOČJU ob Cine Ljubljana moste-polje, ki naj bi pristopile K DRUŽBENEMU DOGOVORU 1. Toplarna, Toplarniška 19 2. Saturnus, Ob železnici 16 3. Saturnus TOZD Tovarna embalaže, Ob železnici 16 4. Saturnus TOZD Tovarna avtoopreme, Ob železnici 16 5. -Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje, Ob železnici 16 6. Izolirka, Ob železnici 18 7. Izolirka, TOZD Obrat izolacijskega materiala, Ob železnici 18 8. Kolinska, Šmartinska 30 9. Kolinska, TOZD Tovarna hranil, Šmartinska 30 10. Kolinska, TOZD Kemin, Šmartinska 50 11. Žito, Šmartinska 154 12. Žito, TOZD Mlini, Šmartinska 154 13. Žito, TOZD Pekarne, Smarrinska 154 14. Žito, TOZD Sumi, Šmartinska 154 15. Sap, Središka 4 16. SAP TOZD Turbus avtobusni promet, Središka 4 17. SAP TOZD GLOBUS avtošpedicjja, Šmartinska 104 18. SAP TOZD Servo mehanični obrati, Središka 4 19. SAP TOZD Ceprom tovorni promet, Savska 2 20. Javna skladišča, Šmartinska 152 21. Javna skladišča TOZD Javna skladišča, Šmartinska 152 22. Javna skladišča TOZD BTC Ljubljana, Šmartinska 152 23. Javna skladišča TOZD Restavracija, Šmartinska 152/a 24. Indos, Industrijska 3 25. Arbo, Podgrajska 15, Ljubljana-Polje 26. Teol, Zaloška 54 27. Mineral, Industrijska c. 28. Združene papirnice Vevče, Vevče 47, Ljubljana-Polje 29. Skupnost TOZD Totra, Trpinčeva 39 30. Skupnost TOZD Totra, TOZD Plastika, Trpinčeva 39 31. Skupnost TOZD Totra, TOZD Pozamenterija, Trpinčeva 39 32. Crevarna, Poljanska 95 33. Perutnina, Agrokombinatska 84, Ljubljana-Polje 34. Žima, Trpinčeva 108 35. Velana, šmartinska 52 36. Ellux, Litijska 31 37. Biro za gozdarsko načrtovanje, Proletarska 4 38. Vektor, Šmartinska 104 39. Avtonabava, Zvezna 2 a 40. Gostinsko podjetje Figovec, Ob Ljubljanici 24 41. Olma, Pokopališka 5 42. Pohištveno mizarstvo. Litijska 67 43. Mizarstvo Moste, Studenec 1, Ljubljana-Polje 44. Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Sneberska 138 b, Ljubljana-Polje 45. Obrtno podjetje Moste, Zaloška 113 46. Komunalna energetika, Toplarniška 19 47. Jugotekstil, TOZD Vulon,-Cesta na letališče 48. Jugotekstil TOZD ONA-ON, Proletarska 4 49. ZZTP TOZD Prometna sekcija Moste, Kajuhova 51 50. ZŽTP TOZD Prometna sekcija Zalog, Zaloška 214 b 51. Kmona TOZD Mesna industrija Zalog, Agrokombinatska 63 52. Emona TOZD Tovarna močnih krmil, Kavčičeva 74 53. Gradis TOZD Stroj, promet, obrati, Šmartinska 32 54. Gradis TOZD Kovinski obrati, Šmartinska 32 55. Gradis TOZD obrat, gradh. polizdelkov, Industrijska 2 56. Gradis TOZD Zelezokrivnica, Industrijska 2 57. Slovenija ceste TOZD Mehanični obrati, Kavčičeva 66 58. Obnova TOZD Montažne gradnje, Rjava cesta, Ljubljana-Polje 59. Obnova TOZD Gradbeni obrati, Rožičeva ul. 60. Obnova TOZD Servisni obrati Rožičeva ul. 61. Megrad TOZD Strojni obrati, Šmartinska 64 a 62. Tehnika TOZD Strojni obrati, Kajuhova 35 63. Petrol TOZD Avtopark delavnice, F1 eischmanova 2 64. Tectum, Pod ježami 5 65. Skupnost TOZD Kemična Protektor, Ob železnici 14 66. Skupnost TOZD Kemična Protektor TOZD Proizv. Al. Sulfata, Ob železnici 14 67. Skupnost TOZD Kemična Protektor TOZD Proizv. gumijastih tehničnih izdelkov, Šmartinska 64 68. Centralne delavnice TOZD za vzdrževanje lokomotiv. Zaloška 217 69. SGP Gorica - gradbena operativa Lj ubljana, Zaloška 275 70. Skupnost TOZD Kemična Protektor TOZD Projektiranje, Šmartinska 64 Ljubljana, dne 1976 UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB - SANITARNI INŠPEKTORAT Obrazložitev k predlogu družbenega dogovora k srednjeročnem razvojnem načrtu o varstvu okolja do 1980 Na podlagi resolucije Skupščine SIS o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije v letu 1976 je Republiški komite za varstvo okolja pripravil družbeni dogovor o konkretnih ukrepih za varstvo okolja z namenom, da se s tem dogovorom na področju varstva in izboljševanja človekovega okolja zagotovi uresničevenje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jim jih glede varstva naravnega in z delom ustvarjenega okolja, oziroma njegovega izboljševanja, zagotavljajo določbe 104. člena Ustave SR Slovenije. Družbeni dogovor, katerega podpisniki bodo tudi občine, bodo sklenile tudi organizacije združenega dela, ki vplivajo s svojim proizvodnim procesom na okolje in ki so navedene v priloženem seznamu, poleg tega pa bo treba k dogovoru pritegniti organizacije, ki vplivajo na varstvo okolja po vzgojni plati (šole, izobraževalne skupnosti, internati itd.). Navedenim delovnim organizacijam bodo poslani anketni listi Republiškega komiteja za varstvo okolja o obvezni prijavi podatkov o vplivih na okolje in emisijah snovi iz OZD v širši prostor okolja, potrebnih sekundarnih surovinah, količinah in lastnostih odplak, tehnologiji za reciklažo odpadkov, dosedanjih naložbah in odprtih problemih s tega področja. Rezultati obveznih prijav veljajo za zaupne. Poleg te ankete je občina dolžna posredovati podatke o varstvu okolja za svoje območje, ki prav tako veljajo za zaupne. V tej prijavijo občina obvezno dolžna prijaviti, kateri organ je v njenem okviru zadolžen za varstvo okolja in pooblaščen za strokovno sodelovanje z RKVS ter njegovega pooblaščenega predstojnika in njegov položaj. Skupščina občine je pristojna, da razpravlja o predlogu družbenega dogovora, in glasuje o pristopu, kar je glede na stanje ogroženosti okolja, ki se iz dneva v dan povečuje, smatrati kot prioritetno nalogo. Načelnik oddelka za gradbeništvo, komunalo in urbanizem inž. JULIJAN ŽNIDARŠIČ PREDLOG KADROVSKIH SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZA SODNIKE PRI SODIŠČU ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI Medobčinski svet SZDL — odbor za kadrovsko koordinacijo, je na zadnji seji dne 12. februarja 1976 razpravljal o nekaterih kadrovskih spremembah in dopolnitvah -za sodišče združenega dela v Ljubljani. Za možne kandidate novih sodnikov sodišča je potrdil ustrezne predloge in jih posredoval v razpravo in potrditev občinskim konferencam SZDL s pripombo, da bo 25 t. m. izrečejo svoje pripombe oziroma soglasja. Občinske konference SZDL oziroma njihovi odbori za kadrovska vprašanja so-listo potijenih kandidatov v celoti potrdili in na tej osnovi predlagamo naslednje kadrovske spremembe in dopolnitve za sodnike pri sodišču združenega dela v Ljubljani. 1. Predsednik sodišča: Sedanji predsednik sodišča združenega dela tovariš DANIJEL RINC je zaprosil za razrešitev in ga je občinska skupščina Ljubljana-Bežigrad na svoji seji 12 t. m razrešila. Za novega predsednika sodišča združenega dela v Ljubljani predlagamo: Tovariša JOŽETA BALOHA, rojenega 3. julija 1927. leta, ima visoko izobrazbo, je sodnik, stanujoč v Ljubljani, Stari trg 5, predsednik sodišča 1. Ljubljana, član ZKS od leta 1956. Stara Ljubljana. Je član občinske konference SZDL Ljubljana-Center in je bil dve mandatni dobi član izvršnega odbora, oz. eno mandatno dobo podpredsednik občinske konference SZDL. Sedaj je član občinske konference, član predsedstva občinske konference Je s; SZDL in predsednik častnega razsodišča pri občinski konferenci SZDL Ljubljana-Center. Že dve leti je tudi predsednik volilne komisije pri skupščini občine Ljubljana-Center in član odbora pri MSS Ljubljana. Štiri leta je bil tudi predsednik part-aktiva pri občinski konferenci SZDL Ljubljana-Center. Je vsestransko politično, samoupravno in strokovno razgledan in je tudi predsednik upravnega odbora dmštva pravnikov Ljubljana. II. Sodniki z lastnostjo delavca v združenem delu sodišča združenega dela v Ljubljani: 1. Tovariš PETER POPOVIČ, rojen 9. decembra 1938, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen na delovnem mestu vodje pravne službe pri BTC Javna sklauišča Ljubljana, član ZK od maja 1975, podpredsednik konference sindikata delovne organizacije, član sekretariata OZK, član komisije za socialna vprašanja pri svetu krajevne skupnosti Nove Jarše. Kandidaturo je sprejel, delovno mesto bi lahko zasedel v februarju 1976, stanovanjsko vprašane ima urejeno. III. Sodniki brez lastnosti delavca v združenem delu sodišča združenega dela v Ljubljani: 1. Tovariši FRANC KOVAClC - rojen 24. marca 1943 v Lazah, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen na delovnem mestu direktorja pravne, kadrovske in splošne službe pri poslovnem združenju IMOS, skupna delovna doba 9 let, od tega 6 let v upravi, sekretar OZK, član komisije za družbenopolitični sistem in samoupravljanje pri občinskem komiteju ZKS Ljubljana-Bežigrad, član UO sklada skupnih rezerv in sredstev za intervencije v gospodarstvu. Trenutno je pripravljen sprejeti kandidaturo le za sodnika brez lastnosti delavca, kasneje, čez 1—2 leti pa tudi sodnika z lastnostjo delavca v združenem delu pri sodišču. 2. Tovariš MARKO ILEŠIČ — rojen 29. novembra 1947 v Ljubljani, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen kot asistent na pravni fakulteti v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Miklošičeva 30, je član ZK od leta 1968, član univerzitetne konference in komiteja ZKS, član univerzitetnega sveta. Pripravljen je sprejeti kandidaturo za sodnika brez lastnosti delavca v zdmženem delu, po končani magistraturi (najkasneje čez dva meseca) in doktoratu znanosti čez dve leti je pripravljen delati tudi kot profesionalni sodnik. 3. MITJA DEISINGER A rojen 17. februarja, stanuje v Cilen-^kovi 16, Zelena jama — občina Moste-Polje, zaposlen — Javno tožilstvo SRS Ljubljana, član ZK od leta 1972. 4. ,Tovariš BORUT LAVRIČ — rojen 15. januarja 1947 v Ljubljani, stanuje na Gorazdovi 17, Ljubljana Vič-Rudnik, je diplomirani pravnik, zaposlen kot sekretar v Inštitutu Jožef Štefan. Je član ZK od leta 1973. Od leta 1970—71 je bil zaposlen na Okrožnem javnem tožilstvu kot pripravnik, od leta 1971-72 je bil pravnik pri Volanu, od leta 1972-76 je sekretar pri Inštitutu Jožef Štefan. Je predsednik skupn. enote samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik, je član zveze raziskovalnih organizacij SRS, bil je član sekretariata OZK, delegat v samoupravni interesni skupnosti. Je član izvršnega odbora SIS za zaposlovanje Ljubljana. OPOMBA: Omenjeni sodniki bodo pokrili potrebe izpraznjenih mest, kijih imajo občine: Ribnica, Logatec, Ljubljana, Vič-Rudnik in Ljubljana-Šiška. IV. Predlog za razrešitev: 1. Tovariš inž. BOJAN DRŽAJ je bil izvoljen za sodnika brez lastnosti delavca v združenem delu sodišča združenega dela v Ljubljani na predlog občine Ljubljana Vič-Rudnik. Imenovani tovariš je na lastno željo zaprosil za razrešitev. 2. Tovariš SILVO UČAKAR — rojen 13. decembra 1947, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen v tovarni Usnja v Kamniku je član ZK. Ker postane samostojni odvetnik, prosi za razrešitev. Odvetniško delo pa je nezdružljivo z sodniško funkcijo. Tovariški pozdrav! MEDOBČINSKI SVET SZDL Predsednik: IVAN LAPAJNE, dipl. oec. s. r. VOLITVE DELEGACIJ IIM DELEGIRANJE DELEGATOV V SKUPŠČINO OBČINE „Z ustavo določene funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev izvršujejo v družbenopolitičnih skupnostih skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot izvoljene in zamenljive delegacije delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah in drugi, skupščinam odgovorni organi “ (Ustava SRS) V y I.U VOD Delegatski sistem v občini Ljubljana Moste-Polje je bil uveden s atutom občine, ki gaje sprejela skupščina občine prejšnjega se-stava in velja od 1. julija 1974 dalje. 1 ™ izvolitvijo delegatov družbenopolitičnega zbora, delegatov dc-gacij v TOZD in krajevnih skupnostih se je izoblikoval novi dele-sistem skupščine občine. Delegatski sistem v občini je Q. lvel in vse bolj sc v delu skupščine občine razvijajo delegatski na^°S'‘ ^ vsem tem Pa 56 ven(iar pojavljajo nekatere težave, ki Rajajo iz objektivnih pa tudi iz subjektivnih vzrokov. Delo skup-d lle občine zavirajo novi problemi, ki so nastali ob uvedbi dele-nr-v cf!a sistema in jih še ne poznamo dovolj, da bi jih lahko v čilj * * nj'h°vem nastajanju sproti odpravljali ali celo prepre- di vof(C 13 ^oj v začetku se lahko vprašamo, zakaj naj bi govorili o doh Va^1’ *co Pa ve°dar vsi vemo, da smo še sredi prve mandatne odpC nov°izvoljenih skupščin. Poglavitna vzroka, ki sta hkrati tudi tve ' V°ra 113 zastavljeno vprašanje, sta dva. To so nadomestne voli-'n pa volitve kot kontinuirana akcija. a<*°mestne volitve je potrebno opraviti v vseh tistih temeljnih ^Pravnih organizacijah oziroma skupnostih, kjer je iz kakršne-dele •' vz,r°l(a predčasno prenehalo članstvo delegatu v delegaciji za vde?lra,^c delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ali rewL®ac'j' delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih inte- 3lh skupnosti. 0|itve kot kontinuirano akcijo od nas zahteva delegatski sistem. Uvajanje tega sistema v skupščinski in celotni politični sistem zahteva, da postanejo kandidacijski procesi vedno bolj stalna in vsakodnevna naloga in akcija vseh organiziranih socialističnih sil. Zato je potrebno uresničiti sistem stalnih kadrovskih priprav na volitve. II. PREDKANDIDACIJSKI IN KANDIDACIJSKI POSTOPEK A. Volilni postopek se‘začne z evidentiranjem možnih kandidatov, kar je stalna naloga predvsem socialistične zveze v krajevnih skupnostih in sindikata v OZD. Pri uveljavljanju sistema evidentiranja je treba upoštevati vsako pobudo za evidentiranje. Pobudo lahko da vsak posameznik, organizirana skupina v TOZD ali v krajevni skupnosti, v družbenopolitični ali družbeni organizaciji ter samoupravni organi. Predlagatelj je seveda dolžan obrazložiti svoj predlog. Vsako pobudo obravnavajo zbori delovnihljudi oziroma zbori občanov. Evidentirani so tisti kandidati, za katere se delovni ljudje izrečejo na zborih. Sprejete predloge posreduje predlagatelj koordinacijskemu odboru za volitve v temeljni samoupravni skupnosti. Koordinacijski odbor zbira in ureja predloge ter vodi evidenco možnih kandidatov na posebnih popisnicah. Izvod popisnice posreduje koordinacijski odbor za volitve občinski konferenci SZDL v skupno in enotno kadrovsko evidenco za območje občine. Za samo evidentiranje pristanek možnega kandidata ni potreben. B. Delovni ljudje se neposredno ali prek svojih delegatov na osnovi rezultatov prejšnjega evidentiranja možnih kandidatov dogovarjajo in določajo možne kandidate. Za vsebino, izvedbo in potek predkandidacijskih postopkov so odgovorne organizacije SZDL in sindikata. V temeljnih samoupravnih skupnostih potekajo predkan-didacijski postopki za volitve delegacij takole: 1. koordinacijski odbor za volitve pripravi poročilo o poteku priprav na volitve. V poročilu opiše akcije o pripravah in oceni aktivnosti in rezultate evidentiranja; 2. poročilo obravnava na sestanku članov oziroma razširjeni seji vodstvo osnovne organizacije sindikata v TOZD ali drugi skupnosti, v krajevni skupnosti pa v okviru krajevne organizacije SZDL; 3. na istem sestanku se sprejme predlog možnih kandidatov za kandidiranje v delegacijo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti; 4. koordinacijski odbor za volitve mora dobiti soglasje predlaganih možnih kandidatov za kandidaturo. Predkandidacijski postopek za volitve delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine v osnovni organizaciji vsake družbenopolitične organizacije poteka tako, da člani osnovne organizavije na sestanku obravnavajo predloge možnih kandidatov svoje organizacije, ki jih je poprej evidentiralo vodstvo občinske organizacije. Postopek obravnave določi vodstvo občinske organizacije v skladu s svojimi statutarnimi akti. C. Kandidiranje v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah se opravi na kandidacijski konferenci. Temeljno kandidacijsko konferenco sestavljajo vsi delovni ljudje v temeljni samoupravni skupnosti, ki neposredno opravljajo to funkcijo. Izjemoma je lahko temeljna kandidacijska konferenca delegatsko sestavljena v številčno večji krajevni skupnosti ali TOZD, vendar tako, da sestav delegatov ustreza socialni sestavi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti in opredeljenim interesom delovnih ljudi v skupnosti. Kandidacijska konferenca se mora sklicati po razpisu volitev in opraviti najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja. Kandidacijsko konferenco organizira v krajevni skupnosti vodstvo krajevne organizacije SZDL, v TOZD pa vodstvo osnovne organizacije sindikata. Sejo temeljne kandidacijske konference začne predsednik krajevne organizacije SZDL ali osnovne organizacije sindikata. Kandidacijska konferenca izvoli tričlansko delovno predsedstvo in zapisnikarja. Delovno predsedstvo vodi in usmerja potek konference in na podlagi rezultatov glasovanja ugotovi in razglasi kandidatno listo za člane delegacije. Temeljna kandidacijska konferenca na seji: 1. razpravlja o poročilu koordinacijskega odbora za volitve. Poročilo vsebuje značilnosti poteka predkandidacijskcga procesa, potek politične aktivnosti v predvolilni dejavnosti, evidentiranje možnih kandidatov, predlog možnih kandidatov, ki so bili sprejeti v predkandidacijskem postopku, ter seznam možnih kandidatov, ki so dali svoj pristanek h kandidaturi; 2. na osnovi predloga liste možnih kandidatov in poročila koordinacijskega odbora določi konferenca predlog kandidatne liste; 3. o predlaganih kandidatih kandidatne liste konferenca glasuje. Na osnovi rezultatov glasovanja sestavi listo kandidatov. Sprejet pa je vsak kandidat, ki je dobil večino glasov prisotnih. Če na kandidatni listi ni toliko kandidatov, kot mora biti članov delegacije, se na isti sqi ponovita postopka predlaganja in glasovanja; 4. kandidacijska konferenca razpravlja in sprejme svoje stališče o predlogih možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Kandidatna lista List mora obsegati najmanj toliko kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov. Kandidati na listi so navedeni po abecednem redu. Listo podpišeta predsedujoči in zapisnikar. Predsedstvo temeljne kandidacijske konference pošlje kandidatno listo volilni komisiji v temeljni samoupravni skupnosti najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja. Listi sta priloženi zapisnik o delu temeljne kandidacijske konference in pisna privolitev vsakega kandidata. Izvod zapisnika in kandidatne liste se posreduje občinski konferenci SZDL oziroma občinski organizaciji sindikata. S tem sta predkandidacijski in kandidacijski postopek končana. III. VOLITVE DELEGACU Zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti govori o treh vrstah volitev. To so splošne volitve, ki se izvedejo vsake štiri leta in na katerih volijo delovni ljudje in občani delegate v delegacije za delegiranje delegatov v zbore skupščine občine ter stalne delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine in skupščine SIS; nadomestne volitve, ki jih je treba opraviti v tistih samoupravnih skupnostih oziroma organizacijah, kjer je iz kakršnegakoli vzroka, ki ga določa zakon, predčasno prenehalo delegatu članstvo v delegaciji in ponovne volitve, ki se izvedejo, če pri volitvah nastanejo napake, predvidene z zakonom. A. Splošne volitve delegacij in glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin, družbenopolitičnih skupnosti razpiše predsednik skupščine SR Slovenije. Razpis volitve se objavi v uradnem listu SRS. Te volitve se izvedejo vsake štiri leta. Na njih delovni ljudje in občani izvolijo vse delegate oziroma vse člane delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Na razpis volitev so vezani tudi roki za izvedbo volitev. Splošne volitve morajo biti opravljene najkasneje v dveh mesecih po razpisu in najpozneje petnajst dni pred potekom mandatne dobe delegacij prejšnjega, mandatnega obdobja. Glasovanje pri volitvah delegacij 26 krajevnih skupnosti in glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine se obvezno opravi v nedeljo. Pri glasovanju je potrebno obvezno upoštevati načela, ki veljajo pri glasovanju. Ta načela so: -r delovni ljudje in občani glasujejo osebno, kar pomeni, da nihče ne more glasovati po pooblaščencu, — glasuje se tajno z glasovnicami, — svoboda in tajnost glasovanja se ne smeta omejevati, — nihče ne more biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti ni mogoče od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval. B. Nadomestne volitve je potrebno opraviti, če delegatu temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti predčasno preneha članstvo v delegaciji, oziroma če predčasno preneha članstvo delegatu v družbenopolitičnem zboru. Delegatu predčasno preneha njegov mandat: — če umre, — če izgubi volilno pravico, — če je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev ali na hujšo kazen, — če odstopi in njegov odstop sprejme temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost, ki gaje izvolila, — če nastopi takšno delo oziroma funkcijo, zaradi katere ne bi mogel biti izvoljen za delegata, — če mu preneha razmerje s temeljno samoupravno oiganizacijo oziroma skupnostjo, na podlagi katerega je bil izvoljen za delegata. Iz vseh teh razlogov je v mnogih delegacijah v TOZD in KS z območja naše občine že prišlo do številčne nepopolnosti delegacij. To vprašanje je še posebej pereče v tistih organizacijah in skupnostih, kjer so izvolili samo petčlansko delegacijo. To je namreč po zakonu številčno najmanjša delegacija. Tako se delegacije pri svojem delu srečujejo z vsebinskimi problemi, ob teh pa še z vprašajem ustreznega, neposrednega uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov ter njihove organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti in skupščin SIS. Zato je nujno, da v vseh temeljnih organizacijah in skupnostih, kjer delegacije niso več popolne, izvedejo nadomestne volitve. Nadomestne volitve posamezne delegacije ali posameznih delegatov razpiše v temeljni samoupravni organizaciji delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja, v krajevni skupnosti pa svet krajevne skupnosti. Nadomestne volitve mor jo opraviti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bilo spraznjeno mesto delegata v delegaciji. Kot pri splošnih, morajo biti tudi pri nadomestnih volitvah pred glasovanjem opravljeni vsi predhodni postopki. To so evidentiranje, ki je stalno opravilo, predkandidacijski in kandidacijski postopek na kandidacijski konferenci. Tudi pri tej vrsti volitev veljajo načela o glasovanju pri volitvah. Nadomestne volitve vodi volilna komisija, kije izvoljena vsake štiri leta, delo na voliščih pa opravljajo volilni odbori, katere imenuje volilna komisija. Nov delegat, več delegatov pa tudi celotna delegacija morajo biti izvoljeni po postopku, določenem za izvolitev delegacij in delegatov v družbenopolitične zbore. Vsi novi delegati so izvoljeni za dobo, v kateri se bo iztekla mandatna doba delegatov, na katerih mesto so bili izvoljeni na nadomestnih volitvah. C. Ponovne volitve delegatov je potrebno opraviti tam, kjer so volitve razveljavljene zaradi nepravilnosti pri volitvah ali če pri volitvah ni bilo ustreznega števila glasov toliko delegatov, kot bi jih bilo treba izvoliti, pa tudi takrat, kadar je na volitvah kandidiralo več delegatov, kot jih je bilo potrebno izvoliti, pa je dvoje ali več kandidatov, ki so dobili najmanj glasov, dobilo enako število glasov. Ponovne volitve razpiše volilna komisija v temeljni samoupravni skupnosti ali v krajevni skupnosti, vse druge ponovne volitve razpiše občinska volilna komisija, razen če je volitve razveljavila republiška volilna komisija, jih razpiše lc-ta. V razpisu sc določijo tudi roki, v katerih morajo potekati volilna opravila in vsi volilni postopki. IV. DE IG VOLILNIH ORGANOV Postopek za izvolitev delegacij, postopek v zvezi z glasovanjem o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine in postopek za odpoklic valijo volilne komisije ter volilni odbori. Poznamo več vrst volilnih komisij. To so volilne komisije v temeljnih samoupravnih organizacijah, volilne komisije v krajevnih skupnostih, občinska volilna komisija in republiška volilna komisija. A. Volilno komisijo v temeljni samoupravni organizaciji imenuje delavski svet oziroma drug ustrezen organ, v krajevni skupnosti pa j° imenuje svet krajevne skupnosti. Te volilne komisije sestavljajo predsednik, tajnik in en član. Vsak ima svojega namestnika. Mandat Članov volilne komisije traja štiri leta, imenuje pa se jih za VSake splošne volitve. Naloge volilne komisije v temeljni samo-“Pravni organizaciji oziroma skupnosti so naslednje: ~ opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravljanjem volitev, ~ po temeljni kandidacijski konferenci ugotavlja ali je kandi-lista sestavljena v skladu z zakonom, ~ .imenuje volilne odbore za neposredno delo na voliščih, jim daje navodila in nadzoruje njihovo delo, . .ugotavlja izid glasovanja ter ga razglaša in daje poročila o •zidih volitev, " opravlja vse druge naloge v zvezi z izvedbo volitev. B- Občinsko volilno komisijo imenuje občinska skupščina. Sestavlja jo predsednik, tajnik in trije člani. Vsak ima svojega najstnika, ki ga prav tako imenuje občinska skupščina. Naloge ob-°nske volilne komisije so naslednje: . opravlja neposredno tehnično delo v zvezi z glasovanjem o 'zvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine, ~ ugotavlja ali je lista za delegate družbenopolitičnega zbora v ol)činski skupščini sestavljena v skladu z zakonom, , ~ imenuje volilne odbore na voliščih za glasovanje o izvolitvi ^legatov v družbenopolitični zbor občinskih skupščin, daje nabila tem odborom in nadzoruje njihovo delo, " ugotavlja izide glasovanja na voliščih ter jih razglaša in daje P°r°čila o izidu glasovanja, ~ daje pomoč volilnim komisijam v temeljnih samoupravnih ^ganizacijah in skupnosti, ~ opravlja vse druge naloge v zvezi z izvedbo volitev. C. Neposredno delo na voliščih opravljajo volilni odbori. Volilni °dbor vodijo glasovanje pri volitvah delegacih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter glasovanje o listi za delegate v ružbenopolitičnem znoru občinske skupščine. Volilne odbore ■•tenuje volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma v krajevni skupnosti za delo v zvezi z glasovanjem o delegatih Crheljnih delegacij, občinska volilna komisija pa v zvezi zglasova-Jem o delegatih družbenopolitičnega zbora skupščine občine. Za ako volišče se postavi volilni odbor in to za vsako kandidatno I o posebej. Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana, vsak pa 'na svojega namestnika. Člani volilnih odborov so lahko samo vS?!?e’ ki imajo volilno pravico, poleg tega pa ne more biti član 0|unega odbora tisti, ki kandidira na volitvah. Najvažnejše naloge volilnih odborov so: " Priprava volišča, ~~ skrb za nemoten potek glasovanja, ~~ skrb za pravilnost in tajnost glasovanja, . ~ in da po končanem glasovanju ugotovijo volilni izid in dajo o ■ 'n poročilo ter posredujejo vso volilno gradivo volilni komisiji, ki "tenovala člane volilnega odbora. ki V. KONSTITUIRANE DELEGACIJE faradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in SčS°Vorn°sti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skup-obx družbenopolitičnih skupnosti, oblikujejo delovni ljudje in d®*1' v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnosti ter T^enopolitičnih organizacijah svoje delegacije, rez | i P° opravljenih volitvah, oziroma po objavi in razglasistvi nje a*ov glasovanja na volitvah ali najkasneje pred prvim zaseda-J ni zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine skii C’ skličc nosilec volitev, to je organizacija SZDL v krajevni $ejJ1"05ti oziroma organizacija sindikata v TOZD ali OZD prvo i "ovoizvoljene delegacije. Na tej seji se delegati dogovorijo o nj lnu dela delegacije in izmed sebe izvolijo vodjo delegacije in zaki°Vc8a namestnika. S tem dejanjem je konstituiranje delegacije ‘Jičeno. e*°vni ljudje in občani oblikujejo delegacije: s,ih / tcmeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupno-•aci’ °pravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organi-J ^ruženega dela, obrt • delajo v kmetijski dejavnosti in prav tako tisti, ki delajo v skQ 1,1 dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastnin-Pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo delo, on, v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih orV^cijahi in društvih in tistih delovnih skupnostih, ki niso osei)niz'ranc kot OZD, prav tako pa tudi aktivne vojaške in civilne skupC v službi oboroženih sil SFRJ, za območje vsake krajevne Sestavo in število članov delegacije določajo delovni ljudje in občani v statutih organizacij in skupnosti. Pri sestavi delegacije je potrebno posvetiti posebno pozornost temu, da se zagotovi zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa ir) ustrezno socialno strukturo organizacije oziroma skupnosti. Glede števila članov delegacije se odločajo delovni ljudje in občani sami. Z zakonom je določeno le minimalno število delegatov v delegaciji. Minimalno število delegatov v delegaciji za delegiranje delegatov v zbore družbenopolitičnih skupnosti in v posebni delegaciji za skupščine SIS je pet delegatov, v splošni delegaciji za delegiranje delegatov v skupščine SIS je deset delegatov. Zgornje riieje zakon ne postavlja. V tistih TOZD, delih TOZD, OZD ipd., kjer število članov delovne skupnosti zaposlenih delavcev ne presega 30 zaposlenih, se delegacij ne voli. V takšnih delovnih skupnostih predstavljajo delegacijo vsi zaposleni. VI. DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBORE SKUPŠČINE OBČINE Skupščino občine sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. A. Zbor združenega dela občinske skupščine sestavlja 35 delegatov delovnih ljudi temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti, in sicer: — 27 delegatov delovnih ljudi v TOZD in OZD s področja gospodarstva, — dva delegata delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo, — .en delegat delovnih ljudi, ki delajo v obrtni dejavnosti s sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico in delovni ljudje, s katerimi združujejo svoje delo, — dva delegata delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah s področja prosvet-no-kultutne dejavnosti, — dva delegata delovnih ljudi v TOZD in OZD s področja social-no-zdravstvene dejavnosti, — en delegat delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter aktivnih civilnih in vojaških oseb v službi oboroženih sil SFRJ. Delegati, ki sestavljajo zbor združenega dela, niso stalni delegati. Delegata določijo delegati, združeni v konferenci delegacije, za vsako sejo zbora posebej. V konference delegatov se združujejo delegacije temeljnih organizacij združenega dela in drugih OZD. Konference delegacij se oblikujejo s samoupravnimi sporazumi, kijih sklenejo temeljne samoupravne organizacije, ki so delegacije izvolile in sicer na podlagi odloka občinske skupščine. Delegacije se povezujejo v konference v skladu s skupnimi interesi v združenem delu oziroma v skladu z interesi, ki jih imajo delovni ljudje v občini. Namen in naloga konference delegacij je usklajevanje stališč, izoblikovanih v posameznih delegacijah, iz česar izhaja izoblikovanje enotnega stali ča konference delegacij. Druga naloga konference je, da delegira delegate na posamezne seje zbora združenega dela skupščine občine. Delegirani delegat na seji zbora pove in utemeljuje stališče, ki ga je zavzela njegova konferenca delegacij in to stališče po potrebi uskladi s stališči drugih konferenc delegacij v enotno stališče zbora. Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati konferenco delegacij, ki gaje delegirala in svojo delegacijo. B. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine sestavlja 25 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostij. Delegati, ki sestavljajo zbor krajevnih skupnosti, niso stalni delegati. Delegate za posamezne seje zbora določijo delegacije v krajevnih skupnostih. Delegat je dolžan, da na zasedanju zbora zagovarja in utemeljuje predloge in stališča, ki jih je sprejela njegova delegacija. Skupaj z drugimi delegati v zboru pa na podlagi usklajevanja stališč sprejme skupno stališče zbora. Na območju občine Ljubljana Mošte-Polje deluje 17 krajevnih skupnosti. Vse krajevne skupnosti imajo svoje delegacije in sicer ima vsaka krajevna skupnost eno delegacijo. V delegaciji KS je bilo izvoljenih skupno 208 delegatov, ki sodelujejo pri delu zbora KS skupščine občine. Mandatna mesta v zboru so med KS porazdeljena tako, da ima osem KS po dve delegatski mesti, vse druge pa po eno delegatsko mesto. Delegatska mesta so razdeljena med delegacije po številu občanov, ki jih zastopa posamezna delegacija. C. Družbenopolitični zbor skupščine občine ima 25 stalnih delegatov, ki so jih na predlog SZDL izvolili na splošnih volitvah delovni ljudje in občani. V družbenopolitičnem zboru delujejo delegati, ki zastopajo interese družbenopolitičnih organizacij v občini. Sestava zbora je naslednja: 7 delegatov v SZDL 7 delegatov sindikata 5 delegatov ZK 3 delegati ZSMS 3 delegati ZB. Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini ter skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja občine, uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstva svoboščin in pravic. VII. ZAKLJUČEK Sistem delegiranja delegatov v zbore skupščine občine še ne zaključuje procesa delegiranja delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. To je šele prva in osnovna faza procesa celotnega organizacijskega sistema delegiranja. Zavedati se moramo, da je sistem delegiranja zaključek šele v najširši družbenopolitični skupnosti, to je v federaciji. Vendar tudi ta ugotovitev ni najbolj točna, ker tudi v obratni smeri, to je v smeri od širših družbenopolitičnih deupnosti proti ožjim družbenopolitičnim skupnostim pa vse do konferenc delegacij oziroma temeljnih delegacij poteka proces obveščanja oziroma proces tako zvanih vzvratnih podatkov. Sele s tem se v celoti zaključi ves delegatski sistem ali če si to ponazorimo bolj jasno, zapre delegatski krog. Da bi zagotovili udeležbo delovnih ljudi in občanov pri uveljavljanju in uresničevanju njihovih pravic in dolžnosti v delu skupščine občine in njenih zborov, moramo dosledno upoštevati zaključke, ki izhajajo iz poročila o delovanju delegatskega sistema in uveljavljanju delegatskih odnosov v skupščini občine. Iz poročila izhaja, da morajo družbenopolitične organizacije nenehno skrbeti za potreben dotok kadrov na delegatske funkcije, jih za izvajanje 'delegatskih nalog usposabljati tako, da bo delo delegacij kontinuirano in da bodo delegacge delovale vedno v polnem sestavu. Povsod, kjer je potrebno, moramo razpisati in izvesti nadomestne volitve. DELEGATOM ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Dosedanji odlok o pošiljanju delegatov v /žbore skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je potrebno nadomestiti, ker je prišlo do večjih sprememb v organizacijah združenega dela zaradi združevanja, priključevanja in spremembe sedeža posameznih organizacij združenega dela. Več organizacij združenega dela je prišlo na območje naše občine, nekatere organizacije združenega dela pa so se preselile na območja drugih občin. Trenutno je v javni razpravi osnutek novega odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine in oblikovanju skupnih delegatov za zbore skupščine mesta in skupščine SRS. Predvideno je, da se javna razprava o tem osnutku odloka zaključi v mesecu maju in odlok sprejme na zasedanju skupščine občine maja mesega tega leta. Ker bodo s sprejetjem novega odloka nastale spremembe v sestavljenosti posameznih konferenc delegacij, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela skupščine občine, bodo morale organizacije združenega dela, ki se združujejo v konference delegacij, podpisati nove sporazume o oblikovanju konferenc delegacij. V ta namen objavljamo kot pripomoček za podpisovanje sporazumov delovni osnutek takšnega sporazuma, katerega naj vsaka OZD prilagodi svojim potrebam v skladu z dogovorom z drugimi OZD, s katerimi se združuje v konferenco delegacij. Vodje delegacij in vodje konferenc delegacij obveščamo, da je potrebno na sejah delegacij in konferenc delegacij voditi zapisnike. Po končani seji delegacge se po en izvod zapisnika pošlje: 1. vodji konference delegacij, 2. delegatu, kije delegiran na sejo konference delegacij, 3. sekretariatu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, 4. arhivu Zapisnike sej konferenc delegacij pa je treba poslati: 1. delegacijam, ki se združujejo v konferenco delegacij, 28 2. delegatu, ki je delegiran na sejo zbora združenega dela skup-ščine občine, 3. sekretariatu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, 4. arhivu. Za lažje delo pri vodenju zapisnikov objavljamo osnutek takega zapisnika in sicer posebej za sejo delegacije in posebej za sejo konference delegacij. Da bi delo konferenc delegacij potekalo nemoteno in v zakonitih okvirih, je potrebno, da vodje delegacij v organizacijah združenega dela izdajo delegatom, ki so delegirani na posamezne seje konfe-renc delegacij ustrezna pooblastila. Pooblastilo izroči delegat pred sejo konference delegacij vodji konference oziroma zapisnikarju; Brez podpisanega pooblastila delegatu ni mogoče uveljavljati na seji konference delegacij svojih delegatskih pravic. Primer pooblastila objavljamo. Delegacija organizacije združenega dela ... je na seji dne . . .določila,d® za udeležbo na . . . seji konference delegacij za delgiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje številka . ki bo dne,. . . POOBLAŠČA tov..................................... rojen......... stanujoč.................................zaposlen v.... ..................................................kot (TOZD oziroma samoupravna skupnost) (navesti delovno mesto in poklic) Imenovani bo na seji konference delegacij št..............razpravljal, predla- gal in odločal v imenu delegacije OZD............................................ V Ljubljani, dne VODJA DELEGACIJE OPOMBA: Pooblastilo izroči delegat pred sejo konference delegacij vodi konference delegacij. . ju Brez pooblastila delegatu ni mogoče uveljavljati na seji svojih delegatsK11 pravic. * 1 2 3 4 5 ZAPISNIK ... seje delegacije .......-......... kije bila dne....ob......uri, v prostorih NAVZOČI DELEGATI: NAVZOČI VABLJENI: Sejo je otvoril, ugotovil sklepčnost, vodil in predlagal dnevni red vodi3 delegacije . . . Zapisnik seje delegacge je vodil... Po obravnavi pral loga dnevnega reda so delegati sprejeli naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika zadnje seje delegacije. 2. Obravnava gradiva ... sejo zbora združenega dela skupščine občine D • liana Moste-Polje. 3. Delegiranje delegata za sejo konference delegacij. 4. 5. nu i. Delegacije je obravnavala zapisnik ... seje delegacije z dne ... in sprej naslednji sklep: Potrdi se zapisnik ... sqe delegacije z dne ... J DELOVNI OSNUTEK Ad 2. .Delegacija je obravnavala gradivo za ... sejo zbora združenega dela skup-l~lne občine Ljubljana Moste-Polje in o gradivu za posamezne točke dnevna reda sprejela naslednja stališča: • •••••••••• • ••••••** »••••e »M« MNHltMMIaMMM Ad 3. Delegacija je delegirala za sejo konference delegacij za delegata ... t Delegat je dolžan prenesti stališča delegacije, ki so navedena v prejšnji tega zapisnika na sejo konference delegacij. Ad 4. ‘ Ad 5. j .Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče prijavil za besedo, je vodja elegacije ob ... uri zaključil sejo. ^Pisnikar: Vodja delegacije: ^PISNIK PREJMEJO: 2 konferenca delegacij ' Ljubljana Moste-Polje - se- ^ delegat delegiran na sejo konfe-4 tence delegacij ZAPISNIK koherence delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela N*VZ0Cl DELEGATI: NAVZOCl VABLJENI: SElE sE NISO UDELEŽILI: k0nrJO Je otvoril, ugotovil sklepčnost, vodil in predlagal dnevni red vodja Hrence delegacij. .. p”Pisnik seje konference delegacij je vodil... 0 obravnavi predloga dnevnega reda so delegati sprejeli naslednji ^EVNI red- 2. £?**Iitev zapisnika zadnje seje konference delegacij. . otavnava gradiva za . .. sqo zbora zdmženega dela skupščine občine 3. na Moste-Polje. 4. Negiranje delegata za sejo zbora združenega dela skupščine občine. K Ad L * dnenfer?nca delegacij je obravnavala zapisnik ... seje konference delegacij l>otM; 'n sprejela naslednji sklep: Idl se zapisnik . . . seje konference delegacij z dne ... Ko Ad 2' dcia^.^tenca delegacij je obravnavala gradivo za .. • sejo zbora združenega toč^ *uPŠčine občine Ljubljana Moste-Polje in o gradivu za posamezne dnevnega reda sprejela naslednja „ stališča: Ko Ad 3l ^brenca delegacij je delegirala za . .. sqo zbora združenega dela skup-Delep Ljubljana Moste-Polje za delegata ... Rej$n-pat je dolžan prenesti stališča konference delegacij, ki so navedena v J ‘očki tega zapisnika na sejo zbora združenega dela skupščine občine. Vodja konference delegacije: Ad 4. konfcJc bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več prijavil za besedo, je vodja rcnce delegacij ob ... uri zaključU sejo. Bfe,; 1 ^N,K PREJMEJO: 2 'ariat Moste-Polje,! i delegiran na sejo zbora ' delnega ?cla d dclP„Clic združene v konferenco , sekre- V skladu s 152. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS ŠL 25/74) in v skladu s 4. členom odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine in oblikovanju skupin delegatov za zbore skupščine mesta in skupščine SRS, sklenejo organizacije združenega dela (navesti točen naziv in naslov) SPORAZUM o oblikovanju konference delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje številka . .. L Organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) se sporazumejo, da oblikujejo konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega dele-gita v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupšične. Konferenco delegacij sestavljajo delegacije organizacij zdmženega dela, ki po določbah zakona o volitvah delegacg in delegiranj u delegatov v skupščine družbenopolitičnih skuj ios*i vršijo funkcijo delegacije. Sedež konference delegacij je . (naslov) Pogoje za delo konference delegacg in za izvrševanje administrativno tehničnih nalog v zvezi s sklicevanjem in delom konference zagotavlja organizacija zdmženega dela . .. (naslov) 4. Na zasedanje konference delegacij pošlje vsaka delegacija... (delega-ta(ov). Vsaka delegacija ima v konferenci delegacij toliko glasov, kot ima v njej delegatskih mest. 5. Delcgacjje organizacij združenega dela, ki oblikujejo konferenco delegacij, določijo posebej za vsako zasedanje konference toliko delegatov, kolikor ima delegacija organizacije združenega dela delegatskih mest v konferenci delegacij. 6. Konferenca delegacij obravnava gradiva za posamezna zasedanja zbora združenega dela skupščine občine, usklajuje stališča delegacij ter oblikuje skupno stališče. Stališča oblikuje s sporazumom vseh delegatov oziroma z najmanj dvotretinsko večino glasov vseh delegacij. 7. Konferenca delegacij delegira ... delegata (e-ov) za jiosamezno zasedanje zbora združenega dela skupščine občine Bmed delegatov, delegiranih s strani delegacij na zasedanje konference delegacij. 8. Delegat, delegiran na posamezno zasedanje zbora združenega dela skupščine občine o svojem delu v zboru sproti obvešča konferenco delegacij. 9. Delegati v konferenci delegacij o svojem delu in o delu konference sproti obveščajo svoje organizacije združenega dela. 10. Konferenca delegacij ima vodjo konference in namestnika vodje konference, ki ju na prvem zasedanju konference izvoli izmed vseh delegatov delegacij organizacij združenega dela, ki po tem sporazumu oblikujejo konferenco delegacij. 11. Vodja konference in njegov namestnik skrbita za sklicevanje in vodenje zasedanj konference, oblikovanje stališč ali predlogov v zvezi z obravnavanim gradivom, vodenje zapisnikov ter opravljata druge naloge, ki jima jih jioveri konferenca delegacij. Vodja konference podpisuje pooblastila skupnemu (im) delegatu (om), v primeru igegove odsotnosti pa opravlja to dolžnost njegov namestnik. 12. Na seji konference delegacij se vodi zapisnik. Po končani sqi sc posreduje po en izvod zapisnika: 1. delegacijam, združenim v konferenco delegacg, 2. delegatu, ki je delegiran na sejo zbora združenega dela skupščine občine, 3. sekretariatu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, 4. arhivu. PODPISNIKI: 13. Podpisniki tega sporazuma soglašajo, da bodo sredstva za materialne in drpgc stroške v zvezi z delom konference delegacij porazdelili med seboj in sicer: 14. Prvo zasedanje konference delegacij skliče predsednik delavskega sveta .oziroma drugega ustreznega organa upravljanja organizacije združenega dela, Iger je sedež konference delegacij. 15. Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov. "(OZD)" (naslov) (podpis) "(OZD)" (naslov) (podpis) Ljubljana, (datum) SAMOUPRAVNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA IZGRADNJO DIJAŠKIH IN ŠTUDENTSKIH DOMOV AKCIJSKI ODBOR ZA SANACIJO DIJAŠKIH IN ŠTUDENTSKIH DOMOV Direktorju samoupravne organizacije - TOZD Predsedniku delavskega sveta - DS Sekretarju organizacije 00 ZK - OOZK Predsedniku osnovne organizacije sindikata — OOS Predsedniku organizacije ZSMS - 00 ZSMS Zadeva: Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo dijaških in študentskih domov. V teh dneh spremljamo prve rezultate izvajanja samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani, katerega je sklenila velika večina delovnih ljudi, zaposlenih v občinah ljubljanske in zasavske regije. Sredstva, ki bodo združena s tem sporazumom, bodo uporabljena strogo namensko za potrebno izgradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani. Ne moremo verjeti, niti se sprijazniti s tem, da delovni ljudje naše samoupravne organizacije ne čutijo problematike sanacije dijaških in študentskih domov kot diuž-beno splošno potrebne. Menimo, da bi ponovljena in dobro pripravljena akcija za sklenitev samoupravnega sporazuma le rodila uspeh. Zato predlagamo, da se o tem še enkrat pogovorite ter da družbenopolitične organizacije kot tudi delavski svet zavzamejo stališče o sklepanju navedenega sporazuma. Na kratko vas naj spomnimo, da so udeleženci samoupravnega sporazuma delovni ljudje temeljnih in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, ki namenjajo 0,3 "/> od sredstev za osebne dohodke v letu 1975, katera lahko zberejo: — iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, ki ga namenijo po zaključnem računu; - iz sredstev sklada skupne porabe; — iz osebnega dohodka, doseženega z delom v rednem delovnem času ali z dodatno organiziranim delom prek 42-umega delovnega tedna. Samoupravni sporazum se sklepa samo za leto 1975 in predstavlja le enkratno obveznost. Pripravljeni smo, da vam posredujemo vse gradivo, ki smo ga že poslali, ter da se udeležimo zborov vaših delovnih ljudi oziroma drugih sestankov, ki bi obravnavali sklenitev samoupravnega sporazuma. Vse dodatne informacije dobite na tel. štev.: 310-044 pri tov. Damjani FAKIN. Predsednik Predsednik akcijskega izobraževalne odbora _ skupnosti Damjana FAKIN, s. r. ' Slavko PUS, s. r. PREDSEDNIK SLAVKO PUŠ Na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani, izdajam naslednji SKLEP 1. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani je veljaven, ker ga je v skladu z 9. členom samoupravnega sporazuma sklenilo 69,78 odstotkov delovnih ljudi zaposlenih v občini Ljubljana Moste-Polje, kar predstavlja več kot 2/3 delovnih ljudi in je s tem izpolnjen pogoj za veljavnost samoupravnega sporazuma. Z dnem objave nastanejo za udeležence vse pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so s samoupravnim sporazumom dogovorjene. J 2. S samoupravnim sporazumom dogovorjena sredstva se zdmžujejo pri samoupravni izobraževalni skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje na posebnem računu: PRISPEVEK SKUPNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE ZA GRADNJO DOMOV ZA UČENCE IN ŠTUDENTE. Številka: 50100-842-026-52326 3. Seznami podpisov pooblaščenih oseb temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti o sklenitvi samoupravnega sporazuma so arhivirani pri samoupravni izobraževalni skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. PREDSEDNIK AKCIJSKEGA ODBORA Damjana FAKIN s. r. MEDOBČINSKI SVET ZKS LJUBLJANA Akcijski odbor za sanacijo dijaških in študentskih domov Štev.: 08-11(1976 Datum: 18. februar 1976 vL RAZLAGA 1. in 2. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo doma šole za medicinske sestre in študentskega doma Ljubljana: Za delavce v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, ki. so sklenili samoupravni sporazum, nastane z dnem objave veljavnosti samoupravnega sporazuma obveznost in odgovornost za izpolnitev sporazuma in to po kriteriju 0,3 % od sredstev za osebne dohodke v letu 1975, ki pa jih lahko namenijo iz enega ali večili virov sredstev, navedenih v 1. členu sporazuma. Delavci temeljne in druge organizacije združenega dela, ki je poslovno leto 1975 zaključila z izgubo ah s prenizkim ostankom dohodka, bodo v sporazumu dogovorjeno obveznost izpolnili iz neporabljenih sredstev sklada skupne porabe iz preteklih let ali pa iz osebnega dohodka (brez nadur) v višini enodnevnega neto osebnega dohodka. Obveznost iz 1. in 2. člena samoupravnega sporazuma so udeleženci dolžni izpolniti ob predložitvi zaključnega računa SDK; v kolikor gredo sredstva iz neto osebnega dohodka, pa najkasneje do 30. aprila 1976. PREDSEDNIK AKCIJSKEGA ODBORA Ivan GODEC s. r. TABELA II iSsassssaasas^BaassilsssBaH 3aa3sa = aaaaa)as>s>asBaa=aa3a=asi ZD oziroma druga samo- Predlagatelj Sporno razmerje Opravilna Rešeno uPravna org.ali skupnost, katere izvira spor dela- organi- Glej Tabelo I štev. v letu vec zacija 1975 "*"* = a*ia = a*a3:=aBai=ai = sx = = a33 = = sia = =* = = 3=:ai=i5*a:ssa:s36sx=a = = az3a siaaasass = ar = ai3;a=**tai3$e = = aEeaE = ms3: »rtno podjetje Moste '•Pgotekstil TOZD Yulon X X 5 6 17 da 23 da e na skladišča X 9 45 da SAP X 4 49 da Sap X 6 61 ne ^bloga Slikoplastika X 6 90 da Gp Hrastnik,PE Ljubljana fectum X X '• 5 5 91 ne 92 ne Sap X 1 94 ne ^erutnina Zalog ®ktor TOZD tov.promet p Pionir Novo mesto »Pirnica Vevče X 2 122 ne X 8 131 da X 10 135 ne X 5 140 da j0rnunalno podj. Ljubljana »gotekstil ,TOZD ONA-ON X 6 142 ne X 6 190 ne vavtia skladišča Vektor ^»rinarnica Ljubljana 1 °Uč Vera,Frizerski salon E°stilna *ka Peči* X X 9 6 194 da 80 ne X 2 232 ne X 9 234 da X 5 236 ne t I)0rtpress Beograd X 9 240 ne »grad QatUrnus X 5 266 ne X 5 277 ne t,^odetski zavod SRS X 8 290 nt Ol X 8 292 da X 8 291 da lr°tekstil Beograd X 5 304 ne Sa^nUna^no podjetje Ljubljana EMntZelenjava NA TOZD Trgovina SVeliko X 4 313 ne X 4 314 ne X 6 315 ne £ UNIVERZA!, X 9 344 ne Sa*p°*A TOZD Inženiring X 6 370 ne Jav‘ana Vranje X 9 373 ne X 5 388 ne na skladišča X 5 112 ne ■ = ar = * = = a = s:3S = eaB3i3a* = = aia=:ta==*ia3 = = = = =s = 3e = ^ Kateri udeleženec je uspel_______ Opomba delavec organiz. saaassaasBsBBsasaaaaiiBaaaaasaasaassa ustavitev postopka ustavitev postopka ustavitev postopka sklep o nepristojnosti sklep o nepristojnosti sklep o nepristojnosti . ' • ■ -• * ' i ■ \ ■ ■ ■ i ! . I v ■ ;■ , m M..; : ! ; . >