Tvinurfìòlza,
Na$ živ Federativna ljudska republika Jugos av 6es - ivorec srečne bodočnosti deiovnih množic!
Leto I. — Štev. 17
Ajdovščina, sobote S, decembra 1945.
Cena 3.— lire




„Nov prapor
reaàcie**
Špekulacija — črna borza — to je danes prapor reakcije. Tudi naše množice morajo končno to izpregle-dati, morajo končno priti do jasnega zaključka, da vprašanje črne borze ne more stati izven okvira politike, izven okvira naših demokratičnih, svobodoljubnih, socialnih in delovno-moralnih načel. Tam, kjer cvete špekulacija, ne more biti govora o demokraciji, ker špekulacija izpodjeda moč naše ljudske oblasti. Naša mlada ljudska oblast 'stremi za čim hitrejšo obnovo, za čim večjim dvigom proizvodnje. To pa je dosegljivo le tedaj, če je gospodarstvo — iniciativa in njen delovni učinek popolnoma v rokah širokih ljudskih množic — usmerjeno v skupno ljudsko korist; ne pa tam, kjer špekulantje vodijo račune gospodarstva in si v njem utrjujejo svoje pozicije.
Svobodoljubnost je močno zasidrana v naših ljudskih množicah, saj so se za svobodo borile štiri leta in žrtvovale zanjo kri. Ali moremo zato dopustiti, da razni naivneži, politično slabo orientirani ljudje, danes zapravljajo našo svobodo s tem,' da zagovarjajo črnoborzijance kot ljudske dobrotvorce? Ti ljudje se ne zavedajo, da na črni borzi kupljenih par čevljev, kilogram masti ali sladkorja, plačujejo s krvjo naših padlih borcev.
Socialnega stanja ne moremo rešiti
s špekulacijo,
ker ona vodi politiko ponovnega za-sužnjenja delovnega ljudstva, ker se nahaja na izrazitih pozicijah pete kolone, protiljudskih elementov s tem, da za ničvreden, umazan denar pro-daja svobodo in neodvistio/U svojega
naroda. Kako moremo spraviti v sklad nov odnos demokratičnih narodov do dela, z odnosom podpiranja črne borze? Saj je d,anes vsakomur jasno, da demokracija ščiti delo, uči spoštovanje do dela, ustvarja nov tip delavca-udarnika; Špekulantom pa je delo tuje, celo več: mrzijo ga za sebe, na delu drugih pa- si ustvarjajo naj-maslnejše dobičke. Zalo vsako popuščanje v. tem pogledu vodi v gospodarski politični in moralni razkroj naše družbe.
Še posebne važnosti je vprašanje špekulacije in Črne borze na ozemljil Julijske krajine. Umetno stvorjena meja — demarkacijska linija, ki teče skozi Julijsko krajino, bi morala postati naraven zid obrambe proti vsem špekulacijskim manevrom reakcije na ozemlju pod jugoslovansko vojno upravo. Nič se ne čudimo, da je tako zvana
»prosta trgovina«, ki je samo firma špekulantov
in črnoborzijancev na oni strani, podprta tam, kjer se razpuščajo odbori ljudske oblasti, kjer se na vodilna mesta postavljajo stari fašistični rablji. Odločno borbo pa moramo napovedati takim pojavom špekulacije na ozemlju, ki ga upravlja ljudstvo samo, in to borbo bomo dobojevali le tedaj, če se bodo mobilizirale v njej vse ljudske množice, če bodo izvajale strogo kontrolo in ostro ukrepale proti takim elementom. Nikakor ne smemo prezreti dejstva, da z zatiranjem črnoborzijanstva pri nas, krepimo našo narodno oblast in podpiramo najmočnejšo težnjo prebivalstva Julijske krajine, to je težnjo za Priključitev k Jugoslaviji. Izginiti mora vsaka sled mišljenja,, da zaledje ne more gospodarsko uspevali, ako ni vezano na Trst. in Gorico. Baš nasprotno se bo pokazalo, čim borno Popolnoma uničili čmoborzijavstvo, 'n sicer da Trst in Gorica, kot vsa ostala mesta, lahko žive le tedaj, če so močno, na solidni gospodarski osnovi vezana na svoje podeželje..
Včasih se .vprašujemo, zakaj taka ftonja s strani reakcije proti jugoslo-vanski okupacijski liri. Uvedba te tire in njena učvrstitev nam kažeta, da smo z njo močno pristrigli peruti špekulantom in jim na našem ozemlju oteikočili njihovo delo Razblinila 8e jim je misel, da bodo lahko na
Uresn cena fe težnfa demokratičnih množic
Jugoslavija, država demokratičnih delovnih množic, ki so se junaško borile proti fašizmu in junaško obnavljajo od nacifašlsfov (n domačih izdajalcev porušeno domovino, gre v bodočnost kot mlada zvezna ljudska republika
izdan je osnutek nove ustave
Teden dni je že poteklo od tega, kar sta Zvezna skupščina in Skupščina narodov Ustavodajne skupščine Jugoslavije dokončno zacementirali zahtevo jugoslovanskih narodov in proglasili na predlog srbskih poslancev Jugoslavijo za republiko.
Kaj pomeni proglasitev republike? To pomeni, da se je v Jugoslaviji široko odprla pot za napredek narodnega življenja, razvoj ljudske demokracije in enakopravnosti in bratstva narodov ter socialne pravičnosti, da se je odprla pot borbi, katero so začeli narodi Jugoslavije 1. 1941. S tem da je bil proglašen nov tip republike, to je ljudska republika, je zagotov Ijeno. da bo mogoče stalno napredovati, stalno izboljševali družbeni in socialni položaj ter stalno izboljševati pogoje gospodarskega, kulturnega in državnega življenja. S tem se zmagovito končuje težka narodno osvobodilna borba demokratičnih množic Jugoslavije, ki prehajajo iz vrst junaških borcev Jugoslovanske armade, med smele udarnike izgradnje in obnove ter napredka domovine, delavcev, kmetov in delovne inteli- ' gence — republike Jugoslavije. .
Proglasitev republike pomeni tudi kanec mefiarhije
Monarhija je bila nosilec reakcije, ! bila je nosilec velikosrbskega šovinizma in hotela je uničiti narode Jugoslavije. ‘ Namesto' šol., .kulture -in' pravic je monarhija -zidali;orožniške, postaje in kasarne, odpirala je pot fašizmu in vsem mednarodnim sovražnikom delovnih ljudskih množic. Ni vnašala samo reakcije, ampak tudi kopala prepade med narodi Jugosla-vije. ,
Prav monarhistična Jugoslavija je podlo izdala primorsko ljudstvo in kakor v ironičen posmeh na to izdajo. so Se jugoslovanski monarho-fašisti bratili z italijanskimi fašisti in podlo prodajali kos za kosom trpeče slovenske zemlje, ne upoštevaje klica stotisočerih delovnih množic, katerim so ropali domove, pobijali svojce, jih mučili, preganjali ter zapirali v taborišča in ječe. Prav mo-narnofašisti so pognali narode Jugoslavije pod nacistične tanke, sami pa izdajalsko pobegnili Še več Iz tujine . so potem spletkarili proti narodno osvobodilnim naporom jugoslovanskih množic. S tem so nadaljevali v tujini to. kar so kuhali doma in za kar so jim bili potrebni Mihaj-lovič, Pavelič. Rupnik in drugi.
Tudi temu pomeni konec proglasitev republike: iz tega torej diha,
da je prav s tem dejanjem ustvarjen predpogoj za uresničitev teženj delovnih množic, kajti v trenutku, ko so postavili jugoslovanski narodi vprašanje napredka, je to skušala' na vseh področjih zavirati monarhija s pomočjo vseh mogočih sovražnikov ljudstvi
Proglasitev republike pomedi torej potrditev tega, za kar so cše milijonske množice dvignile k 'uporu, kar je dolga leta. borbe vodilo; to je, utrditev resnične ljudske, .demokra-
cije. bratstva med narodi, in socialne pravičnosti.
Prav zato pomeni proglasitev republike za nas jamstvo, da živi, dela, se bori in gradi tista Jugoslavija, ki predstavlja danes udarno pest demokratičnega sveta proti svetovni reakciji.
29. novembra je začela zasedati Skupščina narodov in Zvezna skupščina Ustavodajne skupščine in ob tej priliki so sprejeli od verifikacijskih komisij poročila o izidu volitev.
Maršal Tito in podpredsednik zvezne’1 Vlade Edvard Kardelj na zasedanju
Ustavodajne skupščine
Številke gevote o zmagi L j Nilske fronte
Na volitvah 11. novembra 1945 za volitve narodnih poslancev Zvezne skupščine Ustavodajne skupščine je bila objavljena ena zvezna lisla Ljudske fronte, in sicer lista Josipa Broza-Tita. Po voli vnem izidu, ki ga je ugotovila zvezna volivna komisija, je bilo vpisanih 8,383.455 volivcev, od katerih jih je volilo 7,432.469, to je 88.68 odstotkov.
Od skupnega števila oddanih glasov v državi je dobila zvezna kandidatna lista Ljudske fronte f skupno■ 6,725.047 glasov, to je 90.48%, skrinjica brez liste« pa 7()()'422 glasov, kar znaša 9.52%.
Za volitve narodnih poslancev za Skupščino narodov Ustavodajne skupščine je bilo potrjenih devet pokrajinskih Oziroma oblastnih kandidatnih list, in sicer:
V. federalni enoti Srbiji pokrajinska kandidatna lista LF in zvezna
pokrajinska kandidatna lista LF, v avtonomni pokrajini Vojvodini oblastna kandidatna lista LF, v avtonomni oblasti Kosovo in Metohija oblastna kandidatna lista LF, v federalni enoti Hrvatski pokrajinska kandidatna lista LF, v federalni enoti Sloveniji pokrajinska kandidatna lista LF, v federalni enoti Bosni in Hercegovini pokrajinska kandidatna lista LF, v federalni enoti Makedoniji pokrajinska kandidatna lista LF. v federalni enoti Črni gori pokrajinska kandidatna lista LF.
Od skupnega števila vpisanih vo-vitcev 8,383.455 se je udeležilo volitev 7,413.214 volivcev, to je 88.4%. Od skupnega števila vseh glasov, v federalnih enotah oziroma avtonomnih oblasteh so dobile pokrajinske oziroma oblastne kandidatne liste LF skupno 6.574.975 glasov to je 88 69 odstotkov, »skrinjica brez liste« pa 838.239 glasov, to je 11.31%.
spretno prikrit način gospodarske navezanosti našega ozemlja na mesta, kjer imajo vodstvo v rokah špekulant je, in z dotokom denarja v njihove blagajne, lahko 'izvedli g? pa-
ge. Dovolj je že dokazov, da se s črnoborzijanskim , blagom prinaša med naše ljudstvo tudi tuja, sovražna propaganda, ki: seje razdor in razbija bratstvo in enotnost prebi-
Proglašsna je republika
Isti dan je v domu narodov poslanec Siniša Stankovič v imenu 25 podpisanih poslancev Srbije predložil skupščini predlog o proglasitvi
dU načrt ponovnega ^zasužnjen ja Ju:'hal*tva, kar Je ena osnovnih prid* FederatiVne Mwdske republike" Jugo li]ske krajine po fašizmu.	j bitev nase štiriletne borbe. Če bomo ■
Naše zadruge so nam pri tern boju ' podrobneje pogledali špekulante pod
slavije. Da je bilo mogoče sprejeti ' ta sklep, je bilo treba sklicati skupno
proti črnoborzijanstva lahko najmoč-] političnim mikroskopom, ne bo težko t xasedanV^beh skupščin
1-, s, ...	. ^	-,	ra rt l VI	ZJ -V) i	VI X» Vi -, s !	T iv	’	i > ,, f-. 4	, / i	v-/	.	i,,	. > /V.vi-v ,	!»	1	, i /"v
nejše orožje Naslonjeni nanje bomo] ugotoviti, da so to sami bivši imo-zmagovali naše gospodarske težave, srajčniki, ljudje, ki imajo na vesti bomo zalagali prebivalstvo z neob- mnogo zločinov in krvi borcev za hodno potrebnimi produkti, na drugii svobodo. Za take elemente pa naše strani pa z zadružno trgovino omogo- j ljudstvo nima usmiljenja. Za. njih je na oni strani demarkacijske linije, ki 1 naše ljudstvo izgradilo svojo A' 'no Hli tudi poštenim ljudskim množicam začčHo. svoja ljudska sodiate 'i so v rokah špekulantov, da zadaste ljudje spadajo dejansko samo «. roke svojim potrebam z našimi produkti. ; teh naših organov, ki ščitijo ljudske Prečistili in učvrstili bomo naš demo- coristi.
kr alieni blok S skupnim udarniškim ' Zaupanje v ljudsko oblast, nedelom bomo dvignili našo proizvod- umor no delo, predvsem pa množična njo in s tem bo zasigurana naša ne- ljudska kontrola, razkrinkavanje in odvisnost.
Naša najosnovnejša dolžnost pa je,
'dèttéekrinkujemo špekulante in črnoborzijance na vsakem koraku.
Tu se morajo predvsem izkazali naše množične politične organizacije,' -
zavedajoč se, da so to najtemnejši protiljudski elementi, ki hočejo obrniti tok napredka nazaj, v stare stru-
obsodbe bodo izkoreninile ta nezdravi pojav. S tem pa bo rešeno tudi veliko politično vprašanje Julijske krajine same, ker bodo uničene z razkrinkavanjem črnoborzijanskih centrov in njihove mreže, šc poslednje pozicije reakcije, ki bi hotela odločali v svojo korist o zgodovinski usodi Julijske krajine.
Ada Sket-Lenčka
Ob tej priliki so spregovorili posamezni poslanci federalnih in avtonomnih enot v imenu ljudskih množic, V imenu slovenskega naroda je med drugim dejal tovariš minister Edvard Kocbek- »Mi iz naše ljudske skupnost' odstranjujemo ono slabo formalno oblast, ki jo stala nad vsemi pojavi m dogodki starega političnega reda To našo izjavo, to našo odločitev krepi zavest da je nismo ustvarili samo mi Slovenci, temveč vsi bratski narodi, Jugoslavije.« Nato je govoril poslanec don Ante Salaean : »Republika, ki je ni sezidal nihče drugi kot narodni heroj maršal Tito. je danes stvarnost. Republika, to je svoboda,
Republika le simbol in ideal demokracije.
Za njim je povzel besedo minister za pravosodje srbije dr. Miloš Carevič:
>Ako hočemo — in to hočemo — spoštovati načelo in nedeljivost ljudske oblasti, o pravici ljudstva, da samo voli vse, tudi vrhovne organe oblasti, potem spoštujmo načelo bratstva in enakosti Jugoslovanskih narodov, katerih enakopravnost pa more ljudstvo doseči le v republikanski ureditvi naše države.«
Tovariš Bane Andrejev je spregovoril v imenu makedonskega naroda: »Makedonski narod je svoje pravice izvojeval s svojo skupno borbo s srbskim narodom in ostalimi našimi narodi, proti monarhiji in za republiko. Monarhija je bila nosilec reakcije. Skušala je izbrisati makedonsko ime, prepovedati makedonsko pesem in prepovedati makedonski jezik. Zato je makedonski narod proti monarhiji.« Vojvodinski glas je imel Nikola Petrovič: »Narodi Vojvodine bodo pozdravili ta ^klep z navdušenjem, ker je bila monarhija tudi za narode Vojvodine izvor nezakonitosti, izvor nesreč in mnogih nezgod.«
Nato je govoril med drugimi Leka Tomič: »Za nas — za narode Jugoslavije, je republika socialna pravica, je republika politična svoboda. Monarhija je laž. prevara in slepilo. Naj zagrmi po vsem svetu, da so se narodi Jugoslavije postavili na svoje noge in da ne bodo nikoli več dopustili, da se povrne monarhija v Jugoslavijo.«
Za njim je dejal Milovan Djilas:
Hočemo proglasiti novi tip republike,
to je ljudsko republiko, v kateri bo mogoče stalno napredovati, stalno izboljševati naš družbeni in socialni položaj in stalno izboljševati pogoje našega gospodarskega, kulturnega in državnega življenja. Danes končujemo tisto delo, ki so ga pričele relativno maloštevilne skupine partizanov, golorokih, bosih in lačnih leta 1941, tisto leto, ki je doseglo svoj višek v Jajcu leta 1943. Poleg ostalega proglašamo republiko.«
Kot zadnji prijavljeni govornik je povzel besedo Hinko Križman: »Interes ljudstva in bodočnost države zahteva, da enkrat za vedno strmoglavimo sramotno in grešno dinastijo Karadjoidjevičev. Interesi ljudstva in bodočnost vseh jugoslovanskih narodov, varnost države zahteva, da se proglasi republikanska oblika vladavine, ker samo v republikanski obliki vladavine, v ljudski republiki Jugoslaviji smo lahko mirni in samo na podlagi soglasja med narodi lahko obstoja prava demokracija, lahko obstoja varnost države.«
Potem so glasovali vsi navzoči narodni poslanci za republiko (166 prisotnih. 9 odsotnih). Glasovali so ime-nično in vsak je podpisal izjavo.
Tudi v Zvezni skupščini je narodni poslanec Srbije dr. Blagoje Neškovič prečita! predlog o proglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki je bil istoveten predlogu, pre-čitanem v domu narodov,
V debati se je prvi oglasil zvezni minister Andrija Hebrang: »S tem predlogom Srbija ponovno dokazuje, da je dosledna svoji svobodoljubni preteklosti ter da obsoja vse zločine, ki jih je storila velikosrbska klika z monarhijo na čelu pred vojno in za časa vojne. S sti moglavljenjem monarhije in proglasitvijo federativne ljudske republike Jugoslavije bodo kronani vsi napori, trpljenja in žrtve naših narodov v borbi proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem.
Naša republilfa ih» bo navadna roniiMUr» bo Ib'dsln republika. V čem se razlikuje od republik zabada
Nato je dobil besedo predsednik NVS Boris Kidrič: »V imenu sloven-
Nadaljevanj. n« 2. strank
Nadaljevanje s 1. strani.
skih narodnih poslancev lahko izjavim, da. tisto, za kar se je slovenski narod v nerazdružljivi skupnosti vseh jugoslovanskih narodov boril, ne bi dobilo svojega sijajnega potrdila, ce de bi dobili republike.«
Za njim je govoril Vlada Zecevič: >V bližnji preteklosti je regent Aleksander na solunskem procesu dejal: Vsak, ki se upira, naj izgubi glavo. On se je tega držal in sistematično izvajal. Vzemimo Obznanò 6. januarja 1929. Ce bi imeli vsi borbeni sinovi srbskega, hrvatskega, slovenskega, makedonskega ter črnogorskega ljudstva eno glavo, tedaj bi jo bili izgubili. Več kot 20 let sta se ustvarjali dve fronti: dvorna fronta — fronta morilcev, roparjev, hinavcev in lažnivcev. Cela skupina ljudi, ki so bili najposlušnejši hlapci monarhije Karadjordjevičev, od predsednika vlade in ministrov, do zadnjega vaškega orožnika in pandurja, so med seboj tekmovali, kdo bo bolj ropal in jemal pravico ljudstvu na svoj račun in na račun hiše Karadjordjevičev. Imovina hiše Karadjordjevičev najbolje priča o tem in je po izvbru znana vsem. Druga fronta je bila fronta ljudstva, najboljših sinov Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev.
Do spopada med tema dvema frontama je prišlo večkrat v različnih oblikah. Vse do leta 1941 so ta spo-
pad plačevali s krvjo in življenji najboljši sinovi jugoslovanskih narodov, člani KP kot celote in naprednejši posamezniki ter skupine ostalih političnih strank. V tem leži tudi pomen predloga, da se monarhija strmoglavi in da se proglasi republika.«
Na koncu pa je* dejal narodni poslanec Franjo Gaži: »Pozdravljajoč to deklaracijo, hrvatski narod veruje, da so z ustanovitvijo ljudske republike Jugoslavije, za katero se je on že davno boril in toliko žrtvoval, popolnoma zgrajeni trdni temelji, na katerih je njemu in ostalim bratom naše nove republike Jugoslavije zagotovljena srečna in boljša bodočnost.«
Nato se je pričelo glasovanje in podpisovanje deklaracije za maršalom Titom, ki je podpisal prvi; podpisali so vsi navzoči narodni poslanci Zvezne skupščine (od 349 jih je bilo navzočih 344).
'Po zaprisegi in krajšem odmoru so prišli na skupno sejo poslanci iz doma narodov. Takoj ob čitanju deklaracije so se vsi navzoči dvignili in ob zadnjih besedah z dolgotrajnim ploskanjem pozdravili proglasitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Po dolgotrajnem ploskanju so poslanci Ustavodajne skupščine in člani vlade zapeli himno »Hej Slovani«. Potem pa so dolgo vzklikali republiki
Jugoslaviji in maršalu Titu.
Vlada, ki je prisegla ljudstvu pred od’ ~%ijo ljudskih poslancev
1.	decembra je bila skupna seja obeh skupščin, kateri sta predsedovala predsednik Skupščine narodov in Zvezne skupščine Josip Vidmar in Vladimir Simič. Med drugim je sporočil tov. Vidmar, da je podal maršal Tito ostavko svoje vlade, ki se glasi: Ustavodajni skupščini Federativne ljudske republike Jugoslavije: Vlada, kateri imam čast predsedovati, je bila sestavljena marca meseca tdga leta na podlagi sporazuma med Narodnim komitejem osvoboditve Jiigo-slavije in kraljevsko vlado v Londo-
nu, in ena glavnih nalog te vlade je bila, pripraviti in izvesti volitve v Ustavodajno skupščino. Vlada je te in druge naloge izvršila in mislim, da bo ta visoka zbornica sprejela ostavko vlade, da bi s tem bilo temu visokemu narodnemu predstavništvu čim prej mogoče izvršiti naloge, pred katerimi stoji.
Predsednik ministrskega sveta demokratične federativne Jugoslavije maršal Josip Broz-Tito, 1. r.
Beograd, 30. novembra 1945.
Tito je spregovoril
V boka zbornica! Imel sem za svojo dolžnost, da danes na tem mestu sporočim odstop vlade, ki je bila ustvarjena na podlagi sporazuma med Narodnim komitejem osvoboditve Jugoslavije in kraljevsko vlado v Londonu z začasnim značajem in nalogami, kakor so: nadaljevanje vojne, mobilizacija vseh ljudskih sil, ki naj 4 razširila osnovo zbiranja vseh ljudskih sil naše dežele za olajšanje nad skupnim sovražnikom, z nalogo, da vodi redne posle in da pripravi volitve za to današnjo Ustavodajno skupščino.
Mislim, da je vlada te svoje naloge izvršila in pričakujem vaše mne-
. v. ;«
nje o tem in k temu lahko pripomnim samo to, da je vlada prišegla ljudstvu in da mi je zato v tem večjo čast, da lahko danes tukaj pred vami sporočim odstop te vlade. Vaša naloga je, da tukaj sklenete in najdete rešitev, ki bo najprimernejša in najboljša za korist naše dežele. Zahvaljujem se vam za dosedanjo pomoč, ki jo je ta vlada prejemala od Začasne narodne skupščine, od vodilnih Ijddi te dežele in narodov Jugoslavije.
Na osnovi tega se je razvila debata in je kot prvi spregovoril poslanec Vladimir Nazor.
Predlog Vladimirja Razora
»Tovariši in tovarišice, narodni poslanci! Kot ste slišali, se bo razpravljanje o tej ostavki začelo in vsakdo bo imel priliko, da spregovori. Moja naloga in moja želja je, da stavim konkreten predlog, vaša pa, da ga vzamete v pretres, preden preidemo na razpravljanje. Predlog se glasi: Izražajoč zvezni vladi pod predsedstvom maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita priznanje za njeno dosedanje delo pri vodstvu državnih in ljudskih zadev na podlagi pridobitev narodno osvobodilne borbe v času, pomembnem za izgradnjo in organizacijo državnega in ljudskega življenja, odloča Ustavodajna skupščina na skupni seji obeh zbornic naslednje: Ustavodajna skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije ne sprejema odstopa zvezne vlade in ji izraža zaupnico za nadaljnje delo!«
Nazorov predlog so potrdili z izčrpnimi izvajanji narodni poslanci: Dimitrov Vlahov, dr. Vojislav Kecma-novič, Jovan Veselinov, Stanko Skar-cin, Fran Ljubej. Pri glasovanju je bil predlog z ogromnim navdušenjem soglasno sprejet.
Potem je podal poročilo predsednik prejšnje Začasne narodne skupščine Moša Pijade, ki je prikazal razvojno preraščanje AVNOJ-a preko Začasne skupščine, ob tej priliki je Uidi zahteval potrdilo za vse zakonske odloke, ki so bili izdani v dobi dveh let ne samo od predsedstva, temveč od samega AVNOJ-a in Začasne narodne skupščine. Skupščina naj oceni celokupno delo teh začasnih predstavništev. Dejal je:
»V tem ko bo dala svoje potrdilo tej zakonodaji, na kateri je dve leti temeljil razvoj novega ustavnega reda Jugoslavije, dokler ni prišlo do sestanka Ustavodajne skupščine in proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije, bo morala Ustavodajna skupščina, v kolikor tega ne bo prepustila kot nalogo redni Narodni skupščini, v katero se bo spremenila po proglasitvi ustave, dosedanjo zakonodajno prilagoditi odredbam nove ustave.«
Pred sklopom svojega poročila 'je tov. Moša Pijade poudaril, da je šel ves razvoj kljub vsem težavam trdno v svoji določeni smeri izgradnje resnične ljudske države in da ni moglo nič tega razvoja ovirati, zadržati ali ga odvrniti od smeri, ki so jo naši narodi sprejeli in zaključili.
Na osnovi vsega tega prosi pred-sedništvo Začasne narodne skupščine Ustavodajno skupščino, da na podlagi spiskov, ki so priloženi poročilu, potrdi vse zakonske odloke, ki so bili izdani pričenši od drugega zasedanja do drugega sestanka Ustavodajne skupščine.
V diskusiji se je javil Sroten Zu-jovič in podal predlog o sprejetju poročila predsedstva Začasne narodne skupščine in med drugim dejal: »Po osvoboditvi se za nas ni postavljalo vprašanje prevzema oblasti.
Naši narodi so prevzeli to oblast že v borbi proti okupatorju
in v borbi proti pomagačem okupatorja ter jo trdno držali v svojih ro-
Grb Federativne ljudske republike Jugoslavije
kali. Pred nas se sploh ni postavljalo vprašanje bistva in oblike te oblasti. Ona je že vzrasla. Vzpostavljene so bile nove oblike oblasti, resnično ljudske. Njihova vzpostavitev in obstoj je bilo dejstvo, izvojevano in utrjeno z narodno osvobodilno borbo.
Za naš, za naše nadaljnje življenje, za delovanje tega državnega organizma se je postavljalo kot neizbežna potreba edino vprašanje nadaljnje organizacije te oblasti, čeprav je bilo to vprašanje samo po sebi zvezano s svojimi težavami, vendar ni bilo odločilno in ni predstavljalo nepremostljive težave. Pred nas se je torej postavljalo vprašanje utrjevanja ljudske oblasti, izoblikovanje državnega aparata, poveravanja, kot ordiniranja in delovanja novo nastalih služb, nove oblike dela in organizacije, odnosno treba jé bilo vse te napore in vse te ukrepe in vse načrte izoblikovati za naše bodoče življenje ter jim dati zakonsko obliko. Mislim, 'da' sta AVNOJ in Začasna narodna skupščina ta jx>sel izvršila častno in koristno za ljudstvo. Nato je svoje trditve podprl z dejstvom, da so na-
rodi dokazali to z zmagovitim zaključkom borbe in zmage na volitvah.
Za njim so govorili še narodni poslanci Juriča Knez, Zoran Pavič, Jakov Gregorič, Borko Temelj kovski in Ljiljan. Predsednik Josip Vidmar je dal predlog nato na glasovanje in je bil soglasno sprejet.
Za tem je dobil besedo tovariš Edvard Kardelj in obrazložil zakon o predsedstvu Ustavodajne skupščine.
Za tem je tajnik Ninko Petrovič prečital še ta zakonski predlog. Za tem je skupščina glasovala in zakon o predsedstvu Ustavodajne skupščine je bil soglasno sprejet. Potem so izvolili predsedstvo Ustavodajne skupščine, ki ga je predlagal v sporazumu s predsedniki vseh skupin narodni poslanec Blagoje Neškovič.
Za predsednika • je bil izvoljen Ivan Ribar.
Novoizvoljeni predsednik Ustavodajne skupščine dr. Ivan Ribar je
stopil na govorniško mesto in spregovoril.
Po njegovem govoru je bila seja zaključena.
2 t. m. so obravnavali na tretji skupni seji še predlog zakona o poslovanju na skupnih sejah obeh domov Ustavodajne skupščine. Tudi ta predlog je bil sprejet z vsemi izpre-membami in dopolnitvami.
Tako je zaživela mlada republika Jugoslavija in vse to sodoživljamo v celoti tudi mi Primorci, ki dobro vemo, da danes bijemo v svoji borbi za ljudsko oblast, za organe zdrave ljudske oblasti z zahtevo po uničenju fašističnih ostankov ter z zahtevo po priključitvi k republiki Jugoslaviji, borbo za dokončno uresničitev teženj primorskega ljudstva, da bijemo to borbo zato, da bomo končno v mejah Jugoslavije, da bo končno tudi našemu ljudstvu zajamčen razvoj in napredek, ki ga je mogoče v celoti doseči le v pravi ljudski demokraciji.
Izdan je predlog za »stavo
Fetfcraišvite ljudske republike Jugoslavije
Ne samo volitve, ampak soodločanje pri vseh državnih političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih so si priborili narodi Jugoslavije. Prava ljudska demokratična republika Jugoslavija daje najširšim množicam osnutek ustave v razpravo.
Ministrstvo za konstituanto je. izdelalo osnutek ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije in ga dalo jugoslovanskemu ljudstvu v javno rafcpravo. Na ta način hoče državno vodstvo zbrati vse oblikovne in vsebinske pripombe, predloge in mnenja. Ljudske množice bodo s svojim pozitivnim sodelovanjem
v javni razpravi omogočile sestaviti tak osnutek ustave, ki bo povsem ustrezal volji delovnega ljudstva.
Kaj je ustava? V svojem bistvu je ustava pravna registracija družbene, gospodarske in politične stvarnosti, uzakonitev dejanskega stanja v državi, ugotovitev prehojene poti v družbenem razvoju in zakonita posvetitev v sedanjosti doseženih pridobitev. Ustava je temeljni državni! zakon, ki daje pravno osnovo za bodoče delo zakonodajnih organov. Ustava ni zato nikak zakonik, program ali deklaracija. Program govori o ciljih, ki jih hočemo doseči v bodočnosti.
OD TEDNA DO TEDNA
rl V svetovnopolitičnem življenju opažamo močno utrjevanje pozicij demokratičnih sil, in to predvsem iato, ker so ljudske množice spoznale razliko med lažno in pravo demokracijo. To se opaža tudi v državah, ki predstavljajo središče vsega reakcionarnega sveta. Tako na pri-ii}$r dpqslu^yci resnično demokratičnih sil v Angliji in Ameriki zahtevajo odstop od akcij, ki so bile podvzete v kolonialnih deželah, zahtevajo dosledno borbo proti ostankom fašizma itd.
Na drugi strani pa opažamo posamezne ofenzivne sunke reakcije, ki pa izpadejo in dejansko predstavi ja jo ofenzivo zaradi obrambe. Reakcija danes ne mote-- nastopiti z odprtimi kartami, ker bi ljudske množice takoj spoznale njen namen in jo popolnoma onemogočila. Zato se odeva v razne demokratične krinke in hoče predvsem porajajoče se, sile ljudskih množic, posebno demokratičnih ljudskih množic odtrguji od zunanje politike njihovih držav in usmeriti njihovo dejavnost v reševanje notranjih gospodarskih vprašanj, kot bi hotela trditi, da notranji razvoj države ni odvisen od njene zunanje politike.
‘ Tako na primer vidimo v Italiji, da stari fašistični grešniki v povsem novi politični formaciji skušajo razbiti demokratični blok. Zato straši po ulicah italijanskih mest organizacija pod imenom »Uomo qualunque«, pod katere krinko se skrivajo stare, nasilne, zločinske musolini-jevske tolpe, zpto zapirajo poštene garibaldince in jih kličejo na odgovor zaradi sodelovanja v italijanskem naprednem gibanju. Prav fašistična reakcija je tista, ki je pod plaščem liberalcev in krščanskih demokratov povzročila krizo in padec Parrijeve vlade in ogroža vse italijansko politično življenje, da zdrkne v naročje naj večje reakcije.
Proti tej nevarnosti se borijo vse zdrave demokratične sile italijanskega naroda, ki pa imajo resnično 'težek položaj v tem boju. ker te domače reakcionarje podpirajo reakcionarji ostalega sveta. Izgleda, da je ravno Italija tista dežela, kjer je svetovna reakcija vložila vse svoje napore, da bi zavrla polet napredne demokratične miselnosti v Italiji sami in na ta način postavila trden ziri proti rastoči »bolj še v iški nevarnosti«, kakor imenujejo ti nazadnjaki vsako gibanje, ki je nasprotno njihovim sebičnim interesom, vsako gibanje, ki se bori za osnovne življenjske pravice najširših ljudskih množic.
Zato bi bil ta zid namenjen v prvi vrsti proti novi Titovi Jugoslaviji,
in demokratičnim državam Balkana, kjer so demokratične ljudske množice deloma že v dobi narodno osvobodilnih vojn razkrinkale in obračunale s protiljudskimi oblastniki in si ustvarile svojo res ljudsko qhltV?L In te p rrd ob i fc VCV,	,, n a r orli
Jugoslavije, Bolgarije in Albanije p^d vsem STCjpjp, po^dij^g .^plitvar mi, kjer se je ljudstvo skoraj devetdesetodstotno izrazilo za novo, resnično demokracijo — demokracijo dejanj, ne pa demokracijo puhlih fraz. Uspehi te demokracije p^ so že tako veliki in očitni, da jih priznava vsa svetovna javnost, da» jih ne more zanikati niti najbolj zakrknjen nasprotnik.
Veliko komentarjev v svetovnem tisku je povzročila razglasitev Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki je v resnici dejanje mednarodnega pomena. In po pisanju svetovnega tiska se je ugotovilo, da je mlada, junaška Jugoslavija s svojim bojem in svojim uspešnim delom za obnovo porušene domovine in splošen dvig narodov Jugoslavije pridobila ogromno simpatij in prijateljev v svetniki moralno in tna-terialno pomagajo utrditi to mlado demokratično silo na Balkanu, ki bo s svojim vzgledom vplivala na političen razvoj sosednih držav, posebno Bolgarije in Albanije. Angleški listi predvidevajo celo to, da bo že v bližnji bodočnosti govora o Balkanski zvezi. Na vsak način pa bo hiter razvoj v Jugoslaviji omogočil še tesnejše sodelovanje z novo Bolgarijo in novo demokratično Albanijo in olajšal tudi ostalim sosedam, premagujočim razne notranje politične težave, najti pravo demokratično in miroljubno pot tako v notranji kot v zunanji politiki.
Vprašanje, ki smo ga pred tednom dni postavili, in sicer ali predstavlja nova grška bofulisova vlada samo spremembo v naslovu, kot so to predstavljale spremembe prejšnjih vlad, se je že nekoliko razčistilo. Izjave novih ministrov dajo slutiti bistveno spremembo v grškem političnem življenju. Predvidena je amnestija, še važnejši ukrep pa je izdal minister za javni red, v katerem pravi, da v varnostnih organih ni mesta za tiste, ki so sodelovali s sovražnikom. Napredne Stranke so s to spremembo zadovoljne in narodno osvobodilna organizacija EAM obljublja vso podporo novi vladi ter ji kliče, naj junaško stopa po poti uničenja oboroženih terorističnih organizacij in temeljite demokratizacije dežele. Dejstvo, da je SZ imenovala veleposlanika v Grčiji, hkrati potrjuje domnevo, da se bodo z novo vlado začele tudi
globlje in korenitejše spremembe, ki bodo prinesle deželi potreben mir.
Ker je vpliv Anglije opaziti več ali manj po vseh državah, zato je važno, da poznamo politični položaj v njej sami. Ta položaj nam je precej razjasnil 18. kongres komunistične partije Volilco Britaavije_
Na tem kongresu so bij j .razkrinkani vsi poskusi kapitalistične reakcije, ohraniti in utrditi ostanke fašizma, obenem pa oslabiti zvezo Velike Britanije, SZ in Amerike. V ta namen se poslužuje reakcija atomske bombe kot orožja v zunanji politiki, v ta namen napadajo uradni angleški in ameriški krogi nove demokratične vlade v vzhodni Evropi.
Na tem kongresu so očitali vladi tudi njeno napačno politiko v Indo-kini in Indoneziji ter podčrtali kot nujnost dati kolonijalnim ljudstvom neodvisnost.
Skupno s francoskim poslancem Marcelom Cachinom so ostro obsodili tudi ustvarjanje kakih novih »zahodnih blokov«, ki pomeni pre-kršitev načel skupne varnosti. Odgovornost angleškega naroda je danes večja kakor kdaj koli; od boju angleškega naroda za mir je odvisno v veliki meri, ali se bo svet v resnici pomiril ali ne. Zato je potrebno, da prisili angleški narod svoje vladajoče kroge izvajati dosledno protifašistično in demokratično politiko. V ta okvir pa spada tudi neusmiljeno iztrebljenje vojnih zločincev, v prvi vrsti nemških, ki so s pošastno preračunanostjo in brezobzirnostjo pripravljali napad na miroljubne narode, pripravljali neusmiljeno klanje in iztrebljenje zlasti slovanskega življa. Hitlerjeve besede na sestanku z generali dne 22. avgusta 1959. leta v Obersalz-burgu naj botlo pred očmi tistih, ki bodo v imenu vsega človeštva sodili te pošasti v človeški podobi.
»Na Poljsko bom poslal »oddelke z mrtvaško glavo« (SS oddelke) in jim zapovedujem, da pobijejo tam brez usmiljenja in sočutja vse može, žene in otroke poljske rase ali narodnosti.
Napad na Poljsko in njeno iztrebljenje sc bosta začela v soboto zjutraj. Bodite zverski! Bodite brez usmiljenja! Delajte hitro in bolj brutalno kakor drugi.«
S temi besedami je Hitler pognal svoje oborožene tolpe na miroljubne narode.
Zato kliče vse pošteno človeštvo niirnberškim sodnikom: »Bodite neusmiljeni! Iztrebite fašistične pse vse do zadnjega, da ne bo ne duha ne sluha za njimi!«
.
V Volkovem tednu
Primorsko ljudstvo visoko ceni in spoštuje žrtve, ki so morale biti darovane za dosego svobode, katero sedaj uživa. Visoko ceni in cpoštuje posamezne junake, ki so bili svetal zgled junaštva in požrtvovalnosti v tej borbi na življenje in smrt. Janko Premrl - Vojko je eden tistih, katerega spominu se klanja vsak pošten Primorec.
Ne mislim tu govoriti o Vojku človeku, o Vojku junaku, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za ljubljeno Primorsko. Kot takega ga pozna vsaka primorska vas, vsi starci, žene, mladina, posebno pa borci, ki so jurišali z njim od zmage do zmage. Tu bi se samo pomenili, kako se bomo na najbolj dostojen način oddolžili njegovemu spominu.
Kot je bilo že javljeno v »Primorski borbi«, bomo na dan obletnice njegove smrti v njegovi rojstni vasi Št, Vidu pri Vipavi odkrili spominsko ploščo kot trajen spomin njegovemu nesebičnemu, požrtvovalnemu delu, njegovemu junaštvu v borbi proti fašistom pa bomo postavili »Dijaški dom«, ki bo nosil ime Narodnega heroja Janka Premrla - Vojka.
In v tednu od 2. do 8. decembra, v tem »Vojkovem tednu«, darujejo vsi Primorci za »Vojkov sklad« za postavitev tega spomenika junaškemu sinu Primorske. V tem tednu se po vsej
Janko Premrl-Vojko, slikan v fašističnem zaporu v letu 1939
Primorski vršijo kulturne prireditve v korist »Vojkovemu skladu«. V tem tednu si je ljudstvo samo naložilo prostovoljne davke. Pri alkoholnih pijačah, pri vstopnicah za kinematografske predstave, pri vozovnicah na avtobusih — povsod ljudstvo prostovoljno daruje nekaj lir za spomenik in misli pri tem na junaka Vojka, ki je žrtvoval življenje za nas, ki smo ostali.
Pokreniti moramo še vse korake, da bo ta nabiralna akcija čim bolj uspela. Zavedati se moramo, da pomeni postavitev dijaškega doma ne samo dostojen spomenik narodnemu heroju Vojku, temveč tudi ogromno pridobitev za Primorce, posebno še za mladino, ki bo našla v novem domu predvsem pravilno vzgojo, pravo smer za nadaljnje življenje.
Zato delamo samo v svojem interesu in v interesu skupnega primorskega življa, če darujemo za »Vojkov sklad«. Predvsem je dolžnost imovi-tejših slojev, večjih podjetij, tovarn itd., da čim bolj podprejo to akcijo, saj so oni še posebno zainteresirani na tem, da bo vzgojen v tem domu kader dobrih strokovnjakov, zavednih izobražencev, ki bodo s svojim znanjem utrdili in dvignili moč in ugled primorskega ljudstva.
V nedeljo, 9, decembra, bodo mladinke in mladinci prodajali spominske znake. Naj ne bo nikogar, ki bi se izognil in bi odklonil vsaj skromen prispevek za počastitev spomina onemu, ki je daroval svoje življenje tudi za tvojo svobodo.
Pokažimo se zavedne Primorce, pokažimo, da smo zrel narod, da hočemo uresničiti to, za kar se je tako junaško boril on, da hočemo svobodno Primorsko v Titovi Jugoslaviji.
svetli liki v naši zgodovini, ki prav v tej borbi s krvjo svojih najboljših sinov in hčera piše svojo junaško dobo.
Naš narod ne bo nikdar pozabil svojih junakov, preveč je trpel sam. da bi mogel pozabiti žrtve svojih tako nesrečnih sinov.
16, t. m. se bomo kot velika družina zgrnili ob gomilah padlih tovarišev, prisegli bomo ob njihovih grobovih in tisočerih grobovih naših borcev po gozdovih in gmajnah, da se bomo zvesto držali ideje, za katero smo bili mučeni in so padli orni, da bomo vztrajali v svojih upravičenih zahtevah po priklju-
da bomo trdno vztrajali v borbi za dokončno uničenje vseh ostankov fašizma, ki je kriv te svetovne morije.
Kot viden znak naših čustev, našega hotenja in naše hvaležnosti do njih bomo 16. t m odkrili spominsko ploščo tem žrtvam, ki počivajo v sveti zemlji slovenski, napojeni s krvjo naših najboljših sinov.
Zato bo 16, december manifestacija primorskega ljudstva na kraju, kjer počivajo zemeljski ostanki nesmrtnih junakov, manifestacija za dosego pravičnih zahtev primorskega ljudstva, zahtev, za katere so oni položili temelje.
Primorci se ne pastino varati
Dom mučenikov
so spremenili v Trstu v »The bridge club house«
V	hiši, kjer so obesili nemški fašisti ena in petdeset mučenikov borečih se tržaških demokratičnih množic, to je v ulici Ghega, je danes klub, ki služi v razvedrilo in zabavo vojaštvu.
Tako podlo žaljena patriotična čustva tržaških množic, oskrunjena junaška kri, ki je oblila prostore te hiše, ki se brez dvoma more imenovati le Dom mučenikov, so našla svoj protest v obliki pisma, ki ga je naslovila Zveza primorskih partizanov na zavezniškega polkovnika SnuW.za.
V	tem pismu zahteva zveza v imenu ljudskih množic, da se izroči ta Dom mučenikov Zvezi, da osnuje v njem ljudski spomenik, sedež zveze, da ustvari zbirališče borcev, muzej partizanske borbe v tej pokrajini in sedež za podpiranje družin padlih borcev.
Ta hiša mučeništva tolikih naših tovarišev, na kateri so še znamenja vrvi, ki so zadušile poslednji klic junakov po svobodi, ne sme in ne more biti oskrunjena.
Ali je mogoče nekomu, ki res pošteno misli in čuti z ljudstvom, ki je moralo v času borbe gledati, kako nacistične zveri obešajo njegove najboljše sinove, mirno gledati, kako na mestu umora tolikih borcev
cije, za zmago združenih narodov, danes lahkoživo igrajo in plešejo?
Kdo se ne zgrozi ob sami misli na matere, sestre in brate mučenikov, ob misli na vse, ki so to res sodoživljali, če pomisli, da danes udarja vriščeča popevka, plehka godba tam, kjer so junaki prelili svojo kri za svobodo vseh poštenih demokratičnih množic.
Morda o tem ne premišljajo vsi tisti, ki brskajo vsepovsod, kje bi staknili žaljenje iz množic. Pred nosom imajo in ne bodo prekričali klica ljudstva z votlim kričanjem »Voce libera« ali »La vita nuova«. Klic množic je močnejši prav zato, ker prihaja iz poštenih prsi in grl in ker kliče po pravici.
Zveza partizanov je dobesedno napisala: »To hišo mi zahtevamo od ZVU kot zavezniki od zaveznikov, s katerimi smo skupno zmagali v vojni: ne prosimo usluge, ampak se sklicujemo na svojo pravico. Naj spoštujejo tako naše padle, kakor spoštujemo mi njihove.«
Pred dnevi je polkovnik Smuts sprejel delegacijo Zveze. Ob tej priliki pa je dokaj hladno dejal, da ne more razumeti, kako bi se sploh moglo s plesom v tej hiši žaliti čustva prebivalstva. Delegacija mu je odgovorila, da more tako govoriti le afii, ki ne pozna našega ljudstva in ne ve, kako globoko časti one, ki so žrtvovali življenje, v osvobodilni vojni.
Ljudstvo ve. kaj zahteva in ve, da si je pravico do tega samo priborilo.
Pet tovarišev ni zastonj prelilo svoje krvi
16. decembra bomo na Opčinah ponovno manifestirali ob spominu na naše žrtve, da nas fašistični teror ni zlomil, ampak nam vedno prilival novih sit, novega borbenega duha
Štiri dolga leta so pretekla od tistega dne, ko so na strelišču na Opčinah odjeknili streli fašističnih pušk. Omahnili so junaki in zemlja je pila njih dragoceno kri Kri tovarišev: Pina Tomažiča, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Ivana Vadnjala
stvo. da redni sodniki, ki sestavljajo ti dve sodišči, niso bili zbrani na podlagi pravih antifašističnih načel. Ti
za zmago prave ljudske demokra-lin Vika Bobka, je ponovno začrtala
SIAU zahteva šzkoremtev fašističnih in belogardističnih elementov v Juiifsiki Kra ins
Slovensko-italijanska antifašistična i jo izredni sodišči, da preganjata faši-unija za Julijsko Krajino in Trst jej ste, še posebej pa je krivo temu dej-poslala dne 28. novembra 1945 višjemu oficirju za civilne zadeve zavezniške uprave v Trstu pismo, v katerem poudarja, da je bilo na raznih konferencah treh velikih demokracij sklenjeno, da mora biti fašizem popolnoma uničen, da pa sodišča osnovana od ZVU ne samo da niso obsodila, ampak celo popolnoma oprostila fašistične zločince.
Pismo se glasi: Na raznih konferencah zunanjih ministrov treh velikih demokracij ter treh velikih, je bilo ponovno poudarjeno načelo, da mora biti popolnoma uničen fašizem, njegov škodljivi vpliv ter vse, kar iz njega izvira.
To je bilo potrjeno potom formalnih sporazumov, kakor tudi v sporazumu, katerega so podpisali v Moskvi zunanji ministri treh velikih demokracij.
Sporazum je bil tedaj v skladu s političnimi potrebami, kar so globoko čutile velike demokracije, od katerih dve sta bili neposredno prizadeti po zločinskih napadih fašistov ter nacistov ter je obenem ustrezal željam vseh narodov, ki so trpeli pod naci-fašističnim jarmom.
V Trstu je ZVU osnovala izredno Porotno sodišče ter kasacijsko sodišče z namenom, da sodita in obsodita fašiste. Ta ukrep pa se je izkazal nezado-sten, ker po zakonu ni dovoljeno preganjati tiste fašiste, ki so zakrivili zločinska dejanja pred 8. septembrom medtem ko je dobro znano, da niso bila fašistična nasilja proti Ijud-stn v prejšnjih 25 letih nič manjša *ot ona v naslednjih dveh.
Ta razlog in še drugi onesposablja-
pot, katero so nakazali primorskemu ljudstvu Gortan, Bidovec in tovariši — pot do svobode. Ta kri pa je obenem pisala tudi smrtno obsodbo fašizmu, ki je po krvi miroljubnih narodov hotel zavladati svetu.
Streli, ki so 1941. leta ubili teh pet tovarišev, naj bi prestrašili naše ljudstvo, da ne bi krenilo po poti odločne borbe za svojo svobodo, toda dosegli So ravno nasprotno. Pet tovarišev ni zastonj prelilo svojo kri, pokazali so vsemu primorskemu ljudstvu, kako se je treba boriti za svobodo Njihova junaška smrt je bila bojni klic za vse poštene, zavedne Primorce — in polnile so vrste borcev proti fašizmu. Njihove ~	.	».	__ .	žrtve so ohrabrile ljudstvo, da je še
SK&if rsrgwsr&ss; hj ^ s,”i’"l°po ;'ihrpo,i
katero so sestavljali sami preizkušeni Še so padale žrtve, pobijali so m protifašisti, prekaljeni v oboroženi ter j m0rili, požigali slovenske domove, konspirativni borbi proti nacifašizmu.	"	” '	.
Tako n. pr. je bil skupaj z mnogimi drugimi oproščen, po približno enomesečnem zaporu. Teobaldo Zen-nar, bivši namestnik zveznega tajnika tržaške fašistične nacionalne stranke, soodgovoren za vsa fašistična nasilja, ki so bila izvršena za časa, ko je vršil to funkcijo. Vršil je še mnoge važne, politične ter gospodarske posle pri Visokem komisariatu v Ljubljani ter aktivno sodeloval pri gospodarskem izropanju tako imenovane Ljubljanske pokrajine.
Nadalje sta se ti dve ustanovi za sojenje fašistov izkazali popolnoma nesposobni pri izvrševanju naloge, ki jima je bila zaupana.
Slovensko-italijanska antifašistična unija, kot politični predstavnik dosled-n jih antifašističnih množic Julijske Krajine, zahteva; I Da se obnovi Ljudsko sodišče in da se mu vrne prejšnje polnomočje. 2. Da se zaprejo vsi fašisti, ki motijo javni mir in red naše Krajine ter da se postavijo pred Ljudska sodišča. 3. Da se podvzamejo vsi koraki za aretacije vseh fašističnih beguncev iz Italije, Istre ter belogardistov in drugih vojnih zločincev iz Jugoslavije, ki se danes svobodno sprehajajo po Trstu in se pošljejo v mesta, kjer so izvršili zločine. Samo tako bo zadoščeno pravici in doseženo pomir-jenje duhov na tem ozemlju.
Reakcionarni elementi, ki imajo onstran demakarcijske črte popolnoma proste roke in celo podporo oblasti za svoje razdiralno delo, skušajo z vsemi sredstvi slepiti poštene Primorce, skušajo z lepimi obljubami in celo s podporami loviti ljudi, da bi pomnožili redke vrste svojih privržencev.
Toda primorski Slovenec se ne pusti več prevarati. Dovolj je bilo 25 let trpljenja in načrtnega uničevanja zavednega slovenskega življa, prav do podrobnosti smo spoznali namen fašističnih oblastnikov v Italiji. Zato danes vse obljube, podpore in »različne partizanske zveze«, ki jih ustanavljajo fašisti, ne bodo premotile primorskega ljudstva. To nam nazorno kaže naslednji primer, ko kmet Krebelj Anton iz Ostrožnega Brda, invalid iz prve svetovne vojne odgovarja na »prijazna vprašanja« »Assicurazione Nazionale fra Mutilati ed invalidi di guerra — Sezione provinciale di Trieste«.
»Siete stato iscritto al P. F. Re-publicano?«
»Nikoli in nikdar.«
»Avete aderito al!" ” 'puhlica fascista?«
»Nikoli in nikdar.«
»In quale occasione avete dato la vostra adesione alla repubblica fascista?«
»Sem Slovenec.« In še sledeč pripis: »Zakaj ne pošljete tiskovine dvojezično. Od leta 1942. ste me pu stili brez podpore. Nikdar vas nisem potreboval in vas sedaj najmanj potrebujem, ne vas. ne vaše miloščine, sedaj mi prinesejo podporo na dom.«
Nikoli več ne bomo tlačani kot smo bili pet in dvajset let. Dotrpeli smo. Zavedajte se. da se ne bodo nikdar več povrnili časi fašističnega gospodstva. Ljudstvo je trpelo, se je borilo, je umiralo zìi pravičnejši red. za ljudsko oblast, ki jo ne bo pustilo nikdar več iz svojih rok.
Krebelj Anton.
Tak ire samo tak je naš odgovor, odgovor našega ljudstva na z medom namazane zločinske limanice reakcionarjev v Trstu. Toda naše ljudstvo ne bo samo odgovarjalo, ampak zahteva tudi konec temu izzivanju profašističnih reakcio-| narjev.	*
Demliliziram borci Primorske
na poti domov
Naši borci se vračajo domov
Pred dnevi je odpeljal iz Ljubljane dolg vlak naših primorskih rojakov, ki so po zakonu o demobilizaciji odpuščeni iz Jugoslovanske armade. Na ko-lodvOi so spremili demobilizirane borce in se poslovili od njih: v imenu (V. Armije general major Levičnik, v imenu mestnega odbora lov Krese, v imenu AFŽ. tov Ziherlova, v imenu ZMS tov. Vagner in množica Ljubljančanov, predvsem šolska mladina in žene» Ko so se borci postrojih v vrste, so pristopile k njim žene in mladina ter jih obdarovali
s cigaretami in svežim belim kruhom. Mladinke so vsakemu demobilizirane!! pripele na prsi rdeče srce v spomin. Po poslovilnih govorih predstavnikov oblasti in množičnih organizacij, je vojaška godba zaigrala himno »Hej Slovani!« Med vzklikanjem naši hrabri vojski in primorskim rojakom, so demo-bililziranci vstopili v vlak, ki je okrog pol treh odpeljal,
V prihodnjih dneh bo še več transportov demobiliziranih borcev odšlo iz Ljubljane.
da bi zatrli v nas težnjo po svobodi, po življenju. Zmotili so se. Iskra, ki so jo zanetili naši padli junaki, se je razplamtela v mogočen plamen vseljudskega upora.
Streli pa so odjeknili po vsem §vetu. Vsi so vedeli, da so tu na Primorskem padli junaki, da pa so vstali drugi, ki nadaljujejo ta boj, da je vstalo vse ljudstvo, da se je otreslo krvavega fašizma.
Žrtve naših junakov, gigantski boj primorskega ljudstva ob strani narodov Jugoslavije pa je dvignil vse svobodoljubne protifašistične sile sveta v enotno fronto proti sovražnikom človeštva, proti fašistom.
Tudi italijanski narod se je pridružil tem naprednim silam, za zmago pravice in demokracije. .
In danes, ko je poginila fašistična zver, ko uživamo sadove boja, se s ponosom in hvaležnostjo spominjamo onih, ki so nam bili kažipot do zmage, ki so dali svoja življenja za svobodo svojega ljudstva.
Ti junaki bodo ostali kot veliki čitvi Julijske krajine k Jugoslaviji,
SMO protestira proti zaščiti fasi»tov ¥ Sorici
Okrožni odbor SIAU-ja je poslal Za vezniški vojaški upravi v Gorici 1 de cembra t. i. sledeče protestno pismo:
V	imenu antifašistov iz vsega Gori škega okrožja, to je v imenu vseh onih ki so se v najtežjih prilikah neenake borbe uprli proti oboroženi fašistični sili, v imenu vseh, ki 25 let niso klonili pod pritiskom raznarodovalne in nasilne fa šistične politike, ter končno v imenu mia de generacije, ki je odločno sklenila, ustvariti si boljše življenje, protestiramo proti temu, da ZVU s sistemom uprav in sodstva, ki ga je uvedla na tem oženi lju, onemogoča vsako 'esno stremljenj! po kaznovanju fašističnih zločincev ler po čiščenju upravnega aparala korumpirauih in kompromitiranih fašistov in kolabora cionistov, tako da se končujejo razprave epuracijske komisije kot naravnost ne resne burke.
V	tem vidimo eno izmed posledic odloka ZVU št. tl, s katerim je bilo kljub našim protestom in opozorilom proti volji večine .tukajšnjega prebivalstva in proti načelom samoodločbe, obnovljeno stanfe 8. septembra 1943
Se bolj ogorčeno protestiramo proti krivičnemu in strogemu postopku proti poštenim in iskrenim protifašistom samo zaradi tega, ker izražajo svoj odpor proti temu, da smejo še danes fašisti v Gorici ne le svobodno živeti, temveč izzivati
in žaliti narodna in demokratična čustva antifašistov. Vojaško sodišče je pridržalo ' zaporu celo vrsy) fako po krivici aretiranih ljudi. Pri tem noče opravičiti svojega postopka s priznanjem, da ga je morda k temu privedel nesporazum; nasprotno, celo starejše žene obsoja na zaporno kazen
Pozivamo ZVU, da ukrene vse potrebno. da se preneha s ‘akiin izigravanjem naših demokratičnih in protifašistič nih množic Edino z vzpostavitvijo svobodno izvoljenih ljudskih sodišč bo mo-oče uvesti pravičen postopek proti vsem krivcem in soodgovornim za krivice in /.ločine, ki jih je počel pri nas fašizem
★ * *
Prva ljudska univerza v Istri
Na množičnem sestanku prebivalstva v Labinu, na katerem so sodelovali zastopniki mladinske, ženske, sindikalne organizacije in Slovansko-italijanske protifašistične unije, so soglasno sklenili, da se ustanovi prva ljudska univerza za Istro, ki bo nudila ljudstvu Istre možnost v poljudni besedi seznanjati se s sodobno znanostjo in ki bo brez dvoma močan činitelj dviganja kulturne stopnje istrskega prebivalstva. Predavanja se prično 10. decembra.
SOLA ZA AKTIVISTE
Slovansko-italifanske anžifašfctčne zveze - Osvobodilne tronte
SIAU v borbi proti špskulantom
V člankih pod naslovom »Šola za aktiviste SIAU« smo obdelali vse točke programa SIAU. Ostala nam je samo še ena, ki pa je prav v tem času, ko moramo po liniji SIAU po liniji vseh množičnih organizacij, ki so vključene v SIAU, kakor tudi po oblastveni liniji vršiti najostrejšo in najbolj dosledno kampanjo proti špekulantom in črnoborzijancem, še posebno važna. Glasi se:
SIAU se bori za uničenje špeku-lantstva, črne borze, izkoriščanja povojne bede ljudskih množic za vojno dobičkarstvo, bori se za čim hitrejšo obnovo, ter gospodarski in socialni dvig dežele z utrjevanjem zadrug in sindikatov. Da bo SIAU uspešno to izvršila, mora v prvi vrsti na tej osnovi aktivizirati vse svoje članstvo, to se pravi vse delavne množice, prepustiti vso svobodo ljudski iniciativi in pokazati največjo požrtvovalnost, vztrajnost in potrpljenje, discipliniranost in čut odgovornosti.
Mnogo se je o črni borzi in špe-kulantstvu govorilo, mnogo pojasnjevalo, kaj so dejansko črnoborzijanci in špekulanti, kako morajo ljudske množice voditi boj proti njim in kako mora narodna oblast voditi borbo proti njim. V mnogih primerih so ljudske množice, ki se zavedajo, da je danes oblast v rokah njih samih, in da so si to oblast priborile z borbo in krvjo, poduzele že ostre ukrepe na-pram vsem tem zajedačem in izkoriščevalcem ter pijavkam, ki hočejo še danes po tolikih žrtvah in trpljenju, ob taki genijalni borbi ljudskih množic, še vedno piti ljudsko kri, ga izkoriščati in izmozgavati.
Mnogi od teh špekulantov so že
občutili kaj je to ljudska sodba,
kaj se pravi biti sojen in obsojen od tistih, ki so jih desetletja in desetletja izkoriščali, izmozgavali in gospodarsko uničevali. Vendar pa se po naših cestah, vaseh in celo NOO-jih še sprehajajo špekulanti, še živijo na račun delavnega ljudstva, še si polnijo žepe in trebuhe.
Kdo bo te gospode dokončno iztrebil in uničil?
Kdo drug kot ljudske množice same, ki so danes tu na ozemlju JK organizirane v SIAU. SIAU kot politični predstavnik vsega delavnega ljudstva JK je dolžna danes voditi najostrejšo in najdoslednejšo borbo proti črni borzi in špekulaciji. V tej borbi mora zaktivizirati slehernega svojega člana, to se pravi slehernega zavednega Primorca, ki so mu interesi Primorskega ljudstva pri srcu. Organizacija SIAU mora v borbi proti špekulantom in črnoborzijancem podvzeti tako široko in masovno kampanjo, da ne bo niti enega špekulanta in črnoborzijanca v sleherni vasi, ki ne bi bil kontroliran od slehernega vaščana, od pionirja pa do najstarejše mamce, kam hodi, kaj nosi, s kom se druži, kaj govori itd.
Dosledna kontrola ljudskih množic samih bo najmočnejše orožje, s katerim bomo dokončno uničili slehernega špekulanta, vsako črno borzo.
In občutek dosledne kontrole mora sistematično in načrtno vnesti v slehernega zavednega Primorca prav SIAU. Ne sme biti množičnega političnega sestanka, kjer se ne bi pojasnjevalo, kakšna rak-rana je lahko črna borza še posebno za ozemlje JK.
Na črno borzo ne smemo gledati samo z zgolj gospodarskega stališča, ampak jo moramo tesno povezati z vsesplošnim političnim položajem JK.
Fašistična reakcija, ki zadobiva onstran »modre črte« vedno bolj proste roke, se dobro zaveda, da samo z borbo na političnem polju si ne bo priborila ozemlja JK.
Zato nas hoče gospodarsko uničiti. Po svojih agentih v coni B na vso moč propagira črno borzo in špe-kulantstvo, blati našo narodno oblast, češ, saj ni zmožna rešiti gospodarskega položaja, saj ni zmožna, da bi ljudstvo potegnila iz stradanja in bede, zbuja v ljudeh nezadovoljstvo in godrnjanje. Nekateri temu nasedajo, ker gledajo zgolj na svoje osebne koristi, nosijo mleko, maslo, vino, živino, seno itd. v Trst in Gorico kljub prepovedim. Tam sicer drago prodajajo,
ne zavedajo pa se, da s tem pomagajo tisti reakcionarni bandi, ki noče, da bi bila Primorska s Trstom priključena k Jugoslaviji, da s tem delajo na tem, da bi Primorska zopet prišla pod novo fašistično suženjstvo. Zavedati se moramo, da vprašanje JK ni samo vprašanje JK same, ampak da pravilna rešitev tega vprašanja pomeni dokončno zmago demokratičnih sil vsega sveta nad ostankom fašizma.	'
Podpiranje črne borze in špeku-lantstva pa pomeni gospodarsko uničenje JK, pomeni slabljenje nase s krvjo priborjene narodne oblasti, pomeni izgubljati JK, pomeni pomagati fašizmu, da ponovno zagospodari na svetu.
Črnoborzijanec je isto kot belogardist.
Z vsesplošnega mednarodnega političnega položaja moramo gledati na to vprašanje, ne pa samo iz ozkih osebnih interesov. Ta zavest mora prodreti v slehernega zavednega Primorca. In če bo vsakdo na to vprašanje gledal s tega stališča, bo raje danes še nekoliko potrpel, še nekoliko stisnil pas, ker se zaveda, da bo jutri priključen k tisti državi, katero danes ves svet pripoznava, da je poleg SZ edina resnično ljudska, v kateri ljudstvo vlada in ki zaradi tega tudi samo za ljudsko korist dela — t. j. k federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
In da bo ta zavest prodrla v slehernega Primorca, je v prvi vrsti odvisno od SIAU, katero tvorijo vse zavedne slovenske italijanske in hrvaške množice JK. SIAU mora na tem vprašanju zaktivizirati slehernega svojega člana, da bo na vsakem koraku in povsod pobijal črno borzo in razkrinkaval špekulante.
V borbi proti črni borzi ne smemo biti popustljivi.
Ostro in odločno ter neusmiljeno moramo udarjati in nastopati proti vsem onim, ki so sami črnoborzijanci, kot proti onim, ki jih na eni ali drugi način zavestno ali nezavestno podpirajo.
Pri tem igra važno vlogo NZ. NZ
je izvršni organ naše ljudske oblasti in jo tvorijo delavne ljudske množice same. Ni več to nek priviligiran sloj, v obliki policije in karabinerja, ki je v dobi fašizma ali stare Jugoslavije zastopal in varoval interese vladajoče manjšine, ki je živela na račun ljudstva. Ne! Naša NZ je zrasla iz ljudskih množic, tvorijo jo osnove plasti delavnega ljudstva, je izvršni organ narodne, resnično ljudske oblasti in vsled tega je popolnoma razumljivo, da zastopa in varuje edino le ljudske interese. Da bo pa NZ res dosledno izvrševala to svojo nalogo, mora pa v prvi vrsti vsak narodni zaščitnik biti resničen aktivist SIAU in kot tak tudi vse naloge kot narodni zaščitnik izvrševati. NZ mora ravno v pogledu črne borze biti nepopustljiva.
Toda biti mora nepopustljiva proti resničnim črnoborzijancem, proti resničnim špekulantom, ne pa napram stari mamici, ki nese pol litra mleka preko bloka za svojce.
V tem svojem poslu narodni zaščitnik ne sme biti birokrat in š?.b!o-nist, ampak mora kot član SIAU, to se pravi kot član politične organizacije tudi iz političnega vidika gledati in vsak primer tega stališča preudariti, Ne sme biti suhi ozki uradnik in zgolj prakticist. Organizacija SIAU mora naši narodni zaščiti nuditi vso pomoč v pogledu politične vzgoje.
Nadalje uspešno orožje proti črni borzi je vsestranski dvig našega gospodarstva. To pa zopet zavisi od ljudskih množic samih, od organizacije SIAU. SIAU nora zaktivizirati slehernega svojega člana na vsestranskem udarniškem delu, na polju, tovarnah, šolah in uradih. Samo z resničnim požrtvovalnim udarniškim delom bomo resnično dvignili naše gospodarstvo, s tem tudi silno ojačali in okrepili našo narodno oblast, kar bo najmočnejše orožje proti vsem onim, ki hočejo s črno borzo naše gospodarstvo óstabiti !n	ter
s tem povesti ljudske množice v ponovno politično suženjstvo. Za vzgled naj nam bodo v tem pogledu ljudske množice federativne ljudske republike Jugoslavije, zlasti pa ljudske množice naše največje zaveznice SZ,
Kraigher Živa
Naši s nd kati
Kakor je sovjetska država, država delavcev in kmetov, do drugih razredov vodila miroljubno politiko, pomagala vsem oni i narodom, ki so bili ogroženi od fašističnih imperialistov, neprestano opozarjala na nevarnost fašizma, ter predlagala ukrepe, ki bi bili v stanju preprečiti grozečo nevarnost, tako so sovjetski sindikati takoj po revoluciji začeli iskati stika z delavci drugih dežel, da bi v skupni mednarodni organizaciji branili interese delovnega ljudstva in vsega narodnega svobodol jubnega človeštva. Vse te poizkuse delavskih sindikatov pa je ovirala in preprečevala sovražna dejavnost in propaganda II. internacionale, tisti ljudje, ki so v prvi svetovni vojni delavski razred nesramno izdali in ga pahnili v klavnico za imperialistične interese. Ker so vsi poizkusi sovjetskih sindikatov za svoje priznanje ostali brez uspeha in ker so milijonske organizacije delavcev kapitalističnih dežel iskale stike s sovjetskimi, je prišlo do ustanovitve takozvane »Rdeče internacionale« v Moskvi in so se po njej imenovale »Moskovske sindikalne organizacije«. Moskovskim sindikatom so se pridružile velike delavske množice, predvsem iz Francije ter deloma iz Jugoslavije. Sovjetske sindikalne organizacije kljub sovražnim nasto-pom nekaterih delavskih voditeljev v svetu niso zamudile nobene prilike, da ponovno načnejo vprašanje združenja z ostalimi delavci sveta. Sedanja vojna je ponovno pokazala, kdo je resničen prijatelj in pobornik mednarodne solidarnosti. Ta vojna pa je tudi združila vse demokratično čuteče množice sveta proti na j večji nevarnosti človeštva. proti fašizmu. Tako je na pobudo sovjetskih sindikatov prišlo do ustvaritve enotnega odbora
nad sovjetskimi in angleškimi sindikati. Te vezi angleških in sovjetskih sindikatov so ogromno pripomogle k vojnim naporom Sovjetske zveze in Anglije. Ob koncu leta 1944 je bil osnovan sindikalni odbor med francoskimi in sovjetskimi sindikati. Na skupni konferenci francoskih in sovjetskih delavskih predstavnikov so bili sprejeti sklepi, da se povečajo napori proti fašizmu. Sprejete so bile smernice, kako si medsebojno pomagati in utrjevab vzpostavljene vezi. Sl le-njcno je bilo, da bosta imeli obe organizaciji stalen stik in si med-s 1 ojno obveščali o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo dela’stva.
Sindikalni odbori med sovjetski-r ‘ angleškimi ter francoskimi sin-di ati pomenijo temeljni kamen mednarodnega pov zovanja sindikalno organiziranih delav- ,r. Tak«; s angleški sindikati na pobudo an-glešk delavcev organizirali in sklicali svetovno sindikalno konferenco. ki se je vršila februarja tega leta v Londonu in ki je postavila t elje svetovni sindikalni zvezi. Iz naporov sovjetskih delavcev, pri oskrbovanju Rdeče Armade in zaledja, iz naporov sovjetskih delavskih voditeljev, ki so jih vložili za utrditev mednarodnih zvez vsega delavstva iz postavljenih osno
lo-sovj skega in franposko-so-vjetskega sindikalnega odbora, po-seb . iz zgodovinske sindik ’e konference v Londonu se vidi velika vloga, ki jo 'igrajo sovjetski '■'lulikati v korist voje domovine, v korist delavstva vsega sveta, v korist vsega človeštva.
Svetovna sindikalna konferenca
Od 6. do 18. februarja tega leta je v Londonu zasedala delavska sin-
dikalna konferenca. Na tej konferenci so bili navzoči delavski predstavmki iz okoli 40 držav, med_ njimi delegati sovjetskih sindikatov, angleških Trade Unionov, ameriškega kongresa industrijskih delavcev, intern. sindik. organizacije (Amsterdamske), Internacionalnega tajništva dela, internacionalne federacije krščanskih sindikatov in drugih sindikalnih organizacij. Ti so predstavljali okoli 60 milijonov organiziranih delavcev. Na tej konferenci niso bili zastopani samo poljski sindikalni predstavniki, ker je konferenci prisostvoval poljski emigrantski minister dela Stančič in ker so nekateri delegati z angleškim sindikalnim voditeljem Citrinom na čelu bili proti temu, da povabi poljske sindikate. Na konferenci ni bila zastopana ameriška federacija dela. katere voditelj Cren se ni odzval vabilu za sodelovanje na konferenci. Ameriški kongres industrijskih delavcev, ki je bil zastopan na konferenci, je predstavljal nad štiri milijone organizira nih delavcev.
Do sedaj ni prišlo do enotnosti med krščanskimi sindikati in razred nimi organizacijami niti v eni deželi 'razen v Jugoslaviji. Krščanski socialist Tone Fajfar, jugoslovanski delegat na londonski konferenci, je v svojem govoru pozval krščanske sindikate. da se po primeru krščanskih sindikatov Jugoslavije združijo z razrednimi delavskimi organizacijami. Jugoslovanske delavce so zastopali na konferenci znani delavski voditelji Djure Salaj, Dušan Petrovič, Pavle Pavlovič, Tone Fajfar in Bogdan Kre-kič.
Ta mednarodna sindikalna konfe-| renca je zelo važen dogodek za de-| lavce vseh demokratičnih dežel, je zgodovinskega pomena za nadaljnji razvoj delavskega gibanja v svetu. Važnost te konference se najbolje vidi iz sklepov, ki so bili sprejeti na tem zasedanju. Da bi se čimprej dosegla popolna zmaga 'nad fašizmom, ie konferenca sklenila, da bodo sindikati nudili vso potrebno pomoč oboroženim silam zaveznikov, posebno pa da se bo nudila vsa potrbna pomoč vojskam osvobojenih dežel, da bi tako tudi one mogle čim bolj sodelovati v vojni proti fašističnim krvnikom.
Konferenca je poslala poziv vsemu delavstvu, naj poveča svoje napore pri oskrbovanju zavezniških armad z vsem, kar je potrebno za zmago in ustvaritev dolgotrajnega miru.
Makv Krmelj:
M V COVO
Le na ta način bomo ustvarili res enotno, pravo, ljudsko, demokratično zadružno organizacijo, ki bo zajela mesta, trge in vasi, postala množična, ljudska, vzgojna in borbena kakor OF, v kateri bodo res lahko sodelovali vsi in kjer bodo prišle do izraza vse tiste napredne in delavoljne sile v pobudi najširših ljudskih množic v korist celotnemu narodu pri obnovi domovine.
Na našo bodočo zadružno zastavo morajo biti zapisane tri osnovne naloge:
1.	Pomoč tistim, ki so zaradi na-rodno-osvobodilne borbe izgubili vse možnosti za življenje.
2.	Neizprosna borba proti oderuhom in špekulantom.
3.	Skupno delo in skupna pomoč pri obuovi in proizvodnji.
Tega programa se bomo trdno držali in ga tudi izvedli, ker ga bo podpirala naša ljudska oblast, zavedajoča se, da je zadružništvo, ki bo zajelo široke plasti ljudstva, tudi močna trdnjava v boju proti zahrbtnemu nasprotniku naše nove Jugoslavije.
Zavedati se moramo, da je sovražnik zvit, prekanjen in gospodarsko še zmeraj močan, da ne spi. da še zmeraj dela in bo delal preti nam, kakor še včeraj z orožjem, tako dela danes /, lažnimi parolami ali prikrito celo z razbijanjem naše enotnosti v zadružnem udejstvovanju. Dela proti naši zadružni prodaji in nabavi, proti obnovi požganih vasi, proti skupnemu obdelovanju zemlje itd. Proti takim brezdelnim špekulantom črnoborzijancem in godrnjačem, ki
Delegati konference so soglasno odobrili sklepe zgodovinske krimske konference o popolnem uničenju nemškega fašizma in nacističnega vojnega stroja, o kaznovanju vseh vojnih zločincev. Nadalje je konferenca sklenila. da se postavi vso nemško vojno industrije pod Kontrolo zaveznikov, da se postavi taka uprava, da bo porok, da bo Nemčija povrnila vso škodo, ki jo je storila zavezniškim državam in to v prvi vrsti onim državam, ki so največ trpele, kot n. pr. Jugoslavija. ki ie doprinesla relativno največ žrtev v tej vojni. Na konferenci v Londonu je tov. Salaj postavil zahtevo da se naši državi v prvi vrsti oovrne vso škodo.
Konferenca je postavila zahtevo, da plačajo Nemčija in njeni bivši zaveznik' za obnovo porušenih dežel Vojne škodo v prvi vrsti s proizva:al-nim sredstvom (stroji in drugim) in z delovno silo. Ti sklepi londonske konference so velike važnosti za našo državo.	,
Delavski razred je v tej vojni doprinesel naivečje žrtve, zato ie konferenca postavila zavezniškim vladam zahtevo, da se omogoči predstavnikom sindikal. pokreta sodelovanje na mirovni konferenci in v pripravah raznih komisij za dajanje pomoči, obnovo itd. kajti delavstvo ie živo zainteresirano na ustanovitvi trajnega in pravičnega miru.
Gospodarstvo v osvoboienib deželah je hudo razdejano. Zato so delegati poslali poziv Združenim narodom da storijo vse, da se osvobojenim deželam dà čim večja oomoč tam, kjer je največja potreba. Ta sklep ie posebno važen za Jugoslavijo.
Posebno pažnjo ie konferenca posvečala socialno-politiČnif vprašanjem.
Za »Vojkov sklad«
Tomšič Lojze 1000 din; Lipovec Filip 200 lir; Pehaek Rado 3000 lir; Roman Albreht 150 lir; Rustja Franjo 94 lir, 78 din; Jež Pavle 500 lir; Rebec Mirko 150 lir; Primožič Jože 100 lir; Vipavsko vojno ponrnrje «079 Ur; Kom. mest« volni in 770 lir. 110 din; Ada Šket 2000 lir'. Bavec Franjo 1000 lir; Košuta Ida 200 lir.
Tiskovni sklod
Tiskovni sklad do sedaj	27 842 lir
-	75 din
TISKOVNI SKLAD 8. XII. 1945
Ajdovščina...............131G	lir, 17	din
Idrija ■..••••	375	,,
Spodnja Idrija ....	100	„
Postojna..................100	„
vas Brje okr. Ajdo- šiina	300	e
Skupaj . . 2191 lir, 17 d'
zadraŽRištio
že sedaj nastopajo z raznimi lažiu. proti enotnosti zadružne organizacije, se moreipo boriti le organizirani v svojih enotnih zadrugah Posameznik namreč v takem boju ne pomeni nič in bo prej ali slej propadel. Zato moramo zajeti pri ustanavljanju novih zadrug vse pošteno migeče in delavoljno ljudstvo, izločiti pa že vnaprej vse tiste špekulante in podobne Upe, ki bi se radi vrinili že danes v naše zadruge z namenom, da bi ovirali razvoj in delo zadrug ter s tem ljudstvu škodovali.
Zato je potrebna takojšnja izvedba zadružne organizacije po vseh pokrajinah naše domovine, pri delu samem pa največja budnost in previdnost nasproti sovražnikom.
Tovariši in tovarišice! Kakor ste doslej z vsemi silami stali ob strani našim borcem za svobodo, tako morate tudi odslej postati in biti naj učinkovitejši propagatori i zadružništva. S prepričevanjem in dokazovanjem na mitingih, vaških sestankih OF in ob drugih priložnostih morate znati dokazati ljudem važnost in pomen zadružništva v novi federativni Jugoslaviji. Vsi aktivisti OF so dolžni razvijati široko zadružno misel, dajati čim večjo pobudo za ustanavljanje zadrug, pomagati pri organizaciji in vodstvu zadrug ter jih nadzirati pri njihovem delu. Nabirajte člane za nove zadruge, volite na vodilna mesta zadrug aktiviste OF, ki so sc v narodno-osvobodilni borbi dobro izkazali. Ti so najboljše jamstvo da boj- /ndruge tudi res dobro uspevale. (Nadaljevanje sledU

1 .k
Kdor erRofcorzijan!, je sovražnik ljudstva in naj bo kot tak sojen !
‘SiJim komedija«
V Trstu so uprizorili sodno komedijo z bivšim kolaboracionistišnim tržaškim županom, organizatorjem SS-u in Geslapu podrejene Guardie Civiche Pagninijem ter ga spoznali za nekrivega in ga oprostili — Ta kruta burka pomeni prav v stilu znane odredbe št. i \ zasmeh naših naporov, naših žrtev in skupne borbe z vsemi demokratičnimi zavezniki za uničenje
bestialnega nacifašizma
4,	t. m. je prijela patrola NZ iz Ajdovščine Jurco Franca iz Bukovja pri Postojni in Čermelja Vinka, stanujočega v Velikem otoku, ko sta v osebnem avtomobilu hotela pretihotapili 33.000 cigaret. Pri zaslišanju je Jurca priznal, da je cigarete kupil v raznih traiikah na Planini v DFJ in iste sam prenesel preko meje v gozd pri »Rujcah«, okraj Postojna ter jih tam imel skrite od 30 novembra do 4. decembra letos. Tega dne pa je najel šoferja Čermelja ter sta skupno šla po omenjene cigarete v gozdu
Javni tožilec v Ajdovščini je pred kratkim izročil obtožnico okrožnemu sodišču zoper iašista( Krašana Franca, doma iz Šempasa, ki je bil včasih fašistični občinski sluga. Obtožnico je podprlo 25 do 30 prič, ki vse obremenjujejo znanega hlapčevskega priganjača.
Ljudje vedo povedati, da je sodeloval pri zločinskih pohodih s kve-sturini in karabinerji, sodeloval pri požigih hiše neke partizanske družine. Soudeležen je bil pri deportaciji 28 družin, ki so štele skupno 69 članov in sicer družin, katerih svojci so bili pri partizanih.
Ne samo, da je podlo pljunil na svojo osebno in narodno čast s tem, da si je dičil v črno srajco odete prsi s fašističnimi znaki in nosil ob »fe-stah« in »adunatah« fašistični fes, ampak je v to nagovarjal tudi druge ter zahteval, da so ga morali pozdravljati, kakor je on sam rekel: Qui si saluta soltanto romanamente!
Ljudje so se ga vedno bali, bil je prodana duša, ki se je na vse načine lizal, da je vohunil za sovaščani in nosil potem poročila na kvesturo v Gorico. Nastopal je javno proti temu,
V nedeljo 2. decembra so v Trstu po dolgih letih slavnostno otvorili Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje. Danilo Turk je v Imenu Prosvetne zveze Slovenskega Primorja označil pomen slovenskega narodnega gledališča v Trstu in poudaril, da po 25 letih, odkar je fesfzefn prepovedal šloVenski jd-zik in ni dovolil niti otrokom učiti se materinega jezika, primorski Slovenci niso popustili v svoji borbi. Danes kronajo svoje žrtve s tem, da imajo v Trstu in Slovenskem Primorju svoje narodno gledališče.
Ob treh je sledila predstava Cankar-Delakove »Jernejeve pravice«, ob osmih zvečer pa so igrali »Desetega brata«. Gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Vstopnice so bile razprodane že pred dnevi. Navdušenje, s katerim so tržaški Slovenci sprejeli svoje gledališke umetnike, je bilo nepopisno.
Največji živeči slovenski pesnik Oton Župančič je poslal ob otvoritvi slovenskega narodnega gledališča v Trstu sledeče pismo:
»Mnogo sreče, tovariši, ko nastopate
pri Rujcah, jih naložila na avto in prepeljala do Ajdovščine, kjer sta bila prijeta od NZ.
Kdo sta ta dva? Dva, ki bi rada še danes živela na račun delavskih žuljev, dva, ki smatrata odredbe in ukrepe ljudskih oblasti za zaščito delovnega človeka samo za to, da jih lahko kršiš. Tem in takim poskusom razbijanja in podkopavanja ekonomske moči naše ljudske oblasti, našega ljudstva bo napravila konec naša NZ in jih bo kot sovražnike ljudstva ljudstvo obsodilo.
če se je kje slovensko pelo ali če je zasledil kje kak preostal slovenski časopis.
Kako zverinsko se je vdal fašizmu pa priča dejstvo, da je ob neki priliki, ko so ga fašisti pripeljali k pobitim partizanom, da bi povedal kot domačin kdo da so, brcnil mrtvega partizana v glavo.
Fašistični oblastniki so ga poslali kot špijona v bataglione speciale, da je tam nadaljeval svoje podlo delo.
To vedo v Šempasu vsi, zato so ga ogorčeno napadli, ko se je vrnil domov iz Francije; pred razjarjenimi domačini ga je rešila NZ,
V kratkem bo razpisana razprava, ki se bo verjetno vršila na mestu zločinov v Šempasu.
★
Bivši fašistični tajnik v Gorici aretiran
Policija v Rimu je te dni aretirala Benesperando Luraschia, biyšega gori-škega fašističnega tajnika, ki se je skrival več mesecev pri neki družini v Rimu. Sedaj je v zaporih Regina Coeli. Od tam ga bodo prepeljali pred vrhovno porotno sodišče v Trstu, ki ga bo sodilo za zločine, ki jih je zagrešil v goriški pokrajini, ko je bil fašistični zvezni tajnik Soče.
s slovensko besedo med brati, ki so jo morali tako dolgo pogrešati. Pokažite jim, da je to še vedno stara, poštena in naravna beseda, ki prihaja od srca in išče poti do srca. Preprosta je, morda ni tako bleščeča, kakor je govorica sosedov, zato pa, je vsa topla in polna ljubezni in vere in upanja. Njena ljubezen ne objema samo domače misli, temveč hoče zajeti tudi tujega duha, ga prinesti k nam ter ga podati z vso lepoto in globočino, velika je njena vera v pridobitve in dognanja naprednega človeštva. Z njo pokažite, tovariši, da teko vse žive struje vseh zemlja in dob tudi skozi slovensko dušo, da pojo vse strune tudi slovenskemu ušesu. Naj vidi drugorodec, kako mi spoštujemo vse narode in z radostjo sprejemamo blagorodno misel, naj se je rodila kjer koli, da pa zavračamo krive nauke, ki zanikajo človečansko idejo bratstva, svobode, skupnega dela za bodočnost sveta. Bodite, tovariši, na tržaških tleh s slovensko besedo znanilci miroljubnega tekmovanja med raznorod-ci v borbi za iste cilje, za resnico in pravico, ki jo išče hlapec Jernej.«
V Trstu so uprizorili sodno komedijo z bivšim kolaboracionističnim tržaškim županom, organizatorjem SS. in Gestapu podrejene Guardie Civiche Pagninijem ter ga spoznali za nekrivega in ga oprostili. Ta kruta burka pomeni prav v stiiu znane odredbe štev. 11. zasmeh naših naporov, naših žrtev in skupne borbe z vsemi demokratičnimi zavezniki za uničenje bestialnega nacifašizma.
27. novembra je bila sodna razprava v Trstu proti bivšemu županu mesta Trsta Pagniniju. Obtožnica mu je očitala, da je s svojim delom koristil okupatorju kot župan v Trstu po 8. septembru 1943. Nadalje je bil obtožen, da je bil ustanovitelj oborožene organizacije »Guardia Civica«, ki je služila okupatorju. Končno, da je ostal na županskem mestu kljub prestopkom haaških konvencij s strani Nemcev, kljub javnemu obešanju talcev v Via Ghega, v Via D’Azeglio in drugod. Tako nekako govori kratko poročilo o obtožnici.
Na razpravo, ki je bila objavljena prav v zadnjem času, je prišlo mnogo ljudi; vse polno pa je bilo članov ASI (Italijanske nacionalistične študentovske organizacije, bivših GUFovcev). Ti so navijali za obtoženca. Ves potek same razprave, na kateri si je zapel najprej čudovito epopejo idealizma in požrtvovalne borbe za čuvanje mesta Trsta pred kaosom in uničenjem sam obtoženec Pagnini, je pokazal, da je ta sodna burka bila organizirano uprizorjena, saj so razen nekaj antifašistov vsi zagovarjali obtoženca. Celo med javnim tožilcem in zagovornikom ni bilo razlike: oba sta kar tekmovala, kdo bo izlil večje morje dobrega na tega znanega fašista. Seveda ni nič Rudnega, saj so se med zagovorniki dvigali fašisti, ki bi morali vsi sedeti poleg Pagninija na zatožni klopi, kot je dr. Caporali, generalni tajnik tržaške občine med nemško okupacijo. Zagovarjala sta ga tudi brata Avgust in Anton Cosultčh. Dva zastopnika težke tržaške industrije; blagoslov vsemu pa je dal sé tržaški škof Santini, ki je poveličeval fašističnega župana in govoril, da je delal častno in v blaginjo mesta, ter da bi bilo škoda, če bi se bil odzval pozivom partizanov.
Vsi ti so govorili, vsi zagovarjali zato, ker dobro vedo, da jih zmečejo poštene demokratične množice v en sam kotel, kjer se znajdejo protiljud-ski škodljivci več ali manj krvavih rok, kotel, na katerega piše pošteno delovno ljudstvo povsem upravičeno — reakcija.
Razprava nam je tudi pokazala, da tam, kjer ne deli pravice ljudstvo, za
ljudske množice ne more biti pravic. Prav dejstvo, da je predsednik sodišča prekinjal tov. Štoka, ki je obtoževal v imenu zverinsko pobešenih, mučenih, postreljenih, v imenu borečih se množic, v imenu pravega Trsta Pagninija kot sokrivca za mnoge zločine, ker so člani njegove »Guardie Civiche« zapirali ha nemški ukaz in stražili po-bešene žrtve, kaže, da taka sodišča niso zmožna zadostiti mednarodnim dogovorom o kaznovanju zločincev.
Tržaške množice so danes upravičeno ogorčene.
Quisling, ki je sodeloval s fašističnimi Nemci, da bi »rešil« Norveško, je bil obsojen na smrt; Lavai, ki je pristavil francoski lonček k peči nemških zmag, da bi »zagotovil bodočnost« Franciji, je bil obsojen na smrt; člani bolgarskega regentskega sveta, ki »so za blagor bolgarskega naroda« podpirali osvajalske fašiste, so bili obsojeni na smrt; vsi, ki so pomagali nacifašistom, sprejemajo pravično kazen. Samo nacistični tržaški župan, ustanovitelj prirepniške SS. in gestapovske Guardie Civiche, je bil od porotnega sodišča spoznan za nekrivega in oproščen.
To je torej bila reakcija, to so hoteli profašisti s tem, ko so iztrgali ljudstvu oblast iz rok, ko so mu vzeli organe te oblasti in razpustili ljudska sodišča. Hoteli so zaščititi fašiste pred pravično sodbo ljudstva v zasmeh ne samo krvi in trpljenja tržaških množic, ampak vsega poštenega demokratičnega sveta. Oprostiti fašista, hlapčevskega kolaboracionista, ki je poslal svojo oboroženo gardo, da je zapirala antifašiste, ki je poslal svojo gardo v boj proti partizanom, ki je poslal svojo gardo, da je stražila nacistični zločin v ulici Ghega, pomeni znqva ustvarjati pogoje za razvoj novega fašizma, pomeni netiti nove vojne, nova moriina taborišča, nove pokolje delavnih množic.
In tega ne morejo tržaške množice nikdar dopustiti, zato protestirajo proti takim postopkom v imenu ne samo poštenega primorskega življa, ampak v imenu vsega naprednega sveta. Borba tržaških množic velja vsej profašistični sodrgi, ki se je nagrmadila okrog reakcionarnega časopisja, kot so »Vita Nuova«, »Voce Libera« in ostali, ter skuša dvigati nov fašizem. Že primer Pagninija jasno kaže, kakšno stranpot bi radi ubrali reakcionarji v Trstu pod krinko tako imenovane demokracije, pot bratenja s fašisti, pot nove izdaje ljudskih množic. Prav v primeru Pagninija so množice spoznale pod krinkami tako imenovanih demokratov same bivše fašiste in profašiste in zato vedo, da
pomeni sojenje in obtoževanje fašistov pod takimi okoliščinami samo kruto burko za slepljenje sveta z jokajočimi frazami o nekih laži-patrio-tih, ki so sodelovali z okupatorji »samo za blagor domovine«.
Naše množice, ki so ta »blagor« kruto poizkusile, ne morejo verjeti tem frazam in smatrajo to za kršitev mednarodnih dogovorov o kaznovanjih fašistov in ponovno zahtevajo: »Vrnite nam ljudska sodišča, ki bodo edina v stanju iztrebiti fašizem! «
Protest SIAU-ja zaradi oprostitve nacifašističnega župana Trsta Pagninija pred tržaškim sodiščem
Zastopnik SIAU-ja je podal glede osvoboditve Pagninija tržaškim novinarjem izjavo, v kateri protestira proti tej osvoboditvi. Ugotavlja sledeča neizpodbitna dejstva:
1.	Pagnini je pristal na to, da so ga nacifašistični mogotci imenovali za župana Trsta v trenutku, ko je borba združenih protifašističnih Italijanov in Slovencev v mestu in okolici zavzela največji razmah.
2.	Župan Pagnini je ustanovil oboroženo formacijo »Guardia civica«, ki je štela 3000 mož ter nadomestila enako število nemških vojakov, ki jih je nacifašizom vrgel na bojišče.
3.	S svojo kolaboracijsko politiko je Pagnini omogočil, da so teroristične SS-ovske in republikanske fašistične tolpe rušile in vpepeljevale vasi v neposredni bližini Trsta. Reakcionarni krogi v tako-zvanem tržaškem CLM-u so skušali v trenutku razpada okupatorskega režima izkoristiti Pagninijevo fašistično gardo kot svojo osnovno oboroženo silo.
Zato sodišče, ki oprošča fašistične zločince mednarodnega merila, kakor je advokat Pagnini, ne izpolnjuje nalog, za katere je bilo ustanovljeno. Če se noče popraviti ta očividna kršitev vseh zavezniških načel o uničenju fašizma, se mora reorganizirati po načelih ljudskih sodišč. V imenu desettisočev borcev padlih v borbi proti fašizmu zahtevamo obnovitev procesa proti Pagniniju ter kazen, kakršno je dejansko zaslužili
POIZVEDBA
Išče se tov. Franc, partizansko ime Mars, po. poklicu kovač, doma blizu Cerk-na. Maja meseca 1943 je bil ranjen v borbi na Stolu v Gradnikovi brigadi. Za det je bil pod očesom, poleg tega mu je krogla razbila dve rebri in ranila pljuča. Ležal je v partizanski bolnici nad vasjo Sužid v Kobariškem okraju vse do osvoboditve.
Poleg Marsa je ležal tudi ranjen in od mine precej poškodovan tovariš, ki je čez nekaj dni umrl. Te dneve bodo tega tovariša prekopali in ker bi radi njegovo družino obvestili, prosimo tov. Marsa, naj sporoči ime in bivališče umrlega tovariša.
Naprošamo tudi vsakogar, ki pozna tov. Marsa, naj ga o tej poizvedbi obvesti in nam pošlje zaželene podatke na naslov: Odsek za soc. skrbstvo pri Poverjeništvu — Ajdovščina.
Izrežite fašistično kisgo iz narodnega telesa !
Otvoritev slovenskega gledališča v Trstu
Kaša ljudska univerza
Dne 30. novembra je bila v Ajdovščini, v središču vzhodne Primorske, slovesno odprla Ljudska univerza. Potem ko je Prosvetna zveza organizirala celo mreio prosvetnih društev, čitalnic in pevskih zborov, je popolnoma naravno nastala zahteva po nekakšnem centralnem prosvetnem žarišču, ki naj bi prosvetnim društvom dajalo snovi, kot pripomoček pri njihovem delu. Ljudska univerza deluje v okviru okrožnega odbora SIAU za vzhodno Primorsko in je s tem tudi tesno povezana z okrožno Propagandno komisijo.
Ljudsko univerzo je olvoril tovariš Premrov Dragan. V svojem uvodnem govoru je razložil pomen Ljudske univerze sploh in še posebej za primorske Slovence v današnji dobi.
Ta govor prinašamo v celoti:
Olvarjam Ljudsko univerzo.
To je slovesen trenutek, te pomislimo na to, da je bilo naie primorsko ljudstvo ie obsojeno na smrt, da 25 let ni smelo svojih misli in svojih Čustev svobodno izražati v materinskem jeziku. Slovenski jeztte je bil potisnjen v hlev, svobodna misel pa v zapor.
In danes? Skoraj vsaka vas ima svojo šolo, vsak vetji kraj gimnazijo. Povsod, po vsej Vzhodni Primorski, rastejo iz ljudstva prosvetna društva in pevski zbori. Vsem lem ognjiščem kulture smo sedaj postavili še streho, ki bo varovala, da na teh ognjiščih nikdar več ne ugasne plamen našega človcčanslva in slovenstva.
Kdo je ustvaril zločinski načrt in kdo io zločinsko izvajal la načrt, da primorski Slovenec postane mutec ali renegat? Fašizem, nacizem, 'imperializem, svetovna in domača reakcija. To so in to so bili sovražniki naše. ljudske prosvete. Dandanes
,1
ni treba več dokazovati, da je fašizem krvnik, ki v imenu laži in krivice ubija resnico in pravico. Dokazov je za pametnega dovolj in preveč za tiste, ki so morali umreti samo zato, ker so hoteli svobodno živeti kot ljudje in kot sinovi svoje slovenske domovine. Zakaj je bil slovenski nacionalizem italijanskim fašistom na poli? Zato, ker so Slovenci v imenu narodnostnega načela zahtevali Primorsko s Trstom. Treba je uničiti Slovence na tej zemlji in konec bo borbe za Trst; kajti ne bo več tistega, ki ga upravičeno zahteva zase, ki ga hoče iztrgati iz okvira italijanske države. Ker Slovenci niso hoteli nehati biti Slovenci, jih je treba po-poslati v Abesinijo, jih je treba pobiti. Vendar še tudi s tem če Slovenci postanejo Italijani, ni zadeva rešena. Tudi kol svobodno misleči Italijani nimajo mesta v fašistični Italiji. Treba jih je še gospodarsko zasužnjiti. Potujčeni Slovenci bi lahko nastopili kot napredno misleči delavci, kmetje in izobraženci. Fašizem pa ne trpi svobodnega mišljenja. Zelja fašistov je bila, da našega kmeta spremene v kolona, delavca v sužnja, vse skupaj pa uporabijo za topovsko hrano v svojih imperialističnih vojnah. Potujčeni izobraženec pa naj bi take vojne populariziral. Da pa postane človek uničevalec lastne svobode, da slopi v borbo proti lastnim interesom, je treba, da ga najprej po-živiniš in poneumniš. In tu se začne vprašanje šolstva in prosvete sploh. Fašizem je s pomočjo šole hotel v našem človeku ubili svobodno misel in njen slovenski izraz in je že storil vse, da bi iz našega svobodnega človeka in Slovenca napravil italijanskega malikovalca volkulje. Zakaj se fašizmu to ni posrečilo? Zalo, ker so svobodoljubni narodi sveta posekali glave fašističnemu zmaju. Njim se moramo zahvaliti za svobodo in še posebej Sovjetski zvezi, ki je bila na čelu borbe za svobodo. Zahvaliti se moramo za svobodo naši NOV, naši OF, iz katere je NOV zrasla, zahvalili se moramo še posebej Komunistični partiji, ki je dala pobudo in smer, in prve, najsilnejše borce,
Zato naj ne bo presenečenja, (e bo v okviru Ljudske univerze govora tudi o Komunistični partiji, o OF, o SIAU, o NOV, in če se ravno otvoritveno predavanje glasi: Pomen 11. zasedanja AVNOJ-a. Saj je to II. zasedanje AVNOJ-a postavilo temelje novi državi, demokraciji, napredku in tudi naši šoli in naši prosveti. Naj torej nihče ne govori, da mu je mar naša ljudska prosveta, da pa ga ne zanima politika. Če hočemo slovensko šolo, moramo poprej imeti državo, ki bo to šolo dovoljevala in podpirala, ki bo tiskala slovenske učne knjige in vzgajala slovenske učitelje. Dokler se drugi ukvarjajo s politiko, ki nas hoče zbrisati s površja zemlje, toliko časa se bomo tudi mi ukvarjali s politiko in borbo proti tem nameram, šola ne visi in ne sme viseli v zraku.
Zato bodo temu prvemu predavanju sledila druga življenjsko važna vprašanja: o poliliki, o svetovnih gospodarskih silah in verskih vojnah, o drugi svetovni vojni, o slovenski zgodovini sploh, o Primožu Trubarju in njegovem protestantizmu v zvezi s prvim slovenskim abecednikom, o kmečkih uporih, o ljudski in meščanski demokraciji, o reakciji, o Sovjetski zvezi, o Trstu in zvezni ljudski republiki Jugoslaviji, kakor tudi o rudarstvu, industriji, kmetijstvu, zadružništvu in o sindikatih Vzhodne Primorske. Vsa ta predavanja nujno spadajo v okvir Ljudske '«.gpjp£z<-', ker govorijo o vzrokih in povzi^jufilh naše minule sužnosli, ker govori^o.gi pogojih za srečnejše Življenje, ker kažejo pot iz, tako imenovane cone V v zvezno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Vsem znanja željnim ljudem je namenjena Ljudska univerza in bo govorila o vseip, kar svet giblje. Zalo bo to univerza in zalo bo to ljudska univerza.
Ne pomo poučevali matematike in statike, ne kemije, ne kirurgije in ne meničnega prava. Sedaj, ko živimo sredi pogorišč in se borimo za demokracijo in priznanje naših ljudskih ter narodnih zahtev, ne bomo govorili o nastanku in o lepoti kristalov, o katakombah, niti o življenju mravelj. Tudi to nas zanima, loda danes ni časa. Danes nas zanima predvsem človek kot socialno bitje, njegova
borba za pravico. O rastlinah, o kamnih in o živalih pa bomo govorili kasneje, ko bomo varni pred sovražniki naše svobode, ko bomo imeli zavarovano svojo domovino in svojo pravico. Sedaj nas svet zanima s stališča koristnosti ljudskim množicam. Ne zanimajo nas zemeljski zakladi sami na sebi, ampak se vprašujemo, kdo jih dviga, kdo jih uživa in še posebno, kdo bi jih 'moral uživati in zakaj jih ne uživa. To je vse ena celota, ena pot, en proces. Če te zanima začetek tega procesa, te mora zanimati tudi konec. Saj ima začetek smisel le v svojem koncu. Ce je konec nesmiseln ali celo škodljiv, tudi začetek nima smisla. Mater, ki je otroka rodila, vsekakor upravičeno zanima, kdo ji je otroka ubil. Delavca zanima, kdo uživa sadove njegovega dela. To je tisto, kar sem hgtel povedati, ko sem rekel, da naj ne bo presenečenja, če bo v naših predavanjih tudi govora o OF in SIAU.
Skratka, nas ne zanimajo samo stroji in tovarne, izumitelji in fabrikanti. Ne zanimajo nas samo Napoleoni in zmage. Zanimajo nas tudi delavci in vojaki ter njihove družine, žene in otroci, invalidi in starci, zanima nas predvsem smisel in smoter dela in izdelkov, smisel in smoter borbe in zmage. Nas ne zanimata krematorij in plinska celica kot tehnične priprave, niti nas ne zanima, koliko denarja rabiš, da zgradiš krematorij in plinsko celico, pač pa nas krvavo zanima, ali so ti krematoriji in plinske celice v srečo ali nesrečo človeštvu. Mislim, da sem vsem, ki bi še danes radi govorili o kugi v 14. stoletju s posebnim ozirom na nastanek sekte skakalcev in bičarjev v vojvodini Kranjski, dovolj jasno povedal, da imamo veliko več razloga, da govorimo o kugi (ki se ji reče reakcija), s posebnim ozirom na nastanek sekte domobrancev, katere so Švabi sami s posmehom imenovali »Kristuskdmpferje«, ker so partizanom in pristašem OF parali trebuhe v imenu Kristusa-Kralja.
Prav zaradi tega, ker je naš človek česlo bil preveč zavrtan v današnji dan, v svoje vsakdanje praktično delo, v svojo kmetijo, delavnico, trgovino ali pisarno, prav zaradi lega je ta naš človek pogosto izgubil pregled nad življenjem v celoti, izgubil smisel za celoto in skupnost, pa
s tem nehote tudi smisel za vrednost bodoče sreče.
Zato je prav, da govorimo na prvem predavanju »O pomenu 11. zasedanja AVNOJ-a, saj je v .njem rojstvo zvezne ljudske republike Jugoslavije, h kateri bo, kadar koli že, Primorska priključena in katere državljani bomo postali.
Sledilo je prvo predavanje novoustanovljene Ljudske univerze. Predaval je tov. inž. Aljančič Peter o pomenu II. zasedanja AVNOJ-a. Iz njegovega predavanja je bila jasno razvidna razvojna pot narodno osvobodilne borbe, ki je ustvarila pogoje za nastanek prvih narodno osvobodo-dilnih odborov, nato pa za sklicanje II. zasedanja AVNOJ-a, katerega sklepi so dobili preko volitev v Ustavodajno skupščino Jugoslavije, potrdilo in uresničenje v proglašenju Jugoslavije za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Sledilo je predavanje tov. Regentove o ženi in življenju žene v LF. V svojem predavanju se je tovarišica Regentova dotaknila vseh važnih in drobnih problemov žene in pojasnjevala, kako žene v SZ le probleme, rešujejo in kako so že rešeni. Njeno predavanje je bilo zelo iskreno, neposredno podano in je zato učinkovalo zelo prepričevalno. Po končanem predavanju je silno živahna diskusija dokazala, da je bila snov srečno izbrana in življenjsko podana in dojela. Vsi poslušalci so odšli s predavanja z občutkom, da je življenje v nekoč tako zloglasni deželi drugačno kakor so ga opisovali naši reakcionarni listi »Slovenec«, »Slovenski dom«, »Goriški list«, »Tolminski glas« itd. in da je življenje v SZ kljub temu in ravno zato, ker je odčarano, veliko bolj očarljivo kakor kjer koli na svetu.
SEROM

Ustavodajni skupščini
. Beograd.
Brž ko se je razširila vest, da je uresničena težnja jugoslovanskih demokratičnih množic, da je skupščina proglasila Jugoslavijo za republiko, med primorskim ljudstvom, je zajel val veselja tudi pri nas najširše množice.
Naše ljudstvo je ponovno izrazilo svoje neprecenljivo zadovoljstvo, da je zmagala nova Jugoslavija, ki je dvignila klic narodno osvobodilne borbe ter podrla krivične fašistične meje, da je zmagala Jugoslavija prave ljudske demokracije, bratstva in enotnosti, socialne pravičnosti ter narodne enakopravnosti, to se pravi, da so zmagale tiste milijonske boreče se množice, ki so že leta 1943 na II. zasedanju AVNOJ-a preko svojih poslancev pred vsem svetom potrdile skupno vol30 narodov Jugoslavije in primorskega ljudstva, da se priključi Primorska s Trstom k novi Jugoslaviji.
V	imenu vseh naših demokratičnih množic pozdravlja okrožno tajništvo SIAU za Vzhodno primorsko okrožje zmago demokratičnih množic Jugoslavije, zmago, ki se odraža v proglasitvi Jugoslavije za ljudsko republiko. Danes vam lahko pošiljamo polno zagotovilo, da se naše ljudstvo dobro zaveda, da je vaša zmaga tudi naša zmaga in da si je prav v teh dneh zbralo neizčrpne zaklade za nov borbeni polet, ker se dobro zaveda, da pomeni uresničitev pravega miru, bratstva in sreče ter blagostanja, uresničitev težnje po priključitvi celotne Julijske krajine k republiki Jugoslaviji.
Živela federativna ljudska republika Jugoslavija!
Okrožno tajništvo SIALI za Vzhodno Primorsko.
★
Ustavodajni skupščini
Beograd.
V	imenu vseh primorskih mater in žena, ki danes nasmejane spremljajo zmago žena in mater Jugoslavije, zmago vseh njihovih žrtev in trpljenja, pozdravlja Okrožni odbor AFŽ za Vzhodno primorsko okrožje veličastno zmago ljudske demokracije, ki se odraža v proglasitvi Jugoslavije za ljudsko republiko.
Primorske žene. ki so dale vse, so danes pripravljene dati prav vse, s čemer bi lahko pomagale podpreti napore primorskega ljudstva, ki se mora na enem kosu svojih tal še boriti za ljudsko oblast, prave organe ljudske oblasti, dobro se zavedajoč. zakaj so padali njihovi možje in sinovi.
Ob tej vaši tako veličastni zmagi se čutijo zmagovalke tudi naše žene, prav zato. ker je zmagala tista Jugoslavija, ki je podrla bivše fašistične krivične meje, ljudska demokratična domovina delovnih množic, Jugoslavija, ki ni samo strla fašističnih zavojevalcev, ampak Pr®ki nila z vsem starim, z vsemi tistimi, ki niso samo izdali Primorske, ampak so se potem še bratili fašisti.
Zato danes izražamo tako neomajno željo vseh primorskih žena, da se priključi tudi ta kos slovenske zemlje k republiki Jugoslaviji, ker je samo v tej naši materinski državi možen proevit, napredek in razvoj tako slovenskih kot italijanskih de mokrntičnih množie na osnovi brat stva in enakopravnosti.
Naj živi federativna ljudska re-piibbka Jugoslavija!
Okrožno tajništvo AbŽ za Vzhodno Primorsko.
Žene in dekleta iz Vipavske doline obiskale naše tovariše invalide v Ljubljani
Dne 24. novembra so se zavedne žene iz Vrhpolja, Budanj in Dupelj odločile, da posetijo naše tovariše invalide v invalidskem domu ter jim prineso jesenskih dobrot iz lepe Vipavske doline. Pa tudi na vipavsko kapljico niso pozabile. — Prišle so na pobudo tajnice tovarišice Francke Kobal, zavedne aktivistke in »mamice partizanov« še izza ilegalnih dni. Marsikateri partizan se spominja njenega gostoljubnega zapečka, kjer si jc ob mrzli barji grel otrple ude. — Ker je bila zavedna Slovenka in dobrotnica partizanov, je bila izgnana v Nemčijo z vso svojo družino, in sicer v zloglasno taborišče Auschwitz. Veliko je pretrpela; izgubila je moža Alojzija, sina Stan-kota, partizana, katerega so ji ubili
fašisti. Drugi sin Milan, invalid v Ljubljani, pa je oslepel v akciji kot junaški miner. Tretji sin Alojzij se nahaja kot partizan v Mostam. Toda kljub uničenemu in izropanemu domu in vsem bolečinam in trpljenju, je ostala tov. Francka prav tako in še bolj zavedna in trdna kot prej. Kljub mučeni družini in v razvalinah svojega doma stanujoče tovarišice Francke 's hčerkama Ivanko in Ido, ki sta tudi prestali gorja v zaporih in izgnanstvu taborišča Auschwitza — igra tam na ljubkem gričku vrh-poljske vasi harmonika in čuje se pesem: »Hej brigade i..« — Invalidi so priredili ua čast našim zavednim ženam in dekletom miting, kjer so jih pozdravili in se jim zahvalili.	F. Ražop.
Hov kamen v zgradbi naše ljudske oblasti
Izvolitev ljudskih sodnikov v Postojni
Dne 13. novembra se je vršilo 1. zasedanje okrajne skupščine narodno osvobodilnih odborov postojnskega okraja. Med drugimi važnimi nalogami, ki so jih reševali odposlanci na tej skupščini, je bila tudi izvolitev novih ljudskih sod-nikoV. Delo okrajnega ljudskega sodišča v Postojni, ki je pričelo poslovati že kmalu po osvoboditvi, je namreč tako naraslo, da so bili dosedanji sodniki preveč obremenjeni s prihajanjem na razprave. Po odletu o začasni ureditvi ljudskih sodišč sme biti namreč sodnik laik, ki mu ta služba ni poklic, poklican na dolžnost največ petnajstkrat na leto. V Postojni je bilo zato sedaj izvoljenih skupno 28 ljudskih sodnikov, otl katerih sta dva stalna sodnika pravnika.
Zaobljuba novih sodnikoy se je izvršila due 30. novembra v roke predsednika okrožnega ljudskega sodišča v Postojni tov. Venturinija Franceta, ki je imel na zbrane sodnike kratek nagovor. V njem je poudaril predvsem razliko med prejšnjim in današnjim sodstvom. Prej nam je sodnike postavljala tuja, protinarodna in protiljudska oblast. Sodnik je bil ljudstvu nedostopen oblastnik, sodil je po tujih in učenih postavah, ki jih ljudstvo ni razumelo in so se vse prevečkrat celo upirale njegovemu pravnemu čutu.
Danes je to drugače. Temeljna pridobitev narodno osvobodilne borbe je, da vsa oblast izvira od ljud-
stva. Sodstvo je tretja izmed velikih funkcij oblasti, ki jo je ljudstvo vzelo v svoje roke in katero izvršuje po svojih zastopnikih, ljudskih sodnikih. Novo izvoljeni sodniki naj se torej zavedajo, da niso postavljeni nad ljudstvo, marveč od njega samega izvoljeni, da izvršujejo njegovo voljo.
Ljudski sodnik mora že s svojim življenjem pokazati, da je vreden zaupanja, ki mu ga je ljudstvo z izvolitvijo izkazalo. Ne sme se odmikati od njega, marveč iskati stikov in skušati razumeti ljudske težnje. Po drugi strani pa mora znati obvarovati svojo avtoriteto, ki je avtoriteta tiste oblasti, katero c i predstavlja.
Tov. predsednik je nato opozoril ljudske sodnike še na težko kazensko in disciplinsko odgovornost sodnika, ki bi kršil zakon ali ki bi zanemarjal svojo funkcijo. Na drugi strani pa je poudaril njihovo ne-odstavljivost in neodvisnost pri izrekanju pravice, dokler je v skladu z zakonom in občimi pridobitvami narodno osvobodilne borbe.
Nato je sledila slovesna zaobljuba, h koncu pa je povzel besedo predsednik okrajnega izvršnega NO Postojne tov. Čehovin Rado, ki je tovarišem sodnikom čestital k izvolitvi ter jih pozval k nesebičnemu delu ne samo v njihovi ožji stroki, ampak povsod, kjer se dela na izgradnji naše narodne oblasti.
S. R.
¥ Trenti je sstaio živahne
Tu govorimo o politični živahnosti in delavnost vaščanov. 25. preteklega meseca so se zbrali vsi prebivalci obširne, a dokaj raztresene Trente na vaško zborovanje,
O volitvah v Jugoslaviji in pomenu istih za Julijsko Krajino je bilo govora na zborovanju, dalje je tov. Slovan, član okrajnega odbora SIAU za Bovško, obrazložil razvoj »Ljudske fronte«, posebno pa še pomen SIAU in njen program
Velikega pomena enotne politične organizacije za Jul Krajino se Trentarji dobro zavedajo, kar so pokazali pri vpisovanju v SIAU.
Nadalje so reševali čisto vaška
vprašanja. Izvolili so svojega ljudskega tožilca, komisijo za cenitev prašičev za zakol in razdeljevanje soli. Tudi gozdnega čuvaja so imenovali — strelcu borcu Kausu Antonu so poverili to nalogo, Če je bil dosleden v borbi bo ravno tako dosleden tudi pri čuvanju ljudskega premoženja.
Tudi o vprašanju šole so sklepali. Ker trenutno še ni dovolj učiteljev na razpolago, so si bili edini v tem, da bosta poučevali otroke dve tovarišici, in sicer v Gornji Trenti tov, Kverh Ana, v šoli na Logu pa tov. Žorč Marija.
Tako si ljudstvo samo pomaga preko trenutnih ovir in se zaveda, da je le v skupnosti, s skupnimi napori mogoče doseči boljšo bodočnost.
Protifc š	v Vip - vsiti dolini delalo
Po vseh vaseh lepe Vipavske doline so na delu vsi, ne samo odbori ljudske oblasti in mladina, ki je povsod najbolj razgibana, tudi žene se zbirajo na svojih sestankih, prirejajo posebna predavanja za žene-matere o vzgoji otrok. Poleg tega pa žrtvujejo žene mnogo dragocenega časa, da pe-rejo, likajo in šivajo perilo naši vojski.
Nabrale so tudi prispevke za invalide, za osirotelo deco in tudi za tiskovni sklad »Primorske borbe« Žene se dobro zavedajo, kako je ljudstvu potrebna poštena beseda, in zato zbirajo prispevke, da omogočijo tudi onim, ki si sami ne morejo nabaviti časopisov, čitanje istih. Tako so žene iz Ajdovščine darovale za invalide 1C00 lir, za tiskovni sklad »Primorske borbe« 500 lir, za Dečji dom v Št. Petru na Krasu 7 parov copat, nekaj perula, čepic, obleke, 20 kg moke, ka-vino primes, jedilni pribor, 8683 lir in 20 din. Šturje pa 5 parov copat, 6 žlic, 2682 lir in 30 din.
Žene iz Vitovelj so napravile 403 delovnih ur pri pranju in šivanju perila, dalje so darovale 28 litrov vina in pol litra žganja.
V Velikopolju so žene darovale
aktivistki, članici AFŽ, ki je v vojni izgubila očeta, mater, brata in sestro, ob priliki njene poroke 1200 lir, 80 kg krompirja, 20 kg fižola, 30 kg pšenice, 1 Lo maščobe in 10 jajc.
V	Mančah so zbrale 140 lir za invalide; v vasi Lože pa vsak dan nabirajo mleko za civilno bolnišnico. Žene iz Dola pa so dale pobudo in zbirajo tudi prispevke za spomenik na zverinski način pobitim Garibal-dincem.
Protifašistke iz Visokega so darovale vdovi padlega borca 500 lir.
Žene iz Budanj in Vrhpolj so nabrale in izročile invalidom 110 1 vina, 4 1 žganja, vsaka posebej pa je prinesla še kak poseben prigrizek in vina, za kar se je tov. kapetan v imenu vseh najprisrčneje zahvalil.
V	Bujah so žene nabrale 350 lir za invalide in 300 lir za tiskovni sklad »Primorske borbe«. Žene iz Oseka pa stalno perejo in šivajo perilo za naše borce, ki so v Šempasu, in bodo to delale še naprej, dokler bo vojska v njihovi bližini.
Tako žene po Vipavski dolini kljub temu, da ni vsega v izobilju, še vedno najdejo kaj, da pomagajo najbolj potrebnim med potrebnimi.
Otvoritev gluhonemnice za Slovensko Primorje
Vsem staršem gluhoneme mladine v Slovenskem Primorju javljamo, da bo Poverjeništvo Pokrajinskega _NOO za Slovensko Primorje odprlo 15. decembra t. 1. v Portoroze gluhonemnico za Slovensko Primorje. Zavod bo internatsko urejen in otroci bodo prejemali v njem vso oskrbo. Za oskrbo se plačuje mesečni prispevek, ki ga določi uprava gluhonemnice v začetku vsakega leta, odobri pa poverjeništvo. Siromašne gojence vzdržuje država, kar predlaga uprava zavoda poverjeništvu, ki odloči dokončno o vsakem posameznem primeru.
V gluhonemnico za Slovensko Primorje v Portoroze se bodo sprejemali telesno in duševno zdravi gluhonemi otroci slovenske narodnosti iz vsega Slovenskega Primorja. Sprejemali se bodo novinci z izpolnjenim 6. letom starosti, kakor tudi vsi oni gojenci slovenske narodnosti do vštetega petega razreda, ki so bili primorani doslej obiskovati italijanske zavode.
Starši naj pripeljejo svoje otroke 15. decembra t. 1. v Koper v prostore slovenske ljudske šole, kjer jih bo spre-
U1V0D
d. z 0. z.
naš uvozni in izvozni zavod ima svojo ekspozituro v Gorici, Viale 24 Maggio 18/1, telef. 487 (nad gostilno Cavalin)
jemala posebna komisija. S seboj morajo prinesti rojstni list, domovnico, izkaz o premoženjskem stanju, potrdilo o cepljenju koz, odjavo bivanja, zdravniško spričevalo ter živilske nakaznice zu mesec december. Otrok mora imeti s seboj: obleko, perilo, obutev, pokrivalo, copate, drugo perilo, dalje potrebščine za umivanje in snaženje čevljev. Brezpogojno morajo prinesti s seboj še rjuhe, odejo ter krožnik, skodelico in jedilni pribor, ker uprava gluhonemnice trenutno tega nima na razpolago.
•k
Za obnovo Tc' tinskega okraja
V	Tolminu so ustanovili kovaško, kolarsko in traktorsko postajo. Za sedaj je zaposlenih 9 delavcev, ki bodo predvsem delali na tem, da bodo popravljali kmetijsko orodje, da bodo s svojo strokovno močjo čimbolj pripomogli k hitri obnovi porušenih in poškodovanih vasi.
★
Pionirji na delu
V	Srednjem Lokovcu so na seji KNOO rešili vprašanje apnenice in drv za žganje apna. Obravnavali so še druga vprašanja, nakar se oglasi mali piopir in prosi za besedo. Pre-prjč^i^no i« tehtno je govoril o po-tre< .]i( .«ladinskega doma ozir. neke dvorane ali sobe, kjer se bo mladina zbirala s svojimi sestanki in se izobraževala. Povedal je, da imajo sobo že izbrano in da prosijo samo še dovoljenja KNOO.
Ves odbor je soglasno pozdravil malega, pogumnega pionirja in dali so mu potrebno dovoljenje.
Naši najmlajši se že dobro zavedajo potrebe po izobrazbi, ker le ta vodi narod po poti napredka.
Ilirska Bistrica za vojne sirote
Okrajni Odbor RK z vso požrtvovalnostjo zbira prispevke za pomoč
vojnim sirotam in invalidom V ta namen so priredili miting, kjer so zbrali 9083 lir. Klub XX. Udarne divizije je na svoji prireditvi v korist RK nabral 2.883 lir. Prebivalstvo Ilirske Bistrice je darovalo 5.644 lir, pri kinopred-stavah so nabrali 2.500 lir, vas Suhorje je nabrala 1580 lir Nikakor ne smemo dopustiti, da bi oni, ki so za našo svobodo prelivali svojo kri in žrtvovali svoje zdravje, in otroci, katerih starši so postali žrtve fašističnega nasilja, danes živeli v pomanjkanju najosnovnejših življenjskih potrebščin.
Življenje v Bovcu
V Bovcu so 26 novembra otvorili predavateljske večere. Prvo predavanje je podal tov. Dujc Albin, član okrožnega odbora SIAU o pomenu volitev v Ustavodajno skupščino v Jugoslaviji. Predavanja bodo redno vsak ponedeljek zvečer, s tem bo ljudstvu omogočeno seznaniti se s trenutno najvažnejšimi vprašanji Primorske in spoznati položaj in razvoj v drugih državah.
Okrajna nabavna in prodajna zadruga v Bovcu se kar dobro razvija, kljub 'temu, da jo skušajo nekateri nasprotniki ovirati pri njenem delu. Sedaj šteje zadruga 255 članov, to število pa iz dneva v dan raste.
Da se člani v polni meri zavedajo važnosti in koristnosti zadruge za vse prebivalstvo Bovškega okraja, dokazuje dejstvo, da vsi po svojih močeh
gmotno podpirajo zadrugo. En sam član je dal zadrugi 50.000 lir brezobrestnega posojila.
Pripravili so potrebne prosto*-«» 79
prodajo blaga in tudi skladišče, To vse so izvršili člani zadruge sami brezplačno. Tovariši Klara Radovan, Mlekuš Albert in Kravanja Franc so pri tem pokazali največ požrtvovalnosti
Že takoj ob začetku je zadruga razdelila 16 stotov otrobov, sedaj pa bo razdeljevala aprovizacijo.
Zadruga bo poskušala čimbolj zadostiti potrebam ljudstva in ga s tem rešiti špekulantov in črnoborzijanskih oderuhov ter s tem onemogočiti njihovo delo.
MESTNI NOO POSTOJNA Odsek za notranje zadeve javlja, da so spodaj navedene osebe izgubile izkaznice, izdane od istega urada, in sicer:
1.	Kinkcla Karolina, hči Antona Lade in Marije Bašič, rojena v Poljanah (Reka) dne 24. X. 1904. zasebnica, stanujoča v Postojni, osebna izkaznica (začasna) šte-vilka 374;
2.	Miško Antonija, nezak. hči Miško Apolonije, rojena v Bukovju dne 21. IX. 191G. zasebnica, stanujoča v Postojni, osebna izkaznica št. 689;
3.	Turk Štefanija, pok. Jakoba in Degli n Alojzije, rojena v Postojni dne G. XII. 1926, delavka, stanujoča v Postojni, osebna izkaznica št. 132;
4.	Pangrazio Jolanda, hči Ivana in Ane Pettini, rojena v Postojni 16. VIII. 1924, uradnica, stanujoča v Postojni, osebna izkaznica št. 1016.
Z dnom objave v »Primorski borbi« preneha veljavnost teh osebnih izkaznic.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
MNOO, odsek za notr. zadeve, Postojna.
NAKUP
PRODAJO
IN ZAMENJAVO
lahko izvršite potom našega uvoznega in izvoznega zavoda
UlVODdi..!.
T R S T — Via Torre bianca 8/III — telef. 80-00
»Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini. - Urejuje Albreht Roman.
OSNUTEK USTAVE Federativne ljudske republike Jugoslaviie
PRVI DEL
Osnovna načela
Prvo poglavje.
Federativna ljudska republika Jugoslavija
člen 1.
Federativna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svoio voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji.
Člen 2.
Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo sestavljajo: ljudska republika Sr bija, ljudska republika Hrvatska, ljudska republika Slovenija, ljudska republika Bosna in Hercegovina, ljudska republika Makedonija in ljudska republika Črna gora.
Ljudska republika Srbija ima v svojem sestavu avtonomno pokrajino Vojvodino in avtonomno Kosovsko-Metohij-sko oblast.
Člen 3.
Državni grb Federativne ljudske republike Jugoslavije predstavlja polje, ki ga obrobljata dva snopa žitnega klasja. Snopa sta spodaj zvezana s trakom, na katerean je vpisan datum >29. XI. 1943«. Med vrhovoma klasja je peterokraka zvezda. Sredi polja je pet bakel, postavljenih poševno, katerih zublji se stikajo v sijajen plamen.
Člen 4.
Državna zastava Federativne ljudske republike Jugoslavije je sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče, z rdečo peterokrako zvezdo v sredini. Razmerje širine in dolžine zastave je e.na proti dve, Barve zastave leže vodoravno od zgoraj in sicer v sledečem redu: modro, belo in rdeče. Vsaka barva zavzema eno tretjino višine zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko, je rdeča in obrobljena z zlatom (z rumenim robom). Središče zvezde se krije s točko, v kateri se sekajo diagonale zastave. Gornji krak zvezde pride do polovice modre barve zastave, tako da dobivajo dolnji kraki zvezde odgovarjajoče mesto v rdeči barvi zastave.
Člen 5.
Glavno mesto Federativne ljudske republike je Beograd.
Drugo poglavje.
Ljudska oblast
Člen 6.
V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji iztinja vsa oblast iz ljudstva in
je v rokah ljudstva.
Ljudstvo izvršuje svojo oblast preko svobodno izvoljenih predstavniških organov državne oblasti, ljudskih odborov, ki so od^ krajevnih ljudskih odborov do skupščine ljudskih republik in ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije nastali in se razvili v narodno osvobodilnem boju proti fašizmu in reakciji in ki so temeljna pridobitev tega boja.
Člen 7.
Vse organe državne oblasti, ljudske oblasti, ljudske odbore in skupščine volijo državljani na temelju splošne, enake in neposredne volivne pravice s tajnim glasovanjem.
Ljudski zastopniki so v vseh organih državne oblasti odgovorni svojim volivcem. Z zakonom bo predpisano, v katerih slučajih in pod katerimi pogoji lahko državljani svoje ljudske zastopnike tudi odpokličejo še pred potekom roka, za katerega so izvoljeni.
Člen 8.
Vsi organi državne oblasti vrSijo oblast na temelju ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije, ustav posameznih ljudskih republik, zakonov Federativne ljudske republike, zakonov ljudskih republik in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti.
Vsi akti državne uprave in ljudskih sodišč morajo biti z zakonom utemeljeni.
Tretje poglavje.
Temeljne pravice narodov in republik
Člen 9.
Suverenost ljudskih republik v sesta-'T* Federativne ljudske republike Jugoslavije je omejena -samo s pravicami, ki so dane s to ustavo Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Federativna ljudska republika Jugoslavija Ščiti in brani suverene pravice svojih ljudskih repubik
Federativna ljudska republika Jugoslavija Ščiti varnost ter družbeno in politično ureditev svojih ljudskih republik.
Člen 10.
Vsako dejanje, naperjeno proti suverenosti, enakopravnosti in ljudski svobodi narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije in njihovih ljudskih republik je protiustavno.
Člen 11.
Vsaka ljudska republika ima svojo ustavo, kj jo samostojno sklene. Ustava ljudske republike mora biti v skladu z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Člen 12.
_ Razmejitve med ljudskimi republikami izvršuje Narodna skupščina Federa-l*vne ljudske republike Jugoslavije.
Člen 13.
Narodne manjšine uživajo v Federa-lvai ljudski republiki Jugoslaviji .vse
pravice in zaščito svojega kulturnega razvoja in svobodne uporabe svojega jezika.
Četrto poglavje.
Družbeno-gospodarska‘ ureditev
'Člen 14.
Sredstva za proizvodnjo v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so splošna ljudska last v rokah države ali last ljudskih zadružnih organizacij ali last zasebnih fizičnih ali pravnih oseb.
Vsa rudna in druga bogastva v deželi, vode. viri naravnih sit. sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radijske zveze so ljudska last.
Zunanja trgovina je pod nadzorstvom države.
Člen 15.
Da bi zaščitila življenjske interese ljudstva, dvignila ljudsko blagostanje in pravilno izkoriščanje vseh gospodarskih možnosti in sil daje država gospodarskemu življenju in razvoju smer s splošnim gospodarskim načrtom, naslanjajoč se na državni in zadružni gospodarski sektor in izvršujoč splošno nadzorstvo nad zasebnim sektorjem gospodarstva.
Pri uresničevanju splošnega gospodarskega načrta in gospodarskega nadzorstva se država opira na sodelovanje sindikalnih organizacij delavcev in nameščencev ter drugih ljudskih organizacij.
Člen 16.
Upravljanje in razpolaganje s splošno ljudsko lastnino se določa z zakonom.
Splošna ljudska lastnina je pod posebno zaščito države.
Člen 17.
Država posveča posebno pozornost ter nudi pomoč in olajšave vsem oblikam ljudskega zadružništva.
Člen 18.
Zajamčena je zasebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu
Nihče se ne sme posluževati pravice zasebne lastnine na škodo ljudske skupnosti.
Zasebna lastnina se lahko omeji ali razlasti, če 'zahteva to splošna korist, toda samo na temelju zakona in z za konito odškodnino lastniku.
•'tem
‘Zemlja pripada tistim, ki }o obdelujejo. Zakon odreja, če sme in koliko zemlje sme imeti ustanova in oseba, ki ni kmet.
Velika zemljiška posestva ne morejo biti na noben način v zasebnih rokah.
Zakon odreja maksimum zasebne zemljiške posesti.
Država posebno ščiti in pomaga malemu in srednjemu kmetu.
Člen 20.
Z gospodarskimi in drugimi ukrepi pomaga država delovnemu ljudstvu, da se združi in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem.
Država ščiti osebe, ki so v najemni-škem delovnem odnosu, z zaščito pravice združevanja, z omejitvijo delovnega dne, z določanjem najnižjih mezd (plač), s socialnim zavarovanjem in z zaščito pravice do plačanega letnega dopusta.
Peto poglavje
Pravice in dolžnosti državljanov
Člen 21.
Vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije so pred zakonom enaki in so dolžni ravnati se po ustavi in zakonih.
Ne priznavajo se nobeni privilegiji po rojstvu, imovinskem stanju ali stopnji izobrazbe.
Člen 22-
Vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije so enakopravni ne glede na narodnost, raso in veroizpoved.
Vsako dejanje, s katerim se državljanom dajejo prednosti ali omejujejo pravice na temelju razlike po narodnosti, rasi ah veri, kakor tudi vsako širjenje narodne, rasne ali verske mržnje in razdora nasprotuje ustavi in je kaznivo.
Člen 2o.
Državljanom je zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi.
Cerkev je ločena od države.
Verske skupnosti sp svobodne pri svojih verskih poslih in pri izvrševanju verskih obredov.
Člen 26.
Zakon in družina sta 'pod zaščito države- Država urejuje pravne odnose zakona in družine s svojimi zakoni.
Veljavni <,akon se lahko sklene samo pred pristojnimi državnimi organi. Državljani lahko poleg civilnega zakpna sklenejo tudi cerkveni zakon po predpisih svoje vere.
Vsi zakonski spori spadajo v pristojnost ljudskih sodišč.
Starši imajo do nezakònskih otrok isle obveznosti in dolžnosti-kot do zakonskih otrok. Nezakonski otroci imajo enake pravice kot zakonski.
Člen 27.
Državljanom je zajamčena svoboda tiska, govora, združevanja, zborovanja, javnih zborov in manifestacij.
Člen 28.
Zajamčena je nedotakljivost osebnosti državljana. Brez sklepa sodišča ali odobritve javnega tožilca ne more biti nihče pridržan v zaporu dal) kakor 3 dni.
Nihče ne more bili kaznovan za kaznivo dejanje brez odločbe pristojnega sodi-
Člen 33.
Vsem državljanom so pod zakonitimi pogoji enako dostopne vse javne službe.
Dolžnost državljanov je, da vestno opravljajo javne dolžnosti, za katere so izbrani ali ki so jim poverjene.
Člen 34.
Država skrbi, da vojnim invalidom zagotovi dostojno življenje in brezplačno usposobljenje za delo.
Otroci padlih borcev in vojnih žrtev uživajo posebno skrb države.
Člen 35.
Država skrbi za zdravje ljudstva z organizacijo in kontrolo zdravstvene službe, bolnic, sanatorijev, zdravilišč in okrevališč-
Člen 36.
Zajamčena je svoboda znanstvenega in umetniškega dela.
Država podpira znanost in umetnost v cilju razvoja narodne kulture in narodnega blagostanja.
Člen 37.
Za dvig splošne kuliure ljudstva skrbi država, da so Sóle ter druge prosvetne in kulturne ustanove dostopne vsem slojem ljudstva.
Šole so državne. Samo z zakonom se lahko dopusti ustanavljanje zasebnih šol, toda njihovo delo je pod nadzorstvom
šča, izdane na temelju zakona, s katerim j
je določena pristojnost sodi^-a in kaznivo j Osnovni pouk je obvezen in brezplačen.
dejanje!
Kazni se lahko določajo in izrekajo samo na temelju zakona.
Nihče, ki je dosegljiv državnim organom, ne more biti sojen, če ni bil po zakonu zaslišan in na predpisan način pozvan na zagovor
Organi državne uprave lahko izrekajo kazen odvzema prostosti za navadne prestopke pravnih predpisov -v mejah, ki 60 določene z zakonom.
Noben državljan ne more biti izgnan iz dežele, niti v deželi iz svojega prebivališča, razen v slučhjih, ki jih določa zakon.	v
Člen 29.	o
Stanovanje je nedotakljivo-Nihče ne sme v tuje stanovanje ali prostore, niti izvršiti pfeiskavo proti volji njegovega posestnika, brez odloka, Id je z zakonom predviden.:
Preiskava se lahko jzv;rši samo v Prisotnosti dveh prič. Preiskavi ima pravico prisostvovati tudi oseba,, katere stanovanje se preiskuje.
Člen 3Ò. '	,
Tajnost pisem in drugih Sredstev občevanja je nedotakljiva, fazen- v slučaju kazenske preiskave,' hjubilizacije in voj-» nega stanja.	rt. „	.
Člen 3L •	<
V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji uživajo pravico pribežališča tuji državljani, ki so preganjani zaradi delo. vanja za demokracijo, narodno osvoboditev, pravice delovnega ljudstva in svobo-do znanstvenega in kulturnega dela.
Člen 32.’
Vsak državljan je Jolžan dela ji po svojih sposobnostih. Kdor ne daje skupnosti tudi ne more od nje prejemati.
'•!>	•- .o
Šola je ločena od cerkve.
Člen 38.
1 Državljani imajo pravico prošnje in peticije na organe državne oblasti.
Proti vsem nezakonitim in nepravilnim sklepom organov državne uprave, kakor tudi proti škodljivim postopkom uradnih oseb, imajo državljani pravico pritožbe.
Člen 39.
Vsak državljan ima pravico tožiti pred pristojnim sodiščem uradne osebe za kazniva dejanja, storjena pri uradnem delovanju.
Člen 40.
Državljani imajo pod zakonitimi pogoji pravico zahtevati od države in uradnih oseb povračilo škode, ki jim je bila storjena zaradi nezakonitega in nepravilnega izvrševanja službe.
/ Člen 41.
Obramba domovine je najvišja dolžnost in čast vsakega državljana.
Vojaška obveznost državljanov je splošna-
- Člen 42.
- j Davčna obveznost državljanov je splošna ih sorazmerna njihovi gospodarski moči.
Javne davščine in oprostitve od njih se določajo samo z zakonom.
Člen 43.
Za zaščito svoboščin, zajamčenih s to ustavo, je nezakonita in kazniva uporaba državljanskih pravic z. namenom nasilne spremembe ustavnega reda Fet erativne ljudske republike Jugoslavije.
DRUGI DEL
Državna ureditev
Člen 23.
Vsi državljani ne glede na spol, narodnost, raso, veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so, dopolnili 18. leto starosti, imajo pravico voliti in biti voljeni v vse organe državne oblasti.
Državljani, ki so v Jugoslovanski armadi, imajo pravico voliti in biti voljeni kot ostali državljani.
Volivna pravica je splošna, enaka in neposredna ter se vrši s tajnim glasovanjem. Volivne pravice ne uživajo osebe pod skrbstvom, osebe, ki so jim s sodbo sodišča odvzete državljanske pravice za čas, dokler traja moč razsodbe in osebe, ki so na temelju zveznega zakona izgubile volivne pravico.
Člen 24.
žene so enakopravne z moškimi na vseh področjih gospodarskega, državnega m družbenega življenja.
Za enako delo imajo žene pravico do enakega plačila kot moški. Žene uživajo enake pravice socialnega zavarovanja.
Država zlasti ščiti interese matere in otroka s pravico do plačanega dopusta pred in po porodu, z ustanavljanjem porodnišnic, otroških domoy in zavetišč.
Sesto poglavje
Federativna ljudska republika Jugoslavija in ljudske rèpuhlike
Člen 44.
Federativna, ljudska republika Ju-slavija opravlja vse poslej za katere je po ustavi pristojna. V pristojnost Federativne ljudske rèpublike Jugoslavije spadajo:
1.	Spremembe in dopolnitve ustave FLRJ, skrb za njeno izvrševanje, zavarovanje skladnosti ustav republik z ustavo FLRJ;
2.	sprejem novih republik, kakor tudi odobritev ustanervitve novih avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti;
3.	razmejitev med republikami;
4.	predstavljanje Federativne ljudske republike Jugoslavije v mednarodnih odnošajih ih sklepanje mednarodnih pogodb;
5.	vprašanje vojne in miru;
6.	splošno vodstvo in nadzorstvo trgovinskih odnosa jev z inozemstvom;
7.	posli narodne obrambe in državne varnosti;
8.	železnice, zračni promet, pomorski promet in rečna plovba;
9.	pošta, brzojav, telefon in radio;
10.	zvezno državljanstvo;
11.	izseljeniški in priseljeniški posli, pravni položaj tujcev;
12.	splošni državni gospodarski načrt;
13.	zvezni proračun, odobritev splošnega državnega proračuna in zaključnega računa, vrhovno nadzorstvo nad izvrševanjem splošnega državnega proračuna;
14.	denarni in kreditni sistem, sklepanje zveznih posojil, devizni in valutni promet, posli zavarovanja, carine, državni monopoli;
15.	patenti, žigi, modeli, mere, uteži in žlahtne kovine;
16.	skrb za vojne invalide-;
17.	amnestija in pomilostitev zaradi kršitve zveznih zakonov;
18.	finančna, industrijska, rudarska, gradbena, trgovinska, gozdarska in poljedelska podjetja spjpš.nega državnega značaja;
19.	pota, reke, vodni kanali, morska in rečna pristanišča splošnega državnega značaja;
20.	zakonodaja o razdelitvi dohodkov na zvezni proračun, na proračune republik in proračune avtonomnih in upravnih teritorialnih enot;
21.	zakonodaja o ureditvi sodišč, načel zasebnega prava, kazenski zakoni, zakonodaja o civilnem, izvršnem, nepravdnem, kazenskem in splošno upravnem postopanju in o osebnem stanju državljamov;
22.	temeljna zakonodaja o delu, delavnicah in socialnem zavarovanju;
23.	izdajanje splošnih načel za zakonodajo in vodstvo republik na področju socialnega skrbstva, gradenj, jav-.nih posojil in dajatev, zdravstva, izkoriščanja rudnega boghstva, gozdov in vodnih sil. gospodarskega poslovanja, politike cen, prosvete in organizacije državne oblasti.
Republike lahko same izdajajo svoje predpise o teh poslih do sprejetja splošnih načelnih predpisov s strani Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Izven teh poslov izvršujejo ljudske republike svojo oblast samostojno.
Člen 45.
Zvezni zakoni veljajo na vsem ozem Ij.u Federativne ljudske republike Jugoslavije. V primeru nesoglasja med zveznimi zakoni in zakoni republik se uporabljajo zvezni zakoni.
Ozemlje Federativne ljudske republike Jugoslavije sestoji iz ozemelj njenih republik in tvori enotno državno in gospodarsko področje.
Člen 46.
Blagovni promet med republikami je svoboden ter se ne more omejiti z zakonom republike.
Člen 47.
Akti in listine državnih organov ene republike imajo enako veljavnost v vsaki republiki.
Člen 48.
Za državljane Federativne ljudske republike Jugoslavije se ustanavlja enotno zvezno državljanstvo. Vsak državljan l judske republike je hkrati državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Vsak državljan ene republike uživa v vsaki republiki enake pravice, kakor njeni državljani
Sedmo poglavje.
Najvišji zvezni organi državne oblasti
A. Narodna skupščina FLRJ.
Člen 49.
Narodna skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije je vrhovni organ državne oblasti Federativne ljudske republike Jugoslaviie.
Člen 50.
Narodna skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije je nosilec narodne in državne suverenosti in izvršuje vse tiste pravice, ki pripadajo Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, v kolikor z ustavo niso dana v pristojnost Predsedstvu Narodne skupščine Federa-tivne ljudske republike Jugoslavije ali zvezni- vladi.
Člen 51.
Zakonodajno oblast v poslih, za katere je pristojna Federativna ljudska republika Jugoslavija, izvršuje izključno Narodna skupščina Federativne ljudske republike Jugoslaviie.
Člen 52.
Narodno skupščino Federativne ljudske republike Jugoslavije sestavljata dva doma: Zvezni svet in Svet narodov.
Člen 53,
Zvezni svet volijo vsi državljani Federativne republike Jugoslavije. Na vsakih 50.000 prebivalcev se voli po en poslanec.
Člen 54.
Svet narodov se voli po republikah, avtonomnih pokrajinah in avtonomnih oblasteh Državljani vsake republike volijo po 30, avtonomne pokrajine po 20, avtonomne oblasti pa po 15 poslancev.
Člen 55.
Nihče ne more biti hkrati poslanec v obeh domih Narodne skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Člen 56.
Narodna skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije se voli za stiri leta.
Člen 57.
Oba doma Narodne skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije sta enakopravna.
Člen 58.
Doma Narodne skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije zasedata praviloma ločeno Zasedanja Zveznega sveta in Sveta narodov se začenjajo in zaključujejo hkrati.
Člen 59.
Zvezni svet voli predsednika, 3 podpredsednike in dva sekretarja. Svet narodov voli predsednika, 3 podpredsednike in dva sekretarja.
Predsednika vodita sejo domov in njuno delo po poslovniku.
Člen 60.
Zasedanja Narodne skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije so redna in izredna in se sklicujejo z ukazom Predsedstva Narodne skupščine.
Redna zasedanja se sklicujejo dvakrat letno in sicer 15. aprila in 15. oktobra. če Narodna skupščina ne bi bila sklicana v teh rokih, se lahko sestane sama tudi na ukaz Predsedstva
Izredna zasedanja se sklicujejo, kadar Predsedstvo Narodne skupščine FLRJ smatra za potrebno, kadar to zahteva ena izmed republik po svojem vrhovnem organu državne oblasti, ali kadar to zahteva ena tretjina poslancev enega izmed domov.
Člen 61.
Oba doma Narodne skupščine FLRJ zasedata na skupni seji samo tedaj, kadar to ustava posebej določa ali kadar to skleneta oba doma.
Skupnim sejam Narodne skupščine FLRJ predsedujeta izmenoma predsednika domov.
Člen 62.
Vsak dom si predpiše poslovnik, Narodna skupščina FLRJ pa poslovnik za skupne seje.
Člen 63.
Zakonski predlog se lahko predloži enemu ali drugemu domu Narodne skupščine FLRJ.
Noben zakonski predlog ne more postati zakon, če ni izglasovan z večino glasov v obeh domovih na seji, ki ji prisostvuje večina poslancev vsakega doma.
Člen 64.
Vsak izmed domov Narodne skupščine FLRJ ima pravico predložiti dopolnitve in spremembe zakonskega predloga, ki je že bil izglasovan v enem domu. Tako izglasovan predlog se vrne v potrditev domu, iz katerega je izs'el.
Če se ne doseže soglasnost, se zadeva predloži koordinacijskemu odboru Narodne skupščine FLRJ. v katerega vstopi enako število članov obeh domov
V slučaju, da se v koordinacijskem odboru ne doseže soglasja ali če eden izmed domov odbije sklep, ki ga je predložil koordinacijski odbor, bosta doma ponovno sklepala o vsej zadevi v tistem redu, po katerem se je razpravljalo o prvotnem predlogu.
Če se tudi tokrat ne doseže soglasja, bo Narodna skupščina FLRJ razpuščena.
Ukaz o razpustu bo vseboval tudi razpis novih volitev
'	člen 65.
Zakoni, ki jih izglasuje Narodna skuiiščina FLRJ, se objavijo v jezikih
vseh ljudskih republik.
Člen 66
Zakon stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Službenem listni, če s samim zakonom ni drugače določeno.
Člen 67,
Zvezni svet in Svet narodov volita posebne odbore, katerim zaupata določene naloge
Vsak dom voli na prvem zasedanju verifikacijski odbor, ki pregleda polnomočja poslancev
Vsaki dom potrjuje ali razveljavlja polnomočja na predlog verifikacijskega odbora.
Člen 68.
Narodna skupščina FLRJ in vsak izmed njenih domov lahko vodijo preko svojih anketnih odborov ankete o vprašanjih splošnega značaja.
Vsi državni organi so dolžni izpoi njevati zahteve odbora glede ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov.
Člen 69.
Poslanci Narodne skupščine FLRJ uživajo imunitetne pravice
Poslanci ne morejo biti aretirani niti se ne more proti njim uvesti sodni postopek brez odobritve doma, ki mu pripadajo ali Predsedstva Narodne skupščine FLRJ.
Člen 70.
Narodna skupščina FLRJ lahko v slučaju vojne ali podobnih izrednih prilikah podaljša delovno dobo, dokler to stanje traja, tudi po poteku dobe za katero je izvoljena.
Narodna skupščina FLRJ lahko sklene, da se razpusti tudi pred potekom dobe, za katero je bila izvoljena.
Člen 71.
Volitve za novo Narodno skupščino FLRJ morajo biti razpisane pred potekom zadnjega dne dobe, za katero je izvoljena.
Od dne razpusta Narodne skupščine FLRJ do dne volitev nove Narodne skupščine FLRJ ne sme preteči niti več kot 3 mesece, nitj manj kot 2 meseca.
Člen 72.
Narodna skupščina FLRJ izvršuje spremembe in dopolnitve ustave.
Predlog za spremembo in dopolnitev ustave lahko predlože: Predsedstvo Narodne skupščine FLRJ, Zvezne vlade ali tretjina poslancev enega izmed domov
Predlog za razpravo o spremembi ali dopolnitvi ustave mora biti sprejet v vsakem domu z večino glasov.
Predložena sprememba ali dopolnitev ustave je sprejeta, ako za njo glasuje absolutna večina skupnega števila poslancev v vsakem izmed domov.
B. Predsedstvo Narodne skupščine Federativne ljudske republike
Jugoslavije
Člen 73.
Narodna skupščina FLRJ voli Predsedstvo Narodne skupščine FLRJ na skupni seji obeh domov. Predsedstvo Narodne skupščine FLRJ sestoji iz predsednika, 6 podpredsednikov, 2 sekretarjev in 26 članov*.
Člen 74.
Predsedstvo Narodne skupščine FLRJ izvršuje naslednje posle:
1.	Sklicuje zasedanje Narodne skupščine FLRJ;
2.	razpušča Nar. skupščino FLRJ v primeru nesoglasja domov o zakonskem predlogu;
3.	razpisuje volitve za Narodno skupščino FLRJ;
4.	daje obvezne razlage o soglasju zakonov z Ustavo FLRJ z naknadno potrditvijo Narodne skupščine FLRJ;
5.	daje obvezne razlage zveznih zakonov; izdaja ukaze;
6.	proglaša izglasovane zakone;
7.	izvršuje pravico pomilostitve po predpisih zakonov;
8.	podeljuje odlikovanja in častne naslove FLRJ na predlog predsednika Zvezne vlade in ministra za narodno obrambo;
9.	ratificira mednarodne pogodbe;
10. imenuje in odpokliče veleposlanike, izredne poslanike in opolnomo-čene poslanike v tujih državah nc predlog Zvezne vlade;
It. sprejema poverilne in odpoklic ne listine diplomatskih zastopnikov tujih držav;
12.	proglaša splošno mobilizacijo in vojno stanje v času mod dvema zase danjema Narodne skujtščine FLRJ ' slučaju oboroženega napada na Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo:
13.	imenuje in razrešuje na predlog predsednika Zvezne vlade posamezne zvezne ministre v času med dvema zasedanjima Narodne skupščine FLRJ;
14.	določa namestnike ministrov na predlog predsednika Zvezne vlade:
13. ustanavlja na predlog predsednika Zvezne vlade komiteje v okviru vlade in imenuje njihove načelnike:
16.	določa na predlog Zvezne vlade, katera podjetja splošnega državnega značaja so pod neposredno upravo ministrstev oziroma komitejev Zvezne vlade;
17.	razpisuje narodni referendum o vprašanjih, za katere je pristojna FLRJ. na temelju odločbe Narodne skupščine FLRJ ali na predlog Zvezne vlade.
Ukaze Predsedstva Narodne skup ščine FLRJ podpisujeta predsednik in sekretar.
Člen 73.
Predsedstvo Nar. skupščine FLRJ odgovarja za svoje delo Narodni skuj) ščini FLRJ. Narodna skupščina lahko odpokliče Predsedstvo in izvoli novo, kakor tudi lahko razreši dolžnosti po-samezne člane in izvoli nove tudi pred potekom časa, za katerega so izvoljeni.
Člen 76.
V slučaju razpusta Narodne skupščine FLRJ vrši Predsedstvo dolžnosti do volitev novega Predsedstva Narodne skupščine FLRJ.
Predsedstvo sklicuje novoizvoljeno Narodno skupščino nnjkusneje mesec dni po izvršenih volitvah.
Osmo poglavje
Organi zvezne državne «prave
Člen 77.
Nujvišji izvršni in naredbodajni organ državne oblasti Federativne ljudske republike Jugoslavije je Zvezna vlada.
Zvezno vlado imenuje in razrešuje Narodna skupščina FLRJ na skupni seji obeh domov.
Zvezna vlada odgovarja in polaga račun o svojem delu Narodni skupščini FLRJ. Med dvema zasedanjima Narodne skupščine FLRJ je Zvezna vlada odgovorna in polaga račun o svojem delu Predsedstvu Narodne skupščine FLRJ.
Člen 78.
Zvezna vlada dela na temelju ustave in zveznih zakonov.
Zvezna vlada izdaja uredbe za uporabo zakonov in uredbe na temelju posebnega zakonskega pooblastila, kakor tudi obvezna navodila za izvrševanje zveznih zakonov. Skrbi za točno izvrševanje zveznih zakonov.
Uredbe, navodila in sklepe Zvezne vlade podpisujeta predsednik vlade in pristojni minister.
Člen 79.
Uredbe in navodila Zvezne vlade so obvezna na vsem ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Člen 80.
Zvezna vlada usmerja in spravlja v sklad delo zveznih ministrstev, komisij, komitejev in drugih uradov in ustanov, ki so pod njenim neposrednim vodstvom in nadzorstvom.
Zvezna vlada skrbi za pripravo in sestavo splošnega državnega gospodar-'cega načrta in proračuna; vodi kreditni in denarni sistem: podvzema potrebne ukrepe za zavarovanje in zaščito ustavnega reda in državljanskih pravic: vodi splošno organizacijo Jugoslovanske armade:	vodi vzdrževanje
odnosov s tujimi državami: skrbi za izpolnjevanje mednarodnih pogodb in obveznosti: rešuje zakonske predloge vlade in posameznih ministrov, ki se predlagajo Narodni skupščini FLRJ. Podpisuje notranjo ureditev ministrstev in podrejenih ustanov ter ustanavlja komisije in ustanove za izvrševanje gospodarskih, obrambnih in kulturnih ukrepov.
Člen 81.	.
Zvezno vlado sestavljajo: predsednik, podpredsedniki, ministri, predsednik zvezne načrtne komisije, predsednik zvezne kontrolne komisije, predsednik komiteja za visoke šole in znanost, predsednik komiteja za zaščito narodnega zdravja; predsednik komiteja za socialno skrbstvo.
Člani Zvezne vlade polagajo pred prevzemom dolžnosti prisego pred Predsedstvom Nar. skupščine FLRJ.
Člen 82.
Predsednik Zvezne vlade predstavlja vlado, predseduje sejam in vodi delo vlade.
Člen 83.
Člani Zvezne vlade so na čelu določenih področij državne uprave.
Zvezna vlada ima lahko tudi ministre brez resora.	,
Člen 84.
Člani Zvezne vlade so kazensko odgovorni za kršitve ustave in zakonov pri izvrševanju službene dolžnosti.
Odgovarjajo za škodo, ki io napravijo državi z nezakonitim delom.
Točne,jše odredbe o odgovornosti članov Zvezne vlade predpisuje zvezni zakon.
Člen 85.
Ministri, komisije in komiteji Zvezne vlade izdajajo pravilnike, naredbe in navodila na temelju in za izvrševanje zveznih zakonov, uredb in navodil Zvezne vlade.
Ministri skrbe za pravilno izvrševanje zveznih zakonov, uredb in navodil Zvezne vlade in odgovarjajo za njihovo uporabo na področju državne uprave, ki ga vodijo.
Samo z zveznim zakonom se lahko ustanavljajo nova in ukinjajo obstoječa ministrstva, komisije in komiteji.
Deveto poglavje.
Najvišji organi državne oblasti ljudskih republik
Člen 90.
Najvišji organ državne oblasti ljudskih republik je Narodna skupščina republike.
Narodno skupščino republike volijo državljani republike za dobo štirih let po predpisih ustave ju zakonov republike.
Člen 91.
Narodna skupščina republike izvršuje suverene pravice republike na temelju ustave republike v skladu z ustavo FLRJ.
Člen 106.
Narodni odbori vodijo delo podre je nih organov uprave, gospodarsko in kulturno izgradnjo v svojem delokrogu, jamčijo za zaščito javnega reda in čuvanje zakonov in pravic državljanov, določajo krajevni proračun.
Narodni odbori izdajajo v okviru svoje pristojnosti splošne predpise (odločbe) na temelju ustave, zakonov in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti
Člen 107.
Narodni odbori so dolžni, da se pri izvrševanju splošnih in krajevnih nalog naslanjajo na pobudo in široko udeležbo ljudskih množic in na organizacijo delovnega ljudstva.
Člen 92.
Zakonodajno oblast v republiki izvršuje izključno Narodna skupščina republike. Izvršuje vse posle, za katere je pristojna republika, v kolikor z ustavo republike niso preneseni v pristojnost Predsedstva Narodne skupščine ali vlade republike.
Člen 93.
Narodna skupščina republike voli za j Izvršni odbor narodnega odbora " vodstvo sej predsednika, podpredsednike i jjjjjjjjgjjj vaseh sta predsednik in sekre-
Clen 108.
Izvršni in naredbodajni organi narodnih odborov so, razen v manjših vaseh, izvršni odbori, ki jih voli skupščina narodnih odborov Izvršni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, sekretar in člani.
Člen 109.
in sekretarje.
Člen 94.
Narodna skupščina voli Predsedstvo Narodne skupščine republike, ki sestoji iz predsednika, enega ali več podpredsednikov, sekretarjev in članov, katerih število določa ustava republike.
Člen 95.
Narodna skupščina republike imenuje vlado republike.
Deseto poglavje.
Organi državne uprave ljudskih republik
Člen 96.
tar.
Člen 110.
Krajevni narodni odbor sklicuje v zakonito predpisanem roku krajevni zbor volivcev, kateremu polaga račun o svojem delu.
Pravice in dolžnosti krajevnega zbora volivcev določa zakon.
Člen 111.
Izvršbi in naredbodajni organi narodnih odborov so podrejeni tako svojemu rednemu odboru, kakor tudi izvršnim in naradbodajnim organom višjih organov državne oblasti.
Člen 112.
„ . .... .	...	,, , . .	Narodni odbor ima lahko za vodstvo
Na j višji izvršni m naredbodajniorgan > posameznih področij uprave, oddelke oz. avne oblasti ljudske republike je via- s 0dse|ie; kj ^ p0Cj vodstvom izvršnega da republike.	! odbora Oddelki in odseki so v svojem
Vlada_ republike je odgovorna Narod-1 p0(jrejeni izvršnemu odboru, hkrati m skupscmi republiKe, kateri polaga ra- pa (u(jj ustreznemu oddelku višjega na-
Clen 86.
Ministrstva so najvišja zvezna pred-stojništva za določeno področje zvezne državne uprave.
Člen 87.
Ministrstva Zvezne vlade so zvezna
ali zvezno-republikanska.
Zvezna ministrstva so: ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za narodno obrambo, ministrstvo za promet, ministrstvo za pošto, ministrstvo za zunanjo trgovino.
Zvezno-republikanska ministrstva so: ministrstvo za finance, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za industrijo, ministrstvo za rudarstvo, ministrstvo za trgovino in preskrbo, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ministrstvo za delo, ministrstvo za gradnje, ministrstvo za pravosodje.
Člen 88.
Zvezna ministrstva vodijo po pravilu neposredno preko lastnih organov določeno področje državne uprave na vsem ozemlju FLRJ.
Zvezna ministrstva lahko za izvrševanje poslov iz svoje pristojnosti imenujejo svoje pooblaščence pri vladah republik in ustanavljajo odseke pri narodnih odborih.
Zvezno - republikanska ministrstva opravljajo posle iz določenega področja državne uprave posredno preko odgovarjajočih ministrstev v ljudskih republikah, neposredno pa lahko vodijo le določene posle, podjetja in ustanove splošnega državnega značaja.
Člen 89.
Zvezna vlada lahko iz svoje pristojnosti z uredbo prenese določene posle iz področja gospodarstva in narodne obram-be na ožje svete ministrov.
Z uredbo o ustanovitvi svetov ministrov bo določena sestava in pristojnost teh svetov.
čun o svojem delu. Med dvemi zasedanji Narodne skupščine vlada republike odgovarja in polaga račun o svojem delu Predsedstvu Narodne skupščine republike.
Člen 97.
Vlada republike je podrejena ustavi FLRJ, ustavi republike, zveznim zakonom in zakonom republike.
Izdaja uredbe in obvezna navodila za izvajanje zveznih zakonov in zakonov republike, uredb in obveznih navodil zvezne vlade ali na temelju izrečnega zakonskega pooblastila. Skrbi za točno izvrševanje zveznih zakonov in zakonov republike.
Člen 98.
Ministri republike imajo pravico izdajati pravilnike, naredbe in navodila na temelju in za izvedbo zveznih zakonov, zakonov republike, kakor tudi uredb in navodil zvezne vlade in vlade republike.
Ministri republike skrbe za pravilno izvrševanje zveznih zakonov, zakonov republike, kakor tudi uredb in navodil Zvezne vlade in vlade republike.
člen 99.
Ministrstva republike so zvezno-repu-blikanska ali republikanska.
Člen 100,
Zvezno-republikanska ministrstva v ljudskih republikah opravljajo poleg poslov iz svoje pristojnosti tudi posle zvez-no-republikanskib ministrstev Zvezne vlade na temelju njihovih pravilnikov, uredb in navodil.
Člen 101.
Ministrstva republike se ustanavljajo z ustavo republik v skladu z ustavo FLRJ.
Z zakonom republike in v soglasju z ustavo FLRJ, ustavo republike in zveznimi zakoni se lahko ustanavljajo nova in ukinejo stara ministrstva.
Enajsto poglavje.
Organi državne oblasti avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti
Člen 102.
Pravice in delokrog avtonomije avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti se določajo z ustavo republike.
Člen 103.
Statut avtonomne pokrajine odnosno avtonomne oblasti izdaja v soglasju ustavo FLRJ in ustavo republike naj-višji organ državne oblasti avtonomne pokrajine ali oblasti, potrjuje pa ga Narodna skupščjna republike.
višjega pristojnemu ministr-
Clen 104.
Najvišji organ državne oblasti v avtonomni pokrajini je Narodna skupščina avtonomne pokrajine, ki jo volijo državljani avtonomne pokrajine za dobo štirih let in ki sc sestaja po odredbah ustave republike.
Narodna skupščina avtonomne pokrajine voli za svoj izvršni in naredbodajni organ glavni izvršni odbor avtonomne pokrajine.
Najvišji organ državne oblasti v avtonomni oblasti je oblastni narodni odbor, ki ga volijo državljani avtonomne oblasti za dobo treh let in ki ima svoja zborovanja po odredbah ustave republike.
Oblastni narodni odbor voli za svoj izvršni organ oblastni izvršni odbor.
Dvanajsto poglavje.
Organi državne ohlasti upravno-teritorialnih enot
Člen 105.
Organi državne oblasti v krajih (vaseh, manjših mestih), mestih, okrajih, okrožjih in oblastih so narodni odbori.
Narodne odbore vasi in manjših mest volijo državljani za dobo dveh let, na rodne odbore okrajev, okrožij in oblasti pa volijo -državljani za tri leta.
Narodni odbori okrajev mest. mestnih četrti, okrožij in oblasti imajo svoja redna zborovanja po predpisih ustave ljudskih republik.
Pa
rodnega "odbora stvu republike.
Trinajsto poglavje.
S«>d;šča in javno tožilstvo
A. Sodišča.
Člen 113
Organi pravosodja v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so: vrhovno sodišče FLRJ, vrhovno sodišče republik in avtonomnih pokrajin, ljudska okrožna in okrajna sodišča ter vojaška sodišča
Z zakonom se lahko ustanovijo posebna sodišča za gotove vrste sporov
Sodišča razsojajo v imenu ljudstva.
Člen 114,
Sodišča so pri razsojanju neodvisna. Sodišča so ločena od uprave v vseh stopnjah Odločbe sodišča lahko spremeni samo pristojno višje sodišče.
Člen 115.
Sodišča sodijo po zakonu.
' cteìTna
Razpravljanje pred sodišči je po pravilu javno.
Člen 117.
Vsa sodišča sodijo po pravilu v senatu.
Kadar senat okrajnega in okrožnega sodišča sodi na prvi stopnji, je sestavljen iz stalnih sodnikov in sodnikov -prišednikov, ki so pri sojenju enakopravni.
Sodbo, s katero se izreka kazen odvzema prostosti s prisilnim delom nad 10 let ali težja kazen, lahko izreče na prvi stopnji samo okrožno ali višje sodišče.
Člen 118.
Postopek pred sodišči je v jeziku republike, avtonomne pokfajine ali avtonomne oblasti, kjer je sodišče. Državljani, ki ne znajo tega jezika, se lahko poslužujejo svojega materinskega jezika. Tem državljanom bo zavarovana pravica do poznavanja vsega gradiva in do zasledovanja dela sodišča po tolmaču.
Člen 119.
Vrhovno sodišče FLRJ voli Narodna skupščina FLRJ s tajnim glasovanjem na skupni seji obeh domov za dobo štirih let.
Vrhovno sodišče republike oziroma avtonomne pokrajine voli s tajnim glasovanjem narodna skupščina republike oziroma narodna skupščina avtonomne pokrajine za dobo štirih let.
Sodišča avtonomnih oblasti, oblasti in okrtfžij volijo s tajnim glasovanjem skupščine narodnih odborov avtonomne oblasti, oblasti in okrožij za dobo treh let.
Okrajna sodišča voli skupščina okrajnega narodnega odbora za dobo dveh let. Iste osebe so lahko večkrat voljene za sodnike.
Z zakonom bo predpisan način volitev vseli sodišč.
(plen 120.
Vrhovno sodišče FLRJ je najvišji sodni organ Federativne ljudske republike Jugoslavije v civilnih, kazenskih in vojaških zadevah.
Vrhovno sodišče FLRJ je pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med sodišči republik, med civilnimi in vojaškimi sodišči, med sodišči in drugimi oblastmi na področju dveh ali več republik. kakor tudi med svojimi senati in vrhovnimi sodišči posameznih republik.
Z zveznim zakonom se določa, v katerih slučajih bo Vrhovno sodišče FLRJ sodilo na prvi in v katerih slučajih ua drugi stopnji.
Člen 121.
Vrhovna sodišča republik in nvto-
ocenjujejo zakoni-
. ’____
močnim sodnim odločbam ne vpliva na že sojeno stvar, v kolikor zvezni zakon ne določa drugače.
B. javno tožilstvo.
Člen 122.
Javno tožilstvo je organ Narodne skupščine FLRJ za izvrševanje nadzorstva nad točnim izpolnjevanjem za-kovnov s strani ministrstev Zvezne vlade in drugih njim podrejenih organov Zveze in republik, uradnih oseb in vseh državljanov.
Člen 133.
Javnega tožilca FLRJ m njegove namestnike imenuje Narodna skupščina FLRJ. Javne tožilce ljudskih republik in avtonomnih pokrajin ter njihove namestnike imenuje na predlog skupščin ljudskih republik oziroma avtonomnih pokrajin Narodna skupščina FLRJ.
Oblastne, okrožne in okrajne javne tožilce imenuje javni tožilec republike oziroma avtonomne pokrajine v soglasju z javnim tožilcem FLRJ.
Člen t24.
Vsi javni tožilci so neodvisni od vseh krajevnih organov, podrejeni so samo javnemu tožilcu FLRJ ter prejemajo od njega naloge in navodila.
Člen 125.
Javni tožilci imajo pravico vlagati tožbe, pritožbe in imajo pravico intervencije med sodnim in upravnim postopkom kakor tudi pravico vlagati pritožbe za zaščito zakonitosti proti pravomočnim odločbam sodišč in upravnih organov.
Štirinajsto poglavje.
Odnosi med organi državne oblasti in organi državne uprave
Člen 126.
Predsedstvo Nar. skupščine FLRJ lahko razveljavi ali ukine naredbe, navodila in sklepe Zvezne vlade, če niso v skladu z ustavo in zveznimi zakoni.
Zvezna vlada lahko razveljavi ali ukine pravilnike, naredbe, navodila in sklepe zveznih ministrov, če niso v skladu z ustavo, zveznimi zakoni, uredbami, navodili in sklepi Zvezne vlade.
Člen 127.
Predsedstvo Narodne skupščine republike lahko razveljavi ali ukine uredbe, navodila in sklepe vlade republike, če niso v skladu z zvezno ustavo, ustavo republike, zveznimi zakoni in zakoni republike.
Vlada republike lahko razveljavi ali ukine pravilnike, naredbe, navodila in sklepe ministrov republike, če niso v skladu z zvezno ustavo, ustavo republike, zveznimi zakoni, zakoni republike in uredbami, navodili in sklepi vlade republike.
Člen 128.
V poslih, ki so v. zvezni pristojnosti, lahko Zvezna viaria natnvl vse «ktrc
vlade republike, zvezni ministri pa vse akte ministrov republike, če niso v skladu z zveznp ustavo, zveznimi zakoni, zakoni republike in uredbami Zvezne vlade oziroma s pravilnikom zveznega ministra in z naredbami vlade republike.
Člen 129.
Predsedstvo narodne skupščine republike oziroma narodna skupščina avtonomne pokrajine in višji narodni odbori lahko razveljavijo ali ukinejo vse neza-konite in nepravilne akte nižjih narodnih odborov.
Vlada republike, posamezni njeni ministri, glavni izvršni odbor avtonomne pokrajine lahko razveljavijo ali ukinejo v okviru svoje pristojnosti vse nezakonite in nepravilne akte izvršnih odborov Izvršni odbori višjih narodnih odborov imajo isto pravico do nižjih izvršnih odborov.
Skupščina narodnega odbora lahko razveljavi ali ukine vse nezakonite in nepravilne akte svojega izvršnega odbora.
Izvršni odbor višjega narodnega odbora oziroma glavni izvršni odbor avtonomne pokrajine in vlada republike lahko ustavijo izvršitev vseh nezakonitih in nepravilnih aktov skupščine nižjega narodnega odbora in predlagajo svoji skuščini, da jih razveljavi ali ukine.
Cen 130.
nomnih pokrajin tost pravomočnih 'dločb vseh sodišč republike oziroma sodišč avtonomne pokrajine.
Pritožbe proti pravomočnim odloč
Višji narodni odbor, narodna skupščina avtonomne pokrajine oziroma predsedstvo narodne skupščine republike lahko razpusti nižji narodni odbor in razpiše volitve za nov narodni odbor Skupščina višjega narodnega odbora, narodna skupščina avtonomne pokrajine oziroma predsedstvo skupščine republike lahko razreši izvršni odbor nižjega narodnega odbora in odredi volitev novega izvršnega odbora
Petnajsto poglavje.
Jugoslovanska armada
Člen 131.
Jugoslovanska armada je oborožena sila Federativne ljudske republike Jugoslavije Njuna naloga je, da zavaruje in brani neodvisnost države in svobodo narodov Je čuvar nedotakljivosti državnih mej, služi za ohranitev miru in varnosti.
Člen 132.
Vrhovnega komandanta Jugoslovanske armade imenuje Narodna skupščina FLRJ. Vrhovni komandant vodi vso vo jaško silo Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Šestnajsto poglavje.
Prehodne in sklepne odredbe
Člen 183
Vse osebe, mlajše od 18 let, ki so bile vpisane v volivne imenike za volitve v Ustavodajno skupščino, obdrže pridobljeno volivno pravico.
bom sodišč lahko vloži samo javni toži f»?m ' !"l»0.jn". .	l!AI,jdod
lec. Odločba na pritožbo proti pravo- pravilno »ljudski«!