Odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč
Izdala in založila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo, uredil B. Ušeničnik, Ljubljana 1996, 128 strani
V	zborniku so objavljeni prispevki in gradivo z mednarodnega posvetovanja o odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, kije bilo v Ljubljani 5. oktobra 1995.
Pripravila gaje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Poleg domačih strokovnjakov so sodelovali tudi nekateri poslanci Državnega zbora in priznani strokovnjaki iz zavarovalništva in drugih področij iz Nemčije, Nizozemske, Švice in ZDA. Namen posvetovanja je bil, da bi tudi naša država začela čimprej dejavno odpravljati vzroke in posledice naravnih nesreč in v ustrezno zakonodajo vgradi preizkušene in uveljavljene oblike in sisteme zavarovanja premoženja pred naravnimi nesrečami.
V poročilu se bom omejil na tiste prispevke, ki so po vsebinski zasnovi neposredno povezani z našo stroko. Bojan Ušeničnik je objavil članek “Odpravljanje posledic naravnih nesreč” (str. 10-30). V prvem delu prispevka je prikazana možna ogroženost naše države zaradi naravnih nesreč (potresi, poplave, zemeljski plazovi in usadi, skalni podori, snežni plazovi in zameti, toča, žled, pozeba, vihar, snegolom in vetrolom, požari v naravi, poplave morja idr.). Poplave prizadenejo 15% ozemlja Slovenije, velike povodnji pa ogrožajo skoraj četrtino našega prebivalstva in njihovo premoženje. Evidentiranih imamo nad 6000 zemeljskih plazov, od tega je desetina še vedno aktivna in ogroža 7000 km2. Erozija ogroža blizu 9000 km2 našega ozemlja. Od leta 1950 je prizadelo Slovenijo 9 katastrofalnih suš. Vse naravne nesreče v naši državi povzročijo škodo, ki je enaka od 1,5 do 3 % in več bruto domačega proizvoda. V drugem delu Ušeničnikovega članka so osvetljeni dosedanji načini in današnje oblike zbiranja in razporejanja sredstev za odpravo posledic, pa aktivno varstvo pred nesrečami in zavarovalništvo, ki se od leta 1978 dalje postopoma uveljavlja tudi na tem področju.
D. Zupančič predstavlja “Enotno metodologijo” za ocenitev neposredne škode, ki so jo povzročile naravne ali druge nesreče. Za njo je med drugim značilno, da zajema kar 16 vrst in zvrsti naravnih nesreč. J. Čepljak razmišlja o kmetijstvu in zavarovanju in ugotavlja, da je naš zavarovalni sistem na tem področju zelo nespodbuden, saj ne varuje blagovnih skladov in ne zagotavlja kmetu gospodarske in socialne varnosti. M. Ferlan prikazuje in vrednoti zavarovanje kot gospodarsko ustanovo pri odpravljanju posledic in škode zaradi naravne ali druge nesreče. Prikazani so še švicarski zavarovalninski program pred poplavami, ameriška državna pomoč ob nesrečah, oblike zavarovanja imetja za škode zaradi naravnih nesreč v Švici, zavarovanje in pozavarovanje naravnih nevarnosti (vihar, poplava, potres) v Nemčiji. Zanimiv prispevek je napisal J. Mesu o nadomestilu za škodo, ki so jo povzročile poplave na Nizozemskem leta 1995: voda je zalila 1200 km2 ozemlja in prizadela blizu 215.000 prebivalcev.
V sklepnem delu zbornika so objavljeni sklepi posvetovanja, v prilogi pa je seznam članov državne in regijskih komisij za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah.
Milan Natek