Jo jr. ^ d j ©KOŁBDARCIE^ ШОГШШЛ s— ( ка leto ) ш С^^^^З^44 N" svit 1« dal m za prestoj» n o leto Na svitlo dal Dr. Janez Bleiweis. 'f ИлЛШШЗлМШо Natisnil Jožef Bluzniк. r" i к 10. Ý H /«■'i: \ ■ í) 3 6 š s у Ц M Mfy ,/, t • « . / s Posvečenje. v P л ervolerat se „koledarcik slovenski" približa v ti obliki k Vam , drugi domorodci in mile domorodke! Pred malo tedni še celit t e у и sanjal ni, da bo šel po svetu. Ali — ko je slišal, da bratec njegov lanski hoče letos doma ostati, se je spravil urno na pot; je nabral, kar je v naglici mogel in spletel si venec—ne brea krasnih cvetlic —, ki ga Vam podá za novo, Ľog daj! veselo leto. Mi, dragi domorodci! to Vam ,,koledarcik" brez ovinkov po с (le prosi, da je zavoljo tega pri Vas ne zameri): da ne želi le sam i h Vas obiskati, ne le s a m i m Vam se prikupili: njegove iskrene zelje so — očitno jih pové — da bi tudi hčerke naše mile matere Slave ga prijazno sprejele Pokloni se tedaj „koledarcik slovenski" tudi blagim Slovenkam; naj mu dobrovoljno odločijo mestice med ličnimi „almanahi" ptujili jezikov. Saj je krotdk, kakor ves narod njegov, in ne sovraži nikogar. »Bodimo pravični pravični mu p tuj i mu — je geslo njegovo -- »ker, kdor p tuj с spoštuje, zna nar bolje svoje ceniti i n ljubit i'<. Ker je pa ,,koledarcik" skoz in skoz poiten Slovenec, jo pa tudi odkritoserčno pové: zakaj mu je toliko mar, da ga tudi Slovenke prijazno sprejmejo. Niso le želje brez preljubja za naš slovenski narod. Kakor, po starim pregovoru, gospodinja tri vogle hiše podpira, tako tudi naše mile domorodke, — oj, da bi jih brez števila veliko bilo! — znajo biti slovenšini močna podpora. Domača rec — misli ,,koledarcik" — bo takrat nar krasniši cvetela, ko bomo vidili ю rokah iskrenih rojakinj vsaciga stana I udi glavenske knjižice, — ko bojo one prepevale zraven druzih pesem tudi si a venske pesmice. Prepričale se. bojo, da tudi jezik častitljive matere Slave je lep, — da tudi slovenske pesmi so lepe. To želi domovini iz serca „koledarcik slovenski", ter se prijazno priporoči blagim domorodkam in verlim domorodcom. Łeto 1859 ima :$«« «liti ali 59 tednov in 2 dni, se začne s četertkam in sejenja s pet kam, in je 7852. leto jio stvarjenju sveta po Suidu. 7486. „ „ „ „ >, 70 tolinačnikib sv. pisma. 7362. „ ,, ,, ,, „ novogerškim številu. 7052. „ ,, ,, „ „ Eusebiu in rimskim martirologiju. 6565. ,f „ „ » » Juliańskim številu. 6031. ,, „ » » n starožidovskim številu. 5835. i, ц n ii ii kristianskim številu. 5613. ii ii n i> novožidovskim številu. 1852. i, ,i rojstvu Kristusa. 1819. ii ii smerti Kristusovi. —озг-еда-— Gorioviitsho iieviietvo гя leto 1 &.»'■£. Zlata številka .... 10 Velika noč . 11. mal. travna. Kpnkta......IX Binkošti . . 30. vel. travna. Solčni krog.....13 K vatre: 3- sušca, 2. rožnika, Rimska številka ... 10 15- kimovca in 15. grudna. Nedeljska cerka ... DC 1. Adventná nedelja 28. listo-Pepclnica . . . 25. svečana. pada, Opomba. Postni dnevi so vsi dnevi od pepelnice do velike sabotc; drugi so s f zaznamovani. Med božičem in pepelnico je 8 tednov in 5 dni ali 61 dni. f Ига h »tj e n j ti a leti* i8S2. To leto bo solnco trikrat mraknilo, kar se pa v naših krajih uobenkrat vidilo ne bo. Luna bo trikrat mraknila. 1. Luna mrakne 7. prosijnea popolnama; začetik je ob 5. uri 16 mi"- zjutraj. Med mraknenjem luna zajele. 2. Solnce mrakne 21. prosijnea, pri nas nevidno. 3. Solnce mrakne 17. rožnika, nevidno. 4. Luna mrakne 1. mal. serpana, nevidno. 5. Solnce mrakne 11. grudna, nevidno. 6. Luna mrakne 26. grudna, nevidno. -«SMS»- Vre ter e let »t c tlobe t* o eoičnitn hotlu. Spomlad se začne 20. sušca. Jesen se začne 22. kimovca. Leto se začne 21. rožnika. Zima se začne 21. grudna. Prosijnec, slovensko. Eismond, nemško. Sečanj, ilirsko. /f Gennajo, laško. CíerfcH^.éesko. U Jilllllill 9 jj Télhá, madžarsko. Styczeń, poljsko. _Janvier, francosko. Januar,'ťufcKo. ima 31 dni. January, angleško Dan in ifdeu Svetniki, pr-uzniki iu nrdelski nntigrlii —r- Spreir 1 Cetertik Л Novo leto. 2 Petik B Makarij, pušavnik. @ Šip v sredo 7. d. 3| Sabota Uenoveva , devica.___ob 7. uri 20 min. zju- Angelse prikaže Jožefu v Egiptu. Mat. 2, 19-23 "^'^„jj krajic v 4 Nedelju I) Tit, škof. srC(1° 14. d. ob 2. uri 5 Ponedeljk Telesfor, papež. 29 min. zjutraj. 6 Torik So. 8 Kro'ji. O Mlaj v sredo 21. 7 Sreda Nicet, škof. © d- ob uri 37 min. 8 Cetertik Severin, opat. zjutraj. 9 Petik Julian, mučenec. P*rvi, *raj'C V 10 Sabota Nikanor, diakon. cetertik 29. d. ob 11. ------ uri 45 nun. zjutraj Koje bil Jezus 12 let star. Luk.2,42-52. Solnce stopi v znam- ——--— n je vodnarja 20. d. U Nedelia Dl Higin, papež. tega mesca. 12 Ponedeljk Ernst, opat. ,, 13 Torik Hilarij, škof. Dan raste vtem mes- 14 Sreda Feliks, mućenec. (Г c« od 8 ur 32 min. 15 Cetertik Paul , pervi pušavnik. do 9 ur 29 min. 16 Petik Marcel, pnpež. —-- 17 Sabota Anton, pušavnik. „7 .... __!_ '_Namišljeno vreme. Od žcnitninc v Kani Galilejski. Jan. 2, 1-11 p0 Knauerju: 18 Nedelju D2 Ime Jezus iMiska, devica. 0 «'l'11 stanovitni 19 Ponedeljk Kanut, krulj. uirae.o zadnjimkraj- 20 Torik Boštjan , mučenec. c« oblačno, o mlaju 21 Sreda Neža, devica mučenica. © burja, dež in sneg. 22 Cetertik Vincenci, mučenec. o pervim krajcu sta- 23 Petik Devjce Marię, poroka. novituo dežuje. 24>|*SiW}bta ' Timotej ЛнкоГ. *_* ,,o ц e ľ š e I n u: Od goboviga in stotnika. Mat. 8, 1-13. 0 ®'PU ľihar-______O zadnjim krajcu 25 Nedelja l> 3 S. Paula spreobernenje. viliar in sneg. 26 Ponedeljk Polikarp, škof mučenec. O mlaju s sever- 27 Torik Janez Krizostom. jem dež, z izhod- 28 Sreda Paulin, patriarh. nikam sneg. 29 Četertik Franc Salezij, škof. 3 O pervim krajcu 30 Petik Martina, devica mučenica. mraz, meizel veter. 31 Sabota Peter Nolask , spoznovavec. _ Svečan, slovensko. Thaumond, nemško. Veljača, ilirsko. /f Febbrajo, laško. Vnor, Česko. K FebrUar, j) Télutó, madžarsko. Luty, poljsko. Février, francosko. Februar, rusko. ima 29 dni. Febrtiary, angleško. Dan i u leden Svetniki, prainiki in iiedelski evangelij ^рГбПНП lune Od viharja na morju. Mat. 8, 23-27. @ Šip v četertik 5. ---г—г:-:- d. ob 8. uri 3 min. 1 Nedelja D4 Ignacij, »kol-mucencc. ZVečer 2 Ponedeljk Svetnica. c Za(lnji krajic v 3 Torik Iilaz, ekof mucenec četertik 12. d. ob 11. 4 Sreda Andrej Korzin , škof. urj j3 min 7jutrftj 5 Četertik Agata, devica mucenica. ) q Mlaj v petik20. 6 Petik Rotia, devica mucenica. d^ob 2 uri & min 7 Sabota Homuald. opat._ zjutraj. Od delavcov v vinogradu. Mat. 20, 1-16. foľô'uri 8 Nedelja I) \Septuagesimii Janez iz Mate. 42 min. zjutraj. 9 Ponedeljk Apolonia, devica mucenica. Solnce stopi v znam-10 Torik Skolastika, devica. nje rib 18. dan teli Sreda Dcziderij, škof. ga mesca. 12 Četertik Eulalia, devica mučenica, f Dan rastev temmes- 13 Pctik Katarina Hici, devica. cu od 9 ur 34 min. 14 Sabota Valentin, mašnik mučencc. do 10 ur 56 min. Od sejavca in semena. Luk. 8, 4-15. ________ Namišljeno vreme-. 15 Nedelj;» D 8exag6g PaustininJovita, m. p0Knftuerju: IG Ponodeljk Juliana, devica mučenica 17 Torik Sil vin, škof. . O šipu burja, dež 18 Sreda Prepedigrta, mučenica. ,n sneS> 0 zadnjim 19 Četertik Konrad, pusavnik. krajca vetrovnovre- 20 Petik Eaherij , škof, © me, o mlaju burja 21 Sabota Eleonora, kraljica. rjarniuje , o pervim —---—--krajcu merzlo in lepo Od slepiga pri Jerihi. Luk. 18, 31-43. vreme. ■-——r~T~7--Po Hcršelnu: 22 Nedolja " (Jutnqtiug. S. Petra stol. л v. , . . 23 Ponedeljk Marjeta iz Kortone. O eipu dez in sneg 24 Torik ľust. ľreslopm dan. z J«6»™ ali zahod- 25 Sreda Pepelnica. Matija, apostcl. njikum. 26 Četertik Viktória, mučenica. O zadnjim krajcu 27 Petik Aleksander, škof. mraz inmcrzel veter. 2S Sabota Leander, škof. Q 0 »'laJu hncS ,n ---- -- vinar. Jezus se je postil 40 dni. Mat. 4,1-11. 0 pervim krajcu ____ vihar, 291 \|-лн i.i C j lnoocnbil Roman , opát. Sušečslovensko. __Lenzmond, nemkšo. Oiujak, ilirsko. /f Maržo, laško. Brezen, češko, чат Щ J) Tavaszelii, madžarsko. Mai "■zec, poljsko. íi;__Mars, lrancosko. Mart, rusko. ima 31 dni. March, angleško. Dan in leden Svetniki, prazniki in nedclski evangelii .. , I ' — a prem m lune. 1 Ponedeljk Albin , škof. x. , . 2 Torik Simplicij, papež. © S'P v saboto 6. 3 Sreda t Kvatre Kunigunda, cesar. d; оЬ 6" urt 41 m,n- 4 Cetertik Kazimir, spoznovavec. zjutiaj 5 Petik f Friderik (Miroslav), opat. C Zadnji krajic v (5 Sabota t Kol eta , devica. @ pet.k 12. d. ob 9. uri _._ 40 min. zvečer. Jezus se je spremenil na gori. Mat. 7,1-11. © Mlajvsaboto20. _______d. ob 7- uri 53 min. 7 Nedelja C Reminiscere. Tomaž Akvin. zvečer. 8 Ponedeljk Janez od Boga, spoznovav. Э Pervi krajic v 9 Torik Ciril in Metod, škofu. nedeljo 28. d. ob 10. 10 Sreda 40 mučeneov. uri zvečer, 11 Cetertik Ileraklij, mučenec. Solnce stopi vznam- 12 Petik Gregor, papež. C nje ovna 20. d. te- 13 Sabota Modesta, devica. ga mesca. Jezus hudiča izganja. Luk. 11, 14-28. Dan raste v tem mes-______________cu od 10 ur 58 min. 14 Nedelju C Ocitli. Matilda, kraljica. do 12 ur 34 min. 15 Ponedeljk Sercn, mučenec. -- 16 Torik Hilari, škof. _ Namišljeno vreme. 17 Sreda Sredapost■ Jedert, devica. _ ' 18 Cetertik Eduard, kralj. Po Knauerju: 19 Petik Jozef, ženin Marie device. O šipu merzlo in 20 Sabota Joahim, oče Marie device. O jasno,ozadnjimkrnj------cu stanovitno jasno Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6, 1-15 vreme, o mlaju nc-—-----;- prijetno in inras, o 21 Nedelji. C Laetare. Benedikt, opat. pervim krajcu vihar, 22 Ponedeljk Oktavian, muceneo. dež jn sneg 23 Torik Viktorian, mučenec. ' , 24 Sreda Gabriel, angelj. Po Her sel nu: 25 Cetertik Marie oznanjenje. О мри v.liar. 26 Petik Emanuel, mučenec. <> zadnjim krajcu 27 Sabota llupert, škof. dež in sneg z jugam ---—---ali zahodnjikain. Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan. 8,46-59 O mlaju dež in '______sneg z jugam ali zu- 28 Nedelja C Judicu Guntrand, kralj. O hodnjikain. 29 Ponedeljk Eustazij, mučenec. O pervim krajcu 30 Torik Kvirin, mučenec. lepo. 31 Sreda Balbina, devica. DNEVNIK. ^ DNEVNIK. rut*. i 'ц^гьв , , - A / o irC «O/U^L Ay fv^^J^ŕ&ý Mali traven, slovensko. .-----—^—^^ Ostermond, nemško. Travanj, ilirsko. /{ Aprile, laško. Vuben, češko. U »[И'Н щ ii Tavasnshó, madžarsko Kwiecień, poljsko. Avril, francosko. Aprelj, rusko. tma HO dni. April, angleško. l)dn in ifdrn Svetniki, prazniki in nrdelski evanjelií ] (Jetertik Valcrik, opát. Sprtmin llill 2 ľetik Varia ? žalost Franc iz Paule. ) Śip v nedeljo 4. 3 Sabota Kibard, škof. d. ob 3. uri 34 min. zvečer. Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21, 1-9. (C Zadnji kraji c v _______ nedeljo 31. d. ob 10. 4 Nqplelja Г Cvetna nedelja Izidor. uri 10 min. zjutraj. 5 Ponedeljk Vincenc Fercrij, spoznovav. © Mlaj v ponedeljk G Torik Sikst, papež. ob 0 uri 56 min.zve- 7 Sreda Hcgesip, spoznovavcc. čer. 8 Četertik Veliki četertik. Dionizij, šk. Э Pcrvi krajic v 9 ľetik Veliki petilc. Maria Kleofa. torik 27. d. ob 9- 10 Sabota Velika sabota Apolonij, muč. uri 13 min. zjutraj. Solnce stopi v znam- Jczus vstane od smerti. Mark. 16, 1-7- nje junca 20- d. —_______ tega mesca. 11 Nedelja ť Velika nedelja. Leon, pap. Dan raste vtem mes- 12 Ponedeljk Veliki ponedeljk Julij,papež. cuod 12ur 38min. 13 Torik llermenegild, mučcncc. do 14 ur 8 min. 14 Sreda Lidvina, devica. 15 Četertik Anastazija, mučenica. 16 Petik Kalist, mučenec. \ amin tj eno vreme 17 Sabota Anicet, papež._ p0 Knauorju: Jezus pride pri zapertih durih. Jan. 20, 19-31. ? žiPu vetrovno in ____ dez, o zadnjim kraj- 18 Nedelja C Q и a simo doyenu t Kolocer. cu stanovitno dežuje. H) Ponedeljk Hcrmogen, mučcncc. © o mlaju burja, mer- 20 Torik Sulpicij, mučenec. aloin jas"0 vreme, 21 Sreda Anzelm, skof. o pervim krajcu ne- 22 Četertik. Soter in Knji, papeža muč. stanovitno vreme. 23 Petik Adalbert, škof. Po Hereelnu: 24 Sabota Jurt, muccncc. ---- O šipu jasno in Od dobriga pastirja. Jan. 10, 11-16. lepo. ___O sadnjim krajcu 25 \ft,lel u C ijisericordia* Marka, evang. veliko dežja. 26 Ponedeljk Klet, papež. O mlaju veliko 27 Torik Percgrin, spoznovavcc. 3 dežja. 28 Sreda. Vital, mučenec. O pervim krajcu 29 Četertik Peter, mučenec. spremenljivo. 30 Petik Katarina Sencnska, devica. __ Velki traven, slovens. Wonnemond, nemško. Svibanj, ilirsko. /f ^^ Maggio, laško. Kiceten, češko. Jlílj 9 И Tavaaautó, madžarsko. Maj, poljsko. mai> írancosko- Maj, rusko. ima 31 dni. May, angleško. Iliin in teden J Svetniki, pnuiiiki in X(Ultti «УщеШ , ,,, . , , Spremin lune 1 Sabota bilip 111 Jakop, »posteljna. Še malo , in me ne bote vidili. Jan.16, 16-22. ^ íl' ob"urГ 33 2 Nedelja t .luhilalAtanazij, škof. miri. zvečer. 3 Ponedeljk Znajdenje в. križa. vi Zudnji krajic v 4 Torik Flprijan, mučenec. torik 11. d. ob 0 5 Sreda Pij , papež. uri 34 min, zjutraj 6 Cetertik Janez pred latinskimi vratini. © Mlaj v četertik 7 Petik Stanislav, škof. 19. d. ob 4. uri 20 8 Sabota Prikazin s. Mihela, niin. zjutraj. —-—---—- (J Pervi krajic v Grem k njemu, kteri me je poslal. Jan 16.5-11- gredo 26- d. ob 4 9 Nedelja « fanta,.- Gregor Nac., skof. ur' 49 min. zvečer. 10 Ponedeljk Izidor , kmet. Sonce stopi v znam- 11 Torik Fabij, mučenec. nje dvojčičov21. 12 Sreda Pankrac, mučencc. d. tega mesca. 13 Četertik Scrvacij, škof. Dan raste vtem mes- 14 Petik Bonifacij, n.ucenec. cuod 14ur lOmin. 15 [Sabota Sofia, ndova._ |lo J5 ur tg mi„ Kar bote v mojim imenu prosili. Jan. 16« 23-30. _ 16 Nedelia C Rogate Janez Nepomučan. SaiuitljeuóJVreme 17 Ponedeljk > ' ( Jošt, op 24 Ponedeljk Joana Kuca. 25 Torik Urban, papež. PoHeršelnu: 26 Sreda Filip Neri, mašnik. Э Ošipu veliko dež- 27 Cetertik Magdalena Paci, devica. jn. 28 Petik Villielin, vojvoda. O zadnjim krajcu 29 Sabota Makeim. škof, mučenec. lepo. Ai ii 1 i- . ,, ,„ O mlaju dež. Ako kdo mene ljubi. Jan. 14, 23-31. n , __—i——__" pervim krajcu 30 Nedelja »' Hinkoiu Ferdinand , kralj. lepo. 31 ľ'4i(4lľl)k Binkoitni fotifi Kancijan. DNEVNIK. CQJP <тйЛ(тс ^tjffinJ) on /t^e&nfi^. DNEVNIK, jenčm cz£ ?гигл%гъс ^ / ' У ' / - v- .«ž /tožnik, slovensko. Sommermond, nemško. Liipanj, ilirsko. /f ^«'i"10? laško. Červeň, češko. (( Jllíll » )l Nyárelô, madžarsko. Czerwiec, poljsko. Juin, francosko. Junij, rusko. ima 30 dni. June, angleško. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedelski eviingelii ~ . = Npreuim lune. 1 Torik Gratinian, mucenec. šip v sredo 2. ~ t h::nA,re- h\nxem ' skof- 1 d. ob 7. uri 37 min. 3 Cetertik klotilda, kraljica. riutrai 4 Petik Kvirin, škof mučenec. r, '. •• „ p i i. I » . j n eadnji krajic v 5 Sabota Bertrand, skof. -. n , , f _ \____ sredo 9. d. ob 4. uri „ ,. ... . - . T - ' . 25 min. zvečer. Bodite usmiljeni. Luk. 6, 36-42. 0 Mlaj v četertik G Nedelja C l S. Trojica Norbert, škof. ^ dzv°b> Uri 58 7 Ponedeljk Kobert, opat Pervi krajic v 8 Torik Medard, skof. . cetertik 24. d. ob 9. 9 Sreda Primož .„Felicjan, muc. C uri 5? min> zveier 10 Cetertik S, Telo. Marjeta, kraljica. 11 Petik Barnabas, apost. Solncestopi v znam- 12 Sabota Janez Fakundo, spoznovavec. nje raka 21. d. te- —---- ga mesca. Od velike večerje. Luk. 14, 16-24. Dan raste v tem mes--—-- cu od 15 ur 18 min. 13 Nedelja C 2 Anton Paduan, spoznovavec. do 15 ur 34 min. 14 Ponedeljk Basilij, škof. - 15 Torik Vid in tovarši, mučeniki. . . .. 16 Sreda Beno , škof. Namišljeno vreme. 17 Četertik Hajner, spoznovavec. © *,() Knauerju: 18 Petik Serce Jezusovo Marka in M. O šipu lepo in to- 19 Sabota Gervazij in Protazij, mučen, plo vreme, o zadnjim krajcu megleno in Od zgubljene ovce. Luk. 15, 1-10. deževno, o mlaju — _ hladnenočitoplidne- 20 Nedelja (M Sil erij, papež. I vi, o pervim krajcu I 21 Ponedeljk Alojzi, spoznovavec. nestanovitno vreme. 22 Torik Ahac, mučenec. Po Hereelnu: 23 Sreda Ediltruda, kraljica. n .. 24 Četertik Janeza kerstnika rojstvo. Э ■ 8'pU VCter 1,1 25 Petik Prosper, škof. . 26 Sabota Janez in Paul , mučenca. , 0 zadnjim krajcu —----- lepo. Od velikiga ribjiga vlaka. Luk. 5, 1-11. ° m,aj" lcP° P,ri _ _° ' severju ali zahod- 27|\cdel,a C .t I Ladislav , kralj. nJiku> j.u&u 28 Ponedeljk Leon , papež. al' jugo-zahodnjiku. 29 ľoŕik Pelerin Paul, apostelna. , 0 Pcrvira kra.»cu |30_Sreda_|S. Paula spomin. _ lcP°-_ Mali ser ран, slovensko. Heumond, nemško. Sar panj, ilirsko. Luglio, laško. Červen-ec, ćesko, U Jllll ę JI K y ár hó, madžarsko. Lipiec, poljsko. Juillet, francosko. Julij, rusko. ima 31 dni. Julij, angleško. I>un in Leden Svetniki, prazniki in nedelski evsingelii ^ ==-=========== Spremni lune. 1 Ceiertik Aron , veliki dutioven. @ 2 Petik Marie device obiskanje. © SlP v. cctert'k 3 Sabota Heliodor, škof. d- obA un 39 —-- min. zvečer. Od farizejske pravičnosti. .Vlat. 5, 20-24. C Zadnji krajic v ____petik 9. d. ob 10. uri 4 Nedelja C iS Ulrih, škof. 17 min. zjutraj. 5 Ponedeljk Filomena, devica. O Mlaj v saboto (j Torik. Godoleva, zakonska žena. 17- d. ob 5. uri 26 7 Sreda Vilibald, škof. min. zjutraj. 8 Četertik EHzabeta, kraljica. Э Pervi krajic v 9 Petik Anatolia , mucenica. (£ saboto 24- d. ob 2- 10 Sabota Amalia. uri 12 m. zjutraj. ----© Sip v saboto 31- Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8, 1-9. dan ob 3. uri 32 min. —--:- zjutraj, 11 Nedelja C6 Feliks in Fortunat, muccii. 12 Ponedeljk Hcrmagor in Fortunat, muč. Solnce stopi v znam- 13 Torik Aoaklet, papež. nJe lcva 23- Aub 14 Sredo Uonaventura, škof. л tc*a 15 Četertik Henrik, cesar. Dan upada vtem mes- 16 Petik Maria devica iz Karmela. ™ 15"r 2-8 m 17 Sabota Aleš, spoznovavec, © do 14ur 40 ШШ. Od lažnjivih prerokov. Mat. 7, 15-24. Namisleno vreme. —----:-- Po Knaucrju: 18 Nedelja C7 Kriderik (Miroslav), skof. 19 Ponedeljk Vincenc Paulanski. У 8,PU megla in 20 Torik Hieronim Emilijan, spoznov. »cz, o zadnjim kraj- 21 Sreda Prakseda. devica. cu stanovitno dežuje. 22 Četertik Maria Majdalena. o mlaju jasno, o per- 23 Petik Apolinar, škof. v»m krajcu lepo in 24 Sabota Kristina, devica mucenica. Э toplo, ošipu blisk in -—-—-—--grOm. Od krivičniga hišnika. Luk. 16, 1-9. Po Hcršclnu: 25 I Nedelja CS I Jakob veliki , apostcl. J! ľ.'ľí.i!!,!'l-V • 26 Ponedeljk Ana, mati Marie device. 1T JCU nit - veliko dežja. 27 l orik Pantalcon, mučenec. л ■ . , » ^ . , ' O mlaju dez. 28 Sreda Inocenc, papež. л .. . , . 29 Četertik Marta, devica. 0 PC,V!m. kľ8JCU ■m i> **,. ... 0 . mraz in dez. 40 ľctik A b d o n in Senen, muccnca. . . . ii e.ui. i • i . i O sipu mraz in dez. 01 Sabota lcnaoi Lojolnn, spoznov. | r DNEVNIK. M on AČaJfrbO «ЛхлпЮ -o \ A J , /г- <• 'Ъ По 1С ... ___ DNEVNIK. I Velki s er p а н , slovens. Erntemond, nemško. Kolovoz, ilirsko. íl к -^90sl° i laško. Srpen, češko. ({ /tugllolj JJ Nyärutô, madžarsko. Sierpień, poljsko. Aovt, francosko, August, rusko. ima ,4í dni. August, angleško. Dan in trden j Svetniki, prazniki in nedrljki «vangtlii — Spremin lune. Jezus joka nad Jeruzalemam. Luk. 19, 41-47. —-1-;----O Zadnji krajic v 1 Nedelja 09 S. Petra ketine. nedeljo 8. d. ob 2. 2 Ponedeljk Porciunk. 7 bratov, makab. urj 37 mm zjutraj. 3 Torik Zuajdenje trupla s. Štefana. ^ v nedeljo 4 Sreda Dominik, spoznovavec. d 0j, 3. arj ^ 5 Cetertik Maria sneżnica, mjn ZVečer. (i Petik Spremenenje Jezusovo. Pervi krajic v 7 Sabota Donat, škof mučenec. nedeljo 22. d. ob 7 0,i fur i sej a in čolnarja. Luk. 18, 9-14. uri »J«^-___© Sip v nedelju 8 Nedelja CIO Ciriak , mučenec. C 29. d. ob 4. uri 17 9 Ponedeljk Afra, mučenica. min. zvečer. 10 Torik Lovrenc, mučenec. Solnce stopi vznam- 11 Sreda Susana, mucenica. nje devjce ^ d> 12 Cetertik Klara , devica. tega mesca. 13 Petik Hipolit, mucenec. 14 Sabota f Euzebij, spoznovavec. Dan upada vtemmes---cu od 14 ur 38 niin. Od. gluhiga in mutastiga. !>lark. 7, 31-37- do 13 ur 14 min. 15 Nedelja C11 Marie Device nebovsetje. © IG Ponedeljk Kok, spoznovavec. Namišljeno vreme. 17 Torik Liberat, opát. 18 Sreda Helena, cesarica. p0 Knauerju: 19 Cetertik i .j ude vik, škof, q iadnjim krnjcu 20 Petik Bernard, opat _ vc]jka J. ^ 21 Sabota Joana ľranciska bremiot. . , . . . ___ iii grom, o mlaju dez Od usmiljeniga Samariana. Luk. 10, 23-37. in hladno, o pervim --—--- krajcu vročina, hude 22 Nedelja C 12 Filibert, mučenec. Э ure, o šipu lepi in 23 Ponedeljk Filip Benicij, spoznovavec. jHSnj dncvj. 24 Torik Jernej , apost. 25 Sreda Ljudevik, kralj. Po Heršclnu: 2G Četertik Ceilrin, papež. O sadnjim krajcu 27 Petik Jožef Kalasankcij. merzlo in dež. 28 Sabota Augustín, škof. O mlaju spremen- Od deseterih gobovih. Luk. 17, 11-19. 'j'™* . , . _____ O pervim krajcu 29 Nedelja C 13 Angelov varhov praznile. 0 veter in dež. 30 Ponedeljk Hoza Limanska, devica, O šipu lepo. 31 Torik Haimund, spoznovavec. Kimavec, slovensko. Jlerbstmond, nemško. Rujan, ilirsko. ^^ Settembre, laško. Trnri, češko. 'M [llCIIlUCl • )) Ôszelô , madžarsko, Wresien, poljsko. Septembre, francosko. Septembr, rusko. ima M) dni. September, angleško. Dan in teden Svetniki, prazniki in nedelski evangelii SjH'CUlil) lllllt 1 Sreda Tilen , opát 2 Četertik Štefan, kralj. Zadnji krajic v 3 Petik Eufemia in tovaršice, dev. m. ponedeljk 6. d. ob 4 Sabota Rozalia, devica. 7 uri 45 min. zvečer. ---- © Mlaj v pone- Nihče ne more dvema gosp. služiti. Mat. 6, 24-33. 1 lejjk d. ob 11. ______uri 49 min. zvečer. 5| Nedelja C14 Lovrenc Justinian, škof. Э ľervi krajic v 6 Ponedeljk Donaciun, škof. O p°nedcljk 20. d. ob 7 Torik Regina, devica. 2. uriv28min. zvečer. 8 Sreda Maric Device rojstvo. ' Sip v torik 28. 9 Četertik Korbinian, škof. d- ob 7- uri 35 min. 10 Petik Miklavž Tolentinski. zjutraj. 11 Sabota Prot in lliacint, mučenca. Solnce stopi vznam- nje tehtnice 22. Od mertviga mladenča v Najmu. Luk. 7, 11-16. dan tega mesca. .Im„ i„i /• < i žii ,, • , : Dan upadavtem nies- 12 Nedelja L15 Ime Marte Gvidon, meznar. ' . • i n j i-i v .ĺ i ^n. cu od 13url2min. 13 ľonedeljk Noiburca. devica. (?) , * ' .7 ,„ .. J „ .. . ... ^ do 11 ur 58min. 14 I orik Poviksunje s. kriza. 15 Sreda f Kvatre. Nikomcdes, muč. 16 Četertik Ljudmila, vojvodnja. Namuhcno vreme. 17 Petik f Hildegarda, devica. p0 Knauerju: 18 Sabota , Jožef Kupertin. , ■■ . ____!_. O zadnjim krajcu „. . ■■ • i . .. .. spremenljivo, slana. Od vodenicnica. Luk. 14, 1-11. 1 . . , - , , . ь ' o mlaju jasno in 1>)а<1 — 1(> Nedelja (J 17 Ciprian in Justina, mučen. o pervim krajcu 27 Ponedeljk Kozina in Damian, mučen. spremenljivo. 28 Torik Venccsluv, kralj. > o šipu spremen- 29 Sreda. Mihael, verhangel, Ijivo. 30 Četertik Hieronim, cerkv. učenik. DNEVNIK. УгДиКьО суп , wi^^t 4*- ž*4 л. д '*{r— /.V' > O / v f У9 * » *^^ ŕlr //A^ t V..... Ä .V DNEVNIK. есб 771JL4 ejč 4-4_£jx 07I4 on uAJtsrJLs I / 1 . ... Kozopersk, slovensko. IVeinmond, nemško. fjistopud, ilirsko. Oltobre, laško. Hijen , češko. l( ''KUHM'I % J) Oázhó, madžarsko. Październik, poljsko, ^ir^__Octubrc, francosko. Oktobr, rusko. ima SI dni. October, angleško. Dan in Lrdrii Svetniki, prazniki in nrdtlski cvangelii ' = »premin lune. 1 1'euk Kemigij , Bkof. 2 Sabota heodegar. škof._ O Zadnji krajic v Od mertudniga. Mat. 9, 1-8. SI'C,I° 6. d. ob 11. 3| Nedelja C18 Ftošenkranska nedelja "q Vilsi'e Nedelja C19 Francišk Borcia. 0 , , • .V „ . ... v... .. * Solnce stopi vzuam- 11 Ponedeljk Nikazij , skof. ... • ,„ .. ... .... ., _ nje skorpiona 23. 12 Torik Maksimilian, skof. ,J . 1 лп с , . i • _ d. topa mesca. 13 Sreda Koloman, mučenec. © 14 Četertik Kalist, papež. Dan upada vtem mes- 15 Petik Terezin, devica. cu od 11 ur 56 min. 16 Sabota Gal, opát. do 10 ur 0 min. Od kraljičeviga sina. Jan. 4, 46-53. 17 I Nedelja C 20 Żegnanje ccrkveno. Hedviga. Nami^Jeno vreme. 18 Ponedeljk Luka, evangelist. _ „ 19 Torik Etbin, opát. PoKnauerju: 20 Sreda Felician, škof. Q- o zadnjim krajcu 21 Četertik Uršula, devica mucenica. jasno, slana, o mlaju 22 Petik Kordula, devica mučenica. spremenljivo, o per- 23 Sabota Janez Kapistran, menih. vim krajcu veterin Od deset tisuč talentov. Mat. 18, 23-35. d?"' ŚipU stan0~ __.----- vitno desujc. 04 Nedelja C 21 Hafael, verhangel. n 25 Ponedeljk Krizant in Daria, mučen. 1 0 »erselnu: 26 Torik Kvarist, papež. O zadnjim krajcu 27 Sreda Frumencij , škof, veliko dežja. 2S Četertik Simon in Judež, apost. fj O mlaju spremen- 29 Petik Narcis , škof. Ijivo. 30 Saboto i Klavdij, mučeneo. О ner vim krajcu Ali se sme cejarju dacija dajati. Mat 22,1-14. 'eI>°- .__ ___________O sipu lepo. 31_ Nedelja C 221 Volbenk , škof. Listopad, slovensko. Windmond, nemkšo. Studení, ilirsko. /MV ^ove'n*"'e> lasko. Listopad, Česko. U L\l)VLIlll)cl 9 jj Osautó, madžarsko. Listopad, poljsko. Novembre, francosko. Sovembr, rusko. ima HO dni. November, angleško. Dan и leden I Svetniki |>ratniki in nedelski evanjelií 1 Ponedeljk Vii svetniki. Spremin lune. 2 Torik Spomin vernih duš. (£ Zadnji krajic л 3 Sreda Hubert, škof. petik 5. d. ob l uri 4 Cetertik Kari (Dragotin) Bor., škof. 51 mjn. zjutraj. 5 Petik Einerik, spoznovavec. O ф Mlaj v četertik 6 Sabota__Lenard, opát._ ц j. 0b 5. uri 51 ~~ min. zvečer. Jezus obudi mertvo deklico. Mat. 9, 18-26. Э Pervi krajic v -- četertik IS. d. ob 3 7 Nedelja C 23 Zahvalna nedelja. Engel bert. uľj зя min. zvečer. 8 Ponedeljk Bogomir, škof. @ šip v petik 26. 9 Torik Teodor, mučenec. d. ob 7, uri 52 min. 10 Sreda Andrej Avelinski, spoznov. žvečer. 11 Četertik Martin, škof. С с 1 . • ,, .... \i .• i Solnce stopi v znam- 12 Petik Martin, papež. , 1 ,, o , . „ ., .. r-, r nie stre ca 22. d. 13 Sabota Brikcij, skof. , J ___ tega mesca. ... .... mł 40 01 or Dan u pada vtem mes- Od gorusicniga zerna. Mat. 13, 31-35. , " ' cu od 9 ur 06 min. 141 Nedelja Č24 Homobontergovec. 1,0 8 ur 46 n,in- 15 Ponedeljk Leopold, vojvoda. 16 Torik Otmar, opát. Namišljeno vreme. 17 Sreda Gregor, čudodelnik, škof. 18 Četertik Homan in Barul, mučen. Э Po Knauerju: 19 Petik Elizabeta, kraljičina. () zadnjim krajcu 20 Sabota Feliks Valojski, spoznovav. nestanovitno vreme. o mlaju megleno in Od gnusobe razdjanja. Mat. 24, 15-35. mokro, o pervim —--—- krajcu veter in dež, 21 Nedelja C25 Marie Device darovanje. o šipu merzlo in ne->2 Ponedeljk Cecilia, devica mučenica. prijetno vreme. 23 Torik Klemen, papež. .... . , 24 Sreda Krizogon, skof. PoHereelna: 25 Četertik Katarina, devica mučenica. O zadnjim krajcu 26 Petik Viktorin, škof. fa) lepo. 27 Sabota Virgilij, škof. O mlaju lepo. -——■—---O pervim krajcu Od sodniga dne. Luk. 21, 25-33. prijetno in lepo. _____O šipu dež in snee 28 Nedelju О I Adventná. Papinian, škof. z jugam uli zaliod- 29 Ponedeljk Saturnin, mučenec. njikam. 30 Torik Andrej , apostel. _ DNEVNIK. /L&z IMt/ /idi&^CC^^nilJCCt frie/tA-ĆC, ^ гсщь fW&WCGL 4СУП*M ftx\ J Olsŕ ПО DNEVNIK. "ií&vfi O 4JlĄfLn :■>)■" ' s Gruden, slovensko. Wintermond, nemško. Prosinac, ilirsko. . Decembre, laško. Prosinec, češko. l\ lllXLIHDLl 9 )) Tetelo, madžarsko. Grudzień, poljsko. Decembre, francosko. Decembr, rusko. ima 31 dni. December, angleško. Dan in trden Svetniki, prazniki in nedelski evangelij , .., , . Spremin lune. 1 Sreda T Bloj, skof. 2 Četertik Hromac, škof. C Zadnji krajic л 3 ľetik t Franoišk Saverian. saboto 4. d. ob 1 uri 4 Sabota Barbara, devica mučenica.© 33 min. zvečer. ~~ " Q) Mlaj v saboto Janez kcrstnik v ječi. Mat. 11, 2-10. n. d. ob 4. uri 42 "f,! Nedelj. C|^ ^»ŕ. l.etcr Krizo,o5. Š'ľkrajic , б Ponedeljk Miklavž, skof. 8ttboto 18. d. ob 9 I ÍfiÄUe«, iT a* 9 Cetertik Lcvkadia, devica mučenica. 0(, ^ ^ 10 Petik f Melhiad, papež. ,nin zvu-er II Sabota Dama« , papez. G ____-___Solnce stopi v znam- Pričevanjc Janeza kerstnika. Jan. 1, 19-28- nJc divjiga kozlu ___21- d. tega mesca. 12 Nedelja C 3. Advent. Maksencij, mučen. |)ап npadavtem me.~ 13 Ponedeljk Lucia, devica mučenica. cu od 8 ur 44 min. 14 Torik Spiridion, škof. do 8 ur 32 min. 15 Sreda t Kvatre. Irenej, škof. _ 16 Četertik Euzebij, škof. 17 |>etik t Ьасаг, škof. Namišljeno vreme. 18 Sabota j Pričakov. poroda Maric. 3 p0 Knauerju: V 15. letu cesarja Tiberija. Luk. 3, 1-6. 0 zad,4im k™jCU ________snegindez, o mlaju 19 Nedelja C\4. Avent. Paulii, mučenec. stanovitno dežuje . 20 Ponedeljk Amon, mučenec. 0 pervim krajcu 0- 21 Torik Tomaž, apostcl. blačno, o sipu sneg 22 Sreda j Demetrij, mučenec. >n mraz. >3 Četertik Servul, berač. Po Herśelnu: 24 Petik t Adam in Eva. ..... 25 Snbtta Doiió, ali rojstvo Jezusovo. 0 ™dnjim krajcu ----sneg in dcz. Stariši Jezusovi so se čudili. Luk. 2,33-40- 0 mlaJu vihnr in ______ sneg. 26 Nedelja C Štefan, pervi mučenec. © O pervim krajcu 27 Ponedeljk Janez, evangelist. dež s severo-za- 28 Torik Nedolžni otroci. hodnjikam, sneg z 29 Sreda Tomaž, škof. izhodnjikam. 30 Četertik Nicefor, mučenec. O šipu prijetno. 31 Petik Silvester, papež. _ /'»vuhiAi r posmneeniU tieieial». S. Marka, evangelist, 25. malotravna, na Beneškim. S. Karol Boromej, kardinal, vel. škof, 4, listopada, na Lombar-škim. S. Leopold, knez, spoznovavcc, 15. listopada, na Austrianskim. S. Štefan, ogerski kralj, spoznov., 2. kimovca, na Madžarskim. S. Janez- Sepomucan, mučenec, 16. vclkotravna, in s. Venceslav, mučenec, 28- kimovca, na Češkim. S. Ladislav, kralj, 27. rožnika, na Erdeljskim (Sedmograškim). »S'. Stanislav, škof in mučenec, 7. vclkotravna, na Poljskim. S. Mihael, veliki angelj , 29. kimovca, na Gališkim. Ss. Ciril in Metod, škofa in oznanovavca keršansko vere med slovanskimi narodi, 9. sušca, na Moravskim. Ä. Elija, prerok, 20. maloserpana, in ä. llok, spoznovavec, 16. velkoserpana, na llorvaškim. iS. Hedviga, udova, 17- kozoperska, na Silcskim. ■S. Spiridion, škof, 17. grudna, na Dalmatinskim. S Ни prelit, škof, 24- kimovca, na Solnograškim. -S. Tilen, opát spoznovavcc, 1, kimovca, na Koroškim. S. Jožef, 19. sušca, na Krajnskim, Stajarskim in Tirolskim, in v poslednjim še S. Virgili, 26. rožnika. ä. Just, mučencc, 2. listopada, v Terstu. Víehteri prestopni prazniki v tetu ÉSA3. Pepelnica: 9. svečana. — Velikonočna nedelja: 27 Sušoa. — Binkostna nedelja: 15. vel, travna. - S. Пел-nji ga Telesa dan: 26. vel. travna. — t. Adventnú nedelja: 27. listopada. liniek ( Ňti>iii|il) |io novi poMtnvl : M. kr. II 11. kr. za sneske do 20 fl. — h čez 1600 do 2000 fl. 5 — če» 20 » 40 » — 6 » 2000 » 2400 * 6 — » 40 » 70 » — 10 » 2400 » 3200 » 8 - » 70 » 100 » — 15 » 3200 » 4000 » 10 • » 1.00 » 200 » — 30 » 4000 » 4800 » 12 — » 200 » 300 » — 45 x. 4800 » 5600 » 14 — » 300 » 400 » 1 — >' 5600 » 6400 » 16 — » 400 » 800 » 2 — » 6400 » 7200 r 18 — >» 800 » 1200 » 3 — » 7200 » 8000 >' í 20 — » 1200 » 1600 » 4 — za zneske čez 8000 fl. se od vsacih 400 íl. plača 1 fl. več; zneski pod 400 H. se pa pri tem za polne vzamejo. Rodoslovjc vladajoče austrianske hiše. Cesar austrianski: Franc Jožef I., cesar Austrianski, kralj Ogerski in Ceski, kralj Loinbardski in Beneški, Dalmatinski, Horvaški, Slavonski, Ga-liški, Vladimirski in Ilirski, kralj Jeruzalemski itd., nadvojvoda Austrianski, veliki vojvoda Toskański in Krakovski; vojvodaLo-tarinski, Solnograški, Stajarski, Koroški, Krajnski in Buko vinski; veliki knez Erdeljski; mejni grof Moravski; vojvoda Gornje-in Doljne-Sileški, Modenski, Parmazanski, Piačenskiin Zaderski; pokneženi grof Habsburški, Tiroljski, Kiburski, Goriški in Gra-diškanski, knez Tridentinski in Briksanski; mejni grof Gornje-in Dolnje-IiUŽiški in Istrianski; grof llohencmbski, Feldkirhski Bregenski, Sonnenbcrški itd.; gospod mesta Teržaškega, Kotara in Slovenske meje; veliki vojvoda vojvodine Serbske itd. itd.; rojen v Beču 18. vclk. serpana 1830, natsopil vladarstvo 2. grudna 1848. Bratje Cesarja: 1. Nadvojvoda Ferdinand (MaksJožei), rojen (i. mal. serpana 1832. 2. Nadvojvoda Kari (Ludvig Jožef Maria"), rojen 30. mal. serp. 1833. 3. Nadvojvoda Ludevik (Jožef Anton Viktor), rojen 15. vel. travna 1842. Slariši cesarja: Franc Kari (Jožef), carevič in nadvojvoda Austrie, kraljevič Oger-ski in Ceski itd., vitez zlatiga runa itd. itd., rojen 7. dec. 1802; se je po odstopu cesarja Ferdinanda prostovoljno odpovedal vla-darstvu, ki gaje izročil svojiinu pervorojenimu sinu, sedanjimu cesarju Francu Jožefa I., 2- dec. 1848. Njegova žena: Sofia (Friderika Dorotca), hči rajniga Maksimiliana, kralja Ba-varskiga, gospá reda zvezdo-križniga, rojena v Monakovim 27. januarja 1805, zaročena na Dunaji 4. nov. 1824. Brat in sestri očeta cesarjeviga: 1. Ferdinand (Kari Leopold Jožef Franc Marcelin) I., cesar au- strianski itd., rojen 19. aprila 1793, je nastopil vladarstvo Austrie po svojim očetu Francu I. 2- marca 1835, kterimu se je pa prostovoljno odpovedal 2. dec. 1848. Njegova žena: Maria Ana Karolina (^Pia), hči rajniga Viktor Emanuela, kralja Sardinskiga, gospii reda zvezdo-križniga in vikši varhinja Ins-bruškiga zavoda za plemenite gospe, rojena 19. sept. 1803, zaročena po poroki v Turinu 12. febr. in na Dunaju 27. febr. 1831. 2. Maria Klementina (Frančiška Jozefa) , nadvojvodinja austrianska itd., rojena 1. marca 1798, zaročena v Sonbrunu 28. julija 1818 z Leo pol dani, kraljevičem obeli Sicilij. 3. Maria Ana (Frančiška Terczia Jozefa Medarda), nadvojvodinja austrianska itd., rojena 8. junija 1804. Četerta žena rajniga cesarja Franca I. Karolina (Augusta), visi varhinja reda zvezdo-križniga, hči rajniga Maksimiliana, kralja Bavarskigu, rojena 8. lebr. 1792, zaro- 3 ćena po poroki v Monakovini 29. oktobra, potem na Dunaji 10. novembra 1816; udova od 2. marca 1835. Predstrici vladajočiga cesarja: 1. Janez Kerstnik (Jož. Fab. Sebast.) , nadvojvoda austrianski, vitez zlatiga runa, velki križnik reda Marie Terezie in Leopolda itd., c. k. general f, maršal, vlastrvik dragonskiga polka štev. 1, višji upravitelj merništva in bojniga graditelstva itd. itd., rojen 20- januarja 1782. Njegova žena: Ana, grofinja Brandhof, rojena v letu 1803, zaročena 3. sept. 1823. Njegov sin: Franc Janez, grof Meranski, rojen 11. marca 1839. 2. Kaj ner (Jožef Jan. Mihael Franc), nadvojvoda austrianski, vitez zlatiga runa itd., rojen 30. sept. 1783. Njegova žena: Maria Elizabeta, princeza Savojska in Karignan-ska, rojena 13. aprila 1800, zaročena v Pragi 28. maja 1820. Njegovi otroci: 1. Adela i da, rojena 3. junija 1822, zaročena 12. aprila 1842 z Viktoram Emanuclam, vojvodam Savojskim , kraljevičem Sardinskim, 2. Leopold, vitez zlatiga runa itd., rojen 6. junia 1823. 3. Ernest, vitez zlatiga runa, rojen 8. aug. 1824. 4. S i g i s m u n d , c. k. oberstar , rojen 7. januarja 1826. 5. Ilajncr, o. k. oberstar, rojen 11. jan. 1827. 6. Henrik, c. k. oberstar, rojen 9- maja 1828. 3. Ludcvik (Jožef Anton), nadvojvoda austrianski, vitez zlatiga runa itd., с k. general f. c. mojster, vlastník peďniga polka št. 8. rojen 13. dcc. 1784. Otroci rajniga nadvojvoda Karina: 1. Maria T e rezi a (Izabela), gospá reda zvezdo-križniga, rojena 31. julija; zaročena v Trientu 9. januarja 1837 s Ferdinandam II. kraljem kraljestva obed veh Sicilij. 2. Albreht (Friderik Rudolf), vitez zlatiga runa itd. itd., c. k, f. mar- šallajt., deželni in vojni poglavar na Ogerskim, rojen 3. augusta 1817. Njegova žena: Hildegarda, hči kralja Ludevika Bavarskiga, gospá reda zvezdo-križniga , rojena 19. junia 1825, zaročena v Monako vi m 1. maja 1844. Nju otrok: Maria, rojena 15. julia 1845. 3. Kari Ferdinand, vitez zlatiga runa i.t. d., c. k. f. mariallajt., rojen 29. julia 1818. 4 Maria Karolina, gospá reda zvezdo-križniga i. t. d., roj. 10. sept. 1825. 5. Vilhelm, vitez križ. reda, c. k. gcncral-major,rojen 21. aprila 1827, Sin 2. zakona rajniga nadvojvoda Jožefa, fiala tirni Ogerskiga ; Štefan (Franc Viktor), vitez zlatiga runa i. t. d., c. k. f. maršallajt., vlastnik c. k. pešniga polka št. 58, rojen 14. sept. 1817. Tretja žena rajniga nadvojvoda Jožefa: Maria Dorotca, hči vojvoda Ludevika Fr. Alcks. Virtembcrškiga, rojena 1. listopada 1797, zaročena 24. augusta 1819. Otroci: Elizabeta, gospá reda zvezdo - križniga, rojena 17. jan. 1831; — Jožef, rojen 2. marca 1833; — M a r i a, roj. 23. aug. 1836. Lepoznanske rečí. Od kod ime koledar ali kolendar. Bi utegnil morebiti kdo prašati: kako da se je ti knjižici ime „koledarčik" (mali koledar) dalo, ki skorej nekoliko po latinskim „calendarium" in po nemškim „Kalen-der" dahne? Takim povemo, da so bukvice kolcďarčik ali mali koledar ali kolendar imenovane za to, ker smo jim hotli slavensko imé dati, kar se bo v naslednjim opravičilo po tem , kar je ž с „občni Zagrebački kolendar za go-dinu 1846" dokazal. Naši spredniki, dokler so bili še neznabožci in brezver-niki, so malikovali ter mnogotere stvarjene reči za bogove častili. Vidi vši na priliko, da jim od sol n ca veliko dobriga iz-haja, da brez njega ne morejo ne zeljša rasti, no živali živeti, so mislili, da je solnce bog, ne vedoči za njegoviga stvarnika, in so solncu v čast praznike obhajali. Tako so obhajali 24. grudna začetje solnca, ki so ga imenovali koleda ali kolenda. Ob tem dnevu so se ljudje veselili, da se jim je solnce zopet jélo približevati in jih greti, toraj so peli in se radovali; in ker so ljudje takim pevcam marsikte-rih darov dajali, je viditi, da so ravno od tod tudi te darove k ol cd e imenovali, — kolednike ali koledar je pa tiste, ki so jih zbirali. Kavno iz tega namena sokoledi tudi malike postavljali, in koleda je bil pri njih praznik veseljevanja, radovanja, vošenja sreče in darovanja. Kakor Kara m z i n piše, tudi dandanašnji ruHovski otroci vsako leto koledovajo, to je, hodijo na božič pod okna premožniših prebivavcov ter spevajo pesmi, v kterih se beseda koleda večkrat ponavlja. Odkar je Slovanam zasijala luč keršanetva, so koledne ra/iveseljevanja in šege večidel na božič prenesli; vunder se imé koleda ni zgubilo. Na Slovenskim hodijo fantje ali pa možaki okoli božiča delječ okrog poduhovnijah in soseskah darov zbirat, postavim, za novo cerkev, za oltar, za zvonove itd. To zbiranje se imenuje ko léd o vanje, zbiravcl pa. ki koledovajo, so koledniki, koledarji, ali po nekdanjim govoru tudi kol end ar ji. Koledniki imajo ime odsvojigadu-hovnijskiga pomočnika ali pomočnice, na priliko: koledniki svetiga Martina , svete Marjete, Matere božje itd., nosijo za klobuki šope ali pušeljce, in so pri ljudeh v posebnim spoštovanji. Kadar pridejo v hišo , jim veli darežljivi gospodar ее za mizo vsesti, ter jim prinese hleb potice, popertnjaka itd., in jih močno priganja, da naj si g a režejo in jedó; vunder pa kolędnik, če bi bil še toliko lačin, le kaj maliga odšipne, ker bi mu sicer utegnili oponašati, da se gerdo obnaša in da ne zna (lepo) jesti. Prav navadno in prava narodska šega je še dandanašnji v mnogih krajihKrajnskiga koledovanje na večer pred novim letam in pred sv. 3 kralji; fantje in dekleta pa tudi bolj odrašeni moški in ženske grejo, večidel svete pesmi pevajoči od hiše do hiše, kjer se jim za petje kakošen dar podá. Jungman piše, da se pri Horvatih imenuje koleda ali kolenda: 1) pesem, ki se poje na novo leto; 2) tudi predglaska (antiphona), ki se speva na božič v Zagrebški stolni cerkvi. Sedanje čase znajo vsi še pesem peti, vunder ne vedó več, da bi se koleda imenovala. Linde v svojim Poljskim besednjaku piše, da je koleda pri Horvatih dar, kteri se na novo leto daje; pri Bošnjakih pa se imenuje kolenda pesmica, ki se poje v predbožič ali v prednovoleto. O koledi v Serbii Vuk Stefa novic tako piše: „Pripovijedaju, da su odprije išla momčad u očí Božiča od kuce do kuce te igrala i pčvala nekakove pesme od kolede, to je gotovo uza svaku riječ govorili su: kolędo! .Ja so malo opominjem iz takovc jedne pčsme, kako pčvajo , da im krave budu mliječne, da namužu pun kabao mlijeka, da okupajo maloga Boga: »Da okupam kolcilo! »IHalng Boga, koledo! >1 Božiča, koletlo! V Dobrovniku je bila stara navada, po petkrat na leto: v prednoč sv. Martina, sv. Nikola, rojstva Odrešeniko-viga , perviga dne leta in vodokerstja , prijatie s koledo obiskati. Otroci so teh večerov z veseljem pričakovali in se preskerbeli s pesmami za prijatie in sosedo, kterc so imenovali ко I en de, to je , kolede. Bolj čislanim in starejšim deržinam so spevali njih slavo in dobrotljivost, prijatiam pa in znancani njih male nepopolnamosti in napake, in kako nej so poboljšajo. Vse to je bilo pa tako šaljivo in spodobno napravljeno, da so ni ne prijatel žalil, ne kolenda mogla k za- bavliicam šteti. Tem pesmam enačili niso pisali ne Latinčine Taliani, kakor misli g. Ročči (Danica ilirska 1839). Ravno tako je znana koleda C eh ani in S lova k a m. Tudi pri njih pojejo drobljanci v večer novica leta pod okni in dobivajo male darove. Pri P olj a c i h terpí koleda (kolenda) od Božiča do Svetnice. V tem časa hodijo mali de-čaki po selu od hiše do hiše (kakor tudi pri Horvatih) z jaslicami ali s papirno zvezdo ter pojó: „V žlobie (jaslicah) leži, kto pobieži, koledovac malemu?" itd. — Ljudem spomin in visoki pomen teh praznikov bolj globoko v serce vtisniti, je nekdaj duhovnik sam (kakor še zdaj na Slovaškim) o tém času svoje podložne obiskal. Pred njim so šli dečaki v cerkvenih srajčicah oblečeni in z zvonci po ulicah žvénkajoči. Stopivši v stanico je dal duhoven stanovav-cam britko martro kušniti, se je ž njimi prijazno pogovoril, otroke izprašal keršanski nauk, ter skrivnost svetih dni razložil in šel s koledo dalje. — Tako se je obhajala koleda po selih ; tode bogatini in veljaki so jo veliko svetičnejši obhajali. Oni so svoje domačine obilno počastili in potem bogato obdarovali; dajali so jim kterikrat polne mošnjice dnarjev, sreberne kupe ali kozarce, konje, so jih celo s celimi seli ali vasmi obdarovali. Po poljskih vaséh se koleda navadno začenja v večer sv. treh kraljev; torej so Poljaki ta dan imenovali sčodrim večorom" (darežljiva večerja), ker so takrat starši otrokam in gospodarji deržini koledo delili. Iz tega, kar je bilo rečeno, se vidi, da je beseda k o-Jeda globoko v našim narodu ukoreninjena, da je narod nima od včeraj ali od predvčeranjim, ampak od nepomljivo davnih časov, da je tedaj narodovna in čisto slovenska in slovanska. Koleda (ali po starejši obliki zavoljo rhinezma kolenda) pomeni izvirno v našim jeziku pomlajeno leto. Naj bodo tedaj te bukvice koledar (koledarcik), ali po starejši obliki kol en dar, ker ta veseli čas oznanujejo in o tém času luč sveta iifflcdajo. Koledar ali kolędnik se imenuje , kdor o božiču k novimu letu poje in srečo voši ali koledva. Tudi ta knjižica želi vsim Slavenam in vsimu svetu blagor in srečo, toraj naj se zove po slovensko kolenda r ali koledar — ali ker je knjižica majhna in ponižna „kole d a r č i k". V dan ko ledi posvečen so naši spredniki prerokovali: kakošno bo vreme prihodnje leto. Te bukvice vam pa brez prerokovaDja naprej povedó resnico: da zna bili ali jasno ali pa oblačno, ali solnce ali dež , ali vročina ali hlad ali pa тгая, in še celo sneg in srež, in da bo marsikterikrat tako, kakor radi nimate, pa tudi dostikrat tako, kakor radi imate. — Da pa ne bote kterikrat zoper koledarčka godernjali, ne pozabite, da noben gospodar ne zna tako dobro gospodariti, kakor Gospod nebes in zemlje; po njegovi volji, ne pa po domišlii pratikarjev se ravná vse na svetu. Večno resnico govori o tem naš mojster pesnikov, slavni Kose ski, ko pravi: — — —. Prevdari pridno O stisku tug besed spomin: Če vse v korist ne steče vidno, Ne zabi, de si praha sin; l)e v tvoj namen prilično, kratko Je tebi Bog nalogo dal; Nebeško рак veliko p ratko Je pisal sam, in sam le bral! Od kod Imé „Pratlkn". Beseda „pratika" je prostimu slovenskima ljudstvu veliko bolj znana, kakor beseda „kolendar", za ktero le malokdo vé. Vunder je kolendar (koledar) ravno to, kar je pratika, in kolendar ali koledar, kakor smo v po-prejšnim sostavku dokazali, je stara slovenska beseda, „pratika" pa je po latinski ponarejena, po kteri so tudi Nemci segli. Ozrimo sena stare čase nazaj, in našli bomo, da per vi nemški kolendri so se večidel imenovali „P r a cti ca auf das .Jahr — —u. Takrat slovenskih pratik še ni bilo, ko so Nemci že praktike imeli. „Večna ali stoletna pratika" je našim bravcam dobro znana. Izdelal jo je slavni opát K na u er v Langhei-niu na Nemškim; natisnjena je bila v letu 1753. Kako pa je bila imenovana ? „Calendarium O e co no m i cum Prac-ticurn Perpetuum", das ist imtnerwiihrender kurieuser Hanss-Calender, darinnen zu finden, wie ein jeder Hauss-Vatter sein Hauss-Wesen mit Nutzen einrichtcn, die Miss-Jaliro crkennen, der bevorstehenden Noth weielich vorkom-men und die folgende Zeit iiber, nach der 7 Planeten ln-fluentz juiliciren moge. Gestellet von D. Mauritio Knauer, Abbten zum Kloster Langheim. Demo beigefftget eine feine Anweieung, was von Monat zu Monat durch das ganze Jahr in Haushaltung zu thun scye. Gedruckt i m Jahre 1752". Tako najdemo besedo „practicum" in „p r a cti ca" v nadpisih starih kolendarjev, preden so si jih še Slovenci na-rejati začeli. Namesto nove besede kovati, so pa naši predniki vzeli tisto, ktero so pri tistih slišali, ki so že kolendar imeli, in tako je postala „pratika" iz „praktika". Beseda „Practicuin" ali „practica" pa pomeni po našim jeziku to, česar jo ljudem za vsakdanje življenje ali vsakdanjo rabo potrebno ali koristno (praetiseh); toliko so si namreč iz zvezdoslovja, iz stanja solnca in lune in druzih nebnih stvari, ki so v zvezi z našo zemljo, zapisali v te bukvice (pratiko), kolikor jim je celi letni čas o ti zadevi vediti potreba bilo. — Od tod ime „pratika" po naših mislih. Besedica o imenih meecov. Narpoprej nekaj od mesca prosijnea, ki se scer tudi prosinec, p ros e n ec, proz i mec piše. Nar bolje jo bomo menda zadeli, ako jo prosijnec pišemo od besede prosi-jati, ker je luna sopet za novo leto posijala ali zasijala. Prosto ljudstvo južno-slavenskih dežela mesce le po spremi ni h lune šteje, tako, da mu velja za prosijnea tisti mesec, kteri se pred 35. grudnam mladi. Zato je tudi na Krajnskim star pregovor: „prosijnea je bil Kristus rojen". Slovenci prosijnec imenujemo per vi inesec leta (januar), Horvati pa pravijo poslednjima letnimu mescu (decembru) p r o 8 i n а c. Taka razločnost imen je celô med nami nar bližnjimi sosedi , da, če gre kdo zadnji dan prosijnea iz Zagreba, pride per vi ga prosijnea v Ljubljano! Ali ni to smešno? Ali ne zna v posebnih zadevah, na priliko, pri odrajtvilu ka-kiga plačila , pri splačevanju kupčijskih menic ali prizgotov-Ijenja kakošne koli pogodbe tako imenstvo celo napčno in v škodo biti? Poglejmo iména mešcov v mnogoverstnih narečjih slovanskih, — kakošna različnost! Slabo kaže za bližanje slovanskih jezikov, ako tako potrebno in tako lahko pervo stopnjo vzajemnosti tako dolgo odlašamo, da še v imenih mešcov edinosti ni! Vsi narodi Evrope razun Madžarov in Slovanov so napravili imena meseov po latinskim, in tudi v ruskim jeziku imajo mesci latinske imena — kaj so čemo le mi ostali Slovani o tem obotavljati, in čmu? Da edeu druziga no razumemo, ali da še celu eden druziga motimo! Naj nam ne bo to izgovor, da latinskih imen prosto ljudstvo ne razume. Kmalo se jih bo navadilo, veliko imen pa že vé. In — je li res, da vsak prost človek našo sedaj navadne slovenske iména mešcov vé? Ni ne res; prosto ljudstvo loči in zaznamuje letne dôbe večidel po praznikih in svetnikih. Poprimimo se tedaj vsi Slovani v pisanju meecov latinskih imén, in ne godimo vsak svojih. Naj bo (o pcrvu stopnja vzajemnosti! Perva ренет Koeeekiga. Potaż b a *). (Sonet.) Nej žuga svet, gorijo ncj pušave, Vihár valove morja ncj dervi, Na zemljo tresk , po zraku grom verši, Divjajo ncj sncžnikov goličave; Na puštinjah porušene planjave Nej ljutih vojsk sirovi krik doni, Pred njim, za njim nemili glad mori, Množivši strah raztrešnicc kervave. Ta tužni dol, te britke časne sanje. Nevihti cilj, zaiipnim sercu lom; Ni bitju tem , ni duhu inojmu stanje. Čez groba noč beseda vedno sveta Mi kaže tje, — mi kaže krasni dom, Moj stalni dom, veseli dom očeta! Koseski. *) Častitim bravcam in bravkam „koledarčka" podamo tukaj pesmico, na mnogo strani znaminivo. Jc namreč ona perva natisnjena pesem Koseskiga , kteriga ponosno Slovenci svojiga imenujemo; — je pa tudi pervi sonet v slovenskim jeziku. Zložil jo jc lvoseski, ko je še nježin mládenec — učcnec 7. šole v Ljubljani bil; — v Ljubljanskim nemškim časniku ,,Ulyr. Wochenblatť' leta 1818 jo najdemo natisnjeno, pa z mnogimi tiskarnimi pogreški. Slišali smo že zdavnej , kakošno veselje je rajni Čop nad tem pervim slovenskim sonetam imel, ker po njegovih mislih je naš slovenski jezik kakor nalaš vstvarjen za mične pesniške merila Talianov in sploh južnih narodov; in kdor vé, kakošna prijatia sta rajni C'o p inPrcšerin bila in kako skerben vodnik je skušeni Čop nadepolnimu pesniku Prešernu bil, bo lahko zapopadel , daje po vsiin tem ta s toliko slavo takrat sprejeti sonet Koseskiga berž ko ne pogla-ven nagib in vzrok bil poznejih neprecenljivih Prešernovih sonetov, ki se po vsi pravici k lasičke dela imenovati zamorejo. Poslednja pesem Prešernova. Pariz in a. Po angleškim Byrona do 14. oddelka poslovenil doktor Fr. Preserin. (Iz njegove še nikjer natisnjene zapuščine *). Azo, moi ľ ar iz in e in oče Hu g o-1 a, svedši nju .strašno pregreho, ju pokliče pred sodbo, ki je v sledečim odlomu popisana. Odhišovc Azo ni. Vkup zbran Kak lep! da mora stati, uh! Je v dvorski liram obóji spol, Pred očem sin takó, Ves v Esti pervi, žlahtni stan. Ko tam je mogel Hugo stat On vsede se na sodni stol ; In jeze sodbo poslušat Svetvavci, straže so okróg; Očetovo, ojstró! — Sta grešnika mu blizo nóg, V obrazu obupa ni sledu, Mladá oba, — on brez ostróg, Desravno ni iz ust glasu. Brez meča, spóne na rokah — Pesmica že sama po sebi in pa vse omenjene znaminive okoljšine so nas tišale g Koseskiga prositi: naj bi nam pripustil to pesmico natisniti, ktera se nam zastran imenovanih okoljšin toliko važna zdi in kiera nam kaže, da je naš Koseski že prepreval v milim domačim jeziku, ko so še zlo zlo redki bili domorodni glasi v gaju slovenskim. Dolgo не je branil blagi pesnik in le nerad se je vdal našimu nadleževanju, rekoč, da to delo mladenča in še zlo pokaženo po mnogih tiskarnih pogreških ni več natisa vredno. Vunder, ker nam vse rad da, kar ima, nam jo je poslal za ,,koledarčka" le toliko popravljeno, kolikor je izvirnost perviga natisa pripustila. — Poslal nam jo je s tem tudi znaminivim pristavkam, da nadpis pesmi ,,po-tažba" mu je rajni Vodnik svetoval. „Ko sirn o tein ž njim govoril — nam piše g. Koseski — je sedel stari častitljivi pesnik ravno pri pisni mizi; na to vzame svoje slovame spise v roke; mi pové več besed za nemški „T ro s t"; tudi ,,t о I ažba" je imenoval; poslednjič pa mi vunder „potažba" nasvetje , in pri ti sim tudi ostal. Za me je tedaj to dclice le zato važno, ker meje z Vodnika m, Copam in posredno tudi sPrešer-nam — tedaj s tremi možmi, ktere tako visoko spoštujem, v duševno dotiko pripeljalo. Vsi trije že v grobu počivajo, in vedó poslednje besede moje slabe pesmice ceniti". — Nate jo , častiti bravci in mile bravke! ,.Koledarčku" je krasna cvetlica. Izdatelj. *) V zapuščini slavniga rajniga pesnika smo našli prevod Pari-zine do 14. oddelka, iz kterih poslednje in še nikdar natisnjene, ,,koledarčku" uverstimo. Nadjamo se, da bojo častiti bravci in bravke poslednjo pescin našiga prezgodaj umerliga pesnika z veliko radostjo sprejeli. Izdatelj. 4 Molčé tam bleda čaka pred Sodnikam ona sklep čez. gréh, Kjer pred vesel je sjal pogled Nje govoreči po verstéh Ji streči hrepenečih mož, Kjer žen, deklet, cvetečih rož, Bla skerb posnemati sladke Besede, hójo, šego nóš, Vso ljubeznjivost nje; Kjer iz skerbi v očeh nje jok Bi vzdignul bil ji tisuč rok, Snel s tisuč nožnic meče koj, Pripravljene vse za-njo v boj. Kakó se je premenil čas! Ob moč pokoršnja njih. nje vkaz' Molče, nje brambe ni jim skerb, Oči v tleh, čelo polno gerb, Boke na križ, v obrazu léd, Na žnablih zasramvanja sled , Sedi gospá, žlahtnikov red. In on, izvoljeni nje zvest, Ki bi pušico vzel zdaj v pest, On, ki bi vmerl alj jo otél, Ak bil bi prost en miglej cél, On, ki ga mačohe pogled Je vnel, — v verigah z njo je vred, Ne vid' obupa solz tolkanj, Ki za-se manj teko, ko za-nj. Trcpavnice, nad kterim žil So madežik višnjel je vil Skoz belši, ko snegu belóst, (Za žnable kakošna sladkost!) So zdaj blé viditi zares Le teža, senca ne očes; Megljčn, težák pogled nje blag', Oči, studeno debelih srag. Mu solz se za-njo viii bi tok, Alj vsili pogled je va-nj ozert, Če čuti skerb, zatisno jok, Stoji po koncu, ncpotčrt; In kar sercé skrivej terpi, Pred množico ne ostermi. Vunder ne siné pogledat je , Ne dni preteklih spomnit se, Dolgá, ljubezni, zdanjih zvez, Sovraštva dobrih, oča v jez', Sodbe sveti, sodbe nebés, In njé , ali njé! pogledat1 jih Ne sme nje lic, kot smert bledih Skipelo bi sercé, in ves Na dan prišel b' obup in kes. — »Se včeraj ■— Azo zdaj začne — Me žena, sin, slovila sta; Te sanje davi so prešle. — Zvečer ne bo nobeniga, Sam boni , dokler svoj tek končani, Naj bo! Človeka ne poznam, Ki bi, kar jez, ne storil sam. Med nami zvez razterganih Jez nisim kriv. Pustimo tó, Že čaka, Htigo ! te menih, Po tim dolgá plačil1 ojstró. be preč! Bogá zdaj prosi ti. Pred ko pripelje zvezde noč, Poskusi, de ti odpusti In te odveže , če je moč. Na zemlji tukaj kraja ni, Kjer skúpej eno uro le Bi mogla sopsti jez in ti. Bog te obvar! Ne bom jez je, Ti vidla boš glavó njega, Ti, slaba stvar! — Ne morem več — Idi brezserčna žena preč; Ne jez, ti si vmorila ga. Če ta pogled te ne vmori, Končal no bom jez tvojih dni«. Skrije Azo zdaj obraz — Senca se žila debeli, De vidi se, kak vrela kri Z možganov sem ter tjô hiti; Zató pripogne se en čas, De bi skril kak mu gre okó Trepečo dene na-nj rokó. — Boke sin vzdigne vklenjene, En kratik čas, on prosi, de Bi slišal oče ga. — Molčé Dovoli on mu prošnje tć. Ilarodske ремни slovanskih narodov austeian-skiva cesarstva Češka: Sirotck. Osirelo dite, 0 pul druhém létč. Když ge rozum bralo , Na matku se ptalo. »Ach táto, tatičku! Kam ste dal mamičku?« »»Twá matka twrdč spí, Zádny ji nezbudi. Na hrbitowe leží Ncdaleko dwcrí««.— Jak dítč slyšelo , Na hrbitow bčželo. Spendlíčkem kopalo, Jchličkau hrabalo. Když se dohrabalo. Smutné zaplakalo : »Ach mámo, mamičko! Promlawte slowíčko«. »».Ach, ditč! nemohu, Mám na sobč hlinu. A na srdci kámcn — Horí juko plamen. Jdi dité, jdi domu, Maá tam jinau márnu««. »Ta není tak mila, Jako wy ste była. P o s 1 o v e n j e n а: Sirotek. V mladih dneh zgubilo Dete mater milo. Začne odražati, Misli: kje je mati? »Tata, ah moj tata! Kje je mama zlata?« »»Mama jc zaspala, Nikdar ne bo vstala. Na pokopališi Vštric duri jo iši««. — Dete to slišalo, K grobu pribežalo, / iglico kopulo, V groba dno tišalo, K truplu dokopalo, Britko zajokalo : „Ah Г cn glasik pusti Mama 'z sladkih usti«. »»Milčik, nisim vstani, Tcška perst mi brani, In na scrci kamen, Hujši kakor plamen. Pôjd1 domú, snj tamo Imaš drugo mamo««. »Ah ta ni tak mila. Kakor vi ste bila. •) Za pokušnjo podamo pod tem naslovain venec mičnih narodskih slovanskih pesem v izvirnim jeziku in s prevodam slovenskim, zloženim skozi in skozi po našim izverstnim pesniku posp. Francetu Cegnarju, razun perve Češke, ki je bila že zdavnej poslovenjena po vcrlim pesniku gosp. J. Zal nam je le, da nam je v natisu izvirnih čeških, moravskih, poljskih in serbskih pesem tem narečjem lastnih pismenk r s strešico (rz, rž), c in « s repičen», probifta l, topljcniga и itd. manjkalo. Vunder bojo v teh jezieih zvedeni bravei t» pomanjkanje v branju lahko nadomestili. Izdatelj. Když má chleba dáti, Trikrát jej obráti. Když wy ste dáwala, Wy ste mazáwala. Když hlawičku češe, Krew potučkeín teče, Když wy sto česala, Wy ste objímala. Když nožičky myje, O škopiček bije. Když wy ste mywała, Čele ste zlíbala. Když košilku pere , Diw mne ncprokleje. Když wy ste práwala, Wy ste si zpiwala. Což je po té máme, Když my wás nemáme!« — »»Jdi dite, jdi domu, Poruč Pánu Bohu. Já tam prijdu k tobe Л wezmu tč k sobč««. — Dite prišlo domu, Položilo hlawu. Jeden den stonalo, Druhy den skonało, Treti — pohreb mčlo. Ko kruh reže, bieda Trikrat ga ogleda; Ko ste ga vi dala, Ste ga namazala. Češe me na glavi, Lasce m1 okervavi; Vi ste me česala, Sladko objemala. K1 mi nožice mije, Me ob mivnik bije; Vi ste me vini vala, V čelo kušovala. Ko mi srajco pere, Se nad mano dere; Vi srajčico prala, Sladko prepevala. Črnu ta nova mati? K' vi пстогЧс vstati!" »»Idi ljubčik, zroči Božji se pomoči! \ kratkim pridem k tebi Pa te vzamem k sebi««. — Dete se vernilo Glavco položilo. Pcrvi dan zbolelo, Drug1 dan otcrpnelo, Tretji — pokop 'melo. Moravska: Wyminowání. Jcstli jsi ty krajci, ei! zc swčta šircho, Ušij ty mnč suknu, ei! z lista makowého. »Já ti ju ušiju, ei! zlista makowého , Napradešli niti, ci! z dešča ma-jowého«. Poslovenjena: Pogoji. Si, krojač *), primalial, hej! s širocega sveta, Šivaj novo suknjo, hej ! mi z lista makov'ga. >. Jaz bodem šival, hej ! ti z lista makov'ga. Le naprédi niti, hej! mi z dežca majov'ga«. ") Krojáč, to je, šivár ali poncmčeno-slovcnsko žnidar. Já ti jich napradu, ei! z dcšča majowého Ušijesli čižmy, ci! z komára mladého. »Já ti jich usijo, ei! z mladého komára, Wystolešli postcl, ei! na prostred Dunaja«. Já ti ju wystelu, ei! na prostred Dunaja, Jestli na nu lchneš, ei! suchyma nohama. Jaz jih bom naprédel, hej! ti z dežca majov'ga, Če mi šiješ čižme , hej! s komarja mladega. »Jaz ti jih pa šijem , hej ! s komarja mladega, Če postcljcš postijo, hej ! mi v sredo Dunaja« *). Jaz postcljem postijo, hej! ti v sredo Dunaja, Če se va-njo vlcžcš, hej! z no gama suhima. Slovaška: Barbora. Kril na wojnu werbuje, Żeny, dioAvky slučuje, •Ženy, diowky po predku, • Samych chlapow do zadku. Jeden sa mu stary zdal, Że on syna sam nemal. Má on doma tri dcérky, Pekné ako holúbky. Ta naymladšja Barbora Slowioko mu mluwila: »Nestaraj sa, taticku! J á puojdcm na wojničku. Kup mi konja wranného. Nowuo sedlo na nélio, Zlatu šáblu ku boku Л pár pistol do rukú«. »Bi Barbórko, dccro má, Znášli že je wojna zlá? Nedáwaj sa do predku , Ale radcej do zadku!" Keď na konja sedala, Otec i mať plakala, Ona na to nedbala, Do predku sa držala, Wen zo dworu wybchla, Trikrát tábor obehla. Král sa na to cudował Potom k wojsku powedal: »To jc woják obratný, To je šuhaj prekrásny, Po slovenj ena: Barbara. Kralj na vojsko spravlja se, Zbira žene, deklice, Zenc, deklice odspred, Zad korači fantov red. Starček zraven tud je bil, Ker se sin mu n i rodil, Hčerke zale tri domá Kot golobčikc imá. Mu najmlajši Barbara Tiho je govorila: »Ne żałuj mi, oče, ne, »Jaz podani na vojsko se; »Kupi konja vranca mi, »Z novim sedlom ga pokri, »Zlato sablico za pas, »V roko daj pistol mi kras«. »»Barbara , o hčerka mja , »»Veš li, kaj je vojska zla? »»Ne, ne dirjaj ne odspred, > » V o 1 i raji zadnji red!«« Se na konja dvignula, Oče, mati plakala, Ona ni porajtala, Jc naprej zadirjala; Sc i7. dvora zakadi, Trikrat tabor obleti. Kralju zdi se čudno to. Tak ogovori vojsko : >/To pogumen jc vojak, >To prekrasen je junák, *) Bčko Do no vo imenujejo drugi Slaveni Dunaj. Keby on bol panenka, Hnedby bola má ženka«. »Jasny Kraly! panna som, Drž si slowo, twoga som!" »Ivo bil gospodična bi »Vzel bi ga za ženo sit. ».Svitli kralj! jaz dekle sim , »»Mož beseda, tvoja sim!«« Polj s k a : Przemiany. Kasta. Stane ja sic, stane tym sywym kaczorem I popłynę sobic tym bystrym jeziorem, Twoja mila nie bede, Kole ciebie nie siede, Jasienku mój. Jas. A mamci ja takie sidła, Zlapc kaczkę za skrzydła; Musisz moja mila być, Mnie te woła uczynić: Kasienku moja. Kasia. Stane ja sie, stane ta wodna ry-bcczka, I poplyno sobie tamta bystra rzeczka, Twoja mila nie bede, (ponavlj.) Jas. Maja rybacy taka wcdcczko, Wyłowią łatwo z wody rybcczke, Musisz moja mila być, (ponavlj.) Kasia. Stane ja sic, stano siwenkim gołąbkiem , I usiadc sobie pod zielonym dąbkiem. Twoja mila nie bede , ( ponavlj.) Poslovenjena: $ premini. Kasia. V sivo račico se hočem spreme- niti, Bistro jezero plavajo prekositi, Ne bom tvoja ljubica , Ne vpoguj kolenica Jasenko moj! Jas. Jaz pa imam zanjke jakc tako , Vjamem za peruto račeo vsako, Moraš moja ljuba biť, Mojo voljo dopolnit' Kasenka moja! Kasia. Jaz pa v ribico ve bodem spremenila, V bistri vodi tii in tam se potopila, Ne bom tvoja ljubica, Ne vpoguj kolenica Jasenko moj! Jas. Hibiči pa take mreže imajo 'z vode ribice loviti znajo, Moraš moja ljuba biť, Mojo voljo dopolnit1 Kasenka moja! Kasia. Bodem pa zletela siva golobica, Skrila se v zeleno listje bukve tica. Ne bom tvoja ljubica, Ne vpoguj kolenica Jasenko moj! JaS. A mamci ja ostre siekiery, topory, Każe powycinać te lasy i bory, Musisz moja mila być, (ponavlj.) Kasia. Stane ja sie, stane ta jasna gwiazdeczka , I pójdę do nieba prosciutka dró-žeczka Twoja mila nie bede, (ponavlj.) Jas. A mamci ja strzale, przy boku, To ja nia zabije te panne, w obloku: Musisz moja mila być , (ponavlj.) Kasia. Moja matulu! pieczžc juž placki, pieczźc i kołacze; Niechże ten Jasienko do drzwi nie kołacze. M usze jego żona być , Wole jego uczynić, Matulu moja! Rusińska: Krakowiak. Bieży konik, bieży, Trawka pod nim leży, Scześliwa dziewczyna, Co chłopcom niewierzy. Próżne me zamysły, I próżne wzdychania, Żyć s teba, niciiioge, bos mi togo »brania. Czyli żem sic na ten Biedny świat zrodziła, Żebym cale życic W goryczy trawiła? Jas. So sekire ostre in topori Kot las naglo bodo padli bori, Moraš moja ljuba biť, Mojo voljo dopolnit' Kasenka moja! Kasia. Pa bom v Jasno zvezdico sc spremenila , Poj dem do neba, se ondi zasvetila, Ne bom tvoja ljubica, Ne vpoguj kolenica Jasenko moj! Jas. Jaz privežem strelko si krog boka. Zvezdo vstrcliin znad nebes obiuka. Moraš moja ljuba biť, Mojo voljo dopolnit' Kasenka moja! Kasia. Moja mamica! k možitvi peči prešce in kolače! Ncčc v duri nehat terkat Jasenko inače, Moram njega žena bit' Njega volji se uklonit', Mamica moja ! Poslovenjena: Krakoviak. Beži konjček, beži, Travca pod njim leži; Srečno dekle, kterc Mládenec ne zneveri. Zastonj mi zdihovati, Zastonj ini je tožiti, Osoda meni brani, Ti moj ne moreš biti. Zakaj na tužni zemlji Sini reva se rodila, Da grenko solze v zalem Življenju bi točila? Jednym sionce wschodzi I wzbiia sie w góre , A mnie niesczešliwéy Zachodzi za chmurę. Serbska: Mladoženi. Milan konja na Bosni potkiva, Ne kuje ga, čim se konji kuju, Veť ga kuje srebrom i olovom; On ga kuje, konj se nogom baca. .Vlilan konju potijo govori: »Stani konju, stani, dobro moje! »Ako, konju, dobro dovedemo, »Bite dobro i meni i tebe : »Opleštč ti jasle javorové, »Metate ti smilja i bosilja, »Dan da jedeš, a dva da se igraš; »Ako l', konju, udo dovedemo, Bite udo i mene i tebe: Opleštč ti jaslc jadokove, »Meta tč ti gorke černerike, »Dan da jedeš, a dva daboluješ«. Vam milo solnce vshaja, Se smeja v zlatu zorje, In meni pa nesrečni Zakriva se za morje. Poslovenjena: Ženin. Milan kuje konjiča na Bosni, Ne kuje ga, s čim se konji kujo, Ampak kuje s srebrom gain svincem; On (ra kuje, konj pa z nogo bije. Milan konju govori na tihem: »Stoj o konjček, stoj mi, dobro moje! »Ako, konjček! verneva se dobro, »Bode dobro meni in pa tebi; »Bom oplctel я javorom ti jasli, »Bom ti kladelsmilje in bosilje*), »Da en dan boš jedci, dva igral Se. »Ako konjček! verneva se hudo, »Bode hudo meni in pa tebi: »S ternjem bodem ti opletcl jasli, »Kladel bodem gorko ti čmeriko, »Da en dan boš jedel, dva bolehal/. Horvatska: Vojni novdk (rekrut). (Je skozi in skozi razumljiva brez poslovenji Trava zelena ! Gdo bu tebe, trava, kosil, Kad ja budem puško nosil ? Boža rumena! Gdo bu tebe, roža, tergal, Kad ja nebum k Maši hodil? Vino čcrleno ! Gdo bu tebe, vincc , pil, Kad ja budem v zemli gnil? *) Cvetici tako imenovani: smilje, Stroliblumc, slamna cvetica, bo sil j, basilka, basilicum. /S-.v^ c. \ Hrsrdc (V. Cegiiapjcve. Gin je no. Kd bom t/tri _ arttt ta. ror tle rta rt j rat te pó par ne tro rtr ha ta fto ftlcr mi pi jr /tri atao.ro o _ pro str no t. ta t rr rtr. r tre/1 У jat dft ti ha 't. ta strti. rtrxar -ŕ, r rt r t rt o rr * # rt rr f ttfr rtr ; str sin . •sv r a . e í ľa e tir- t га /нгг rte tro t hr It t'er nt t titan га o — ttjr/n IrfMt rte/ h a,.J'rt pi -je hrt uro ste tto 0L € m t n rt e ene/t - ei- rr / pa tla 11'; ha. ptt ra ; t as trti. rt r хае sfi sitt. ari ta a rr. ... si ra . U Л \ V Ljubljani. _ —. S*» 1 -----'