List 36.
Gospodarske stvari.
Letošnja žitna letina v Evropi.
Pretekli mesec je bil, kakor so „Novice" poročale, tretji veliki mednarodni trg (internationaler Saaten- und Getreidemarkt) na Dunaji. Sešlo se je iz različnih krajev svetd okoli 5000 žitnih trgovcev, kmetovalcev in družin, ki so radovedni bili, iz obravnav in poročil tega zbora izvedeti: ali se bode dalo letos iz Avstrije in Ogerskega žitnih pridelkov kaj ali nič v tuje dežele izpeljati.
Naj iz teh obravnav našim bralcem damo kratek posnetek, kakor ga je priobčil „Oest. Landw. Ztg."
Pridelek pšenice je bil v Avstriji le srednji, za 200.000 tisoč centov manj kakor lani, na Ogerskem pa za 2 milijona čolnih centov manj; po dobroti je letošnja pšenica za 4 odstotke slabeja memo lanske. Ker pa je še od lanskega pridelka obilo, tedaj ta zaloga ne bo samo le domačim deželam zadostevala, ampak mogoče bo pšenice do 6 milijonov centov v tuje dežele prodati.
Rži se je v Avstriji za 100.000, na Ogerskem pa za 700.000 vaganov manj pridelalo kakor lani; v dobroti je letošnja rž za 3 odstotke slabeja od lanske. Na ptuje se bosta dala kaka 2 milijona centov izpeljati.
Ječmenovega pridelka je v Avstriji in na Oger-Bkem za 3 milijone vaganov manj kakor navadno v druzih letih; vrh tega je ječmen prav slab, in k večemu 8e ga bo dalo 1 milijon na tuje prodati.
Ovsa je v Avstriji čez 400.000 vaganov več od lani, na Ogerskem pa še čez 2 milijona vaganov manj, sploh pa je oves dober. Ker je lanskega ovsa še obilo v magazinih, se ga bo vkljub slabi letošnji letini dalo Se mnogo spečati na ptuje.
Pridelek koruze se pričakuje bogat.
Krompirja je deževno vreme veliko pokvarilo, Vendar je pričakovati v obče obilen pridelek.
Iz vsega tega je gotovo, da je letošnji žitni pridelek v Avstriji in na Ogerskem srednji in da bo mogoče , vsake sorte žita še v tuje dežele prodati, ker letina v druzih deželah Evrope ni obilna, in če se cena Avstrijskega in Ogerskega žita ne bo previsoko pojavila.
Poglejmo zdaj v druge Evropejske dežele, kako °fldi stoji z letošnjo letino.
Severna Nemčija je skoro vsega žita pridelala *e srednjo mero, le ječmen, oves in posebno oljnate r^stline so deloma slabo plenjale , deloma pa prav nič brodile.
Na Bavarskem sploh pridelek še srednji ni, prav tako je tudi v deželah ob Renu, na Saksonskem in Slezkem.
Južna Nemčija bode precej potrebovala ptu-jega žita.
V Svajci pridelek še srednji ni, potrebovala bo ptujega žita več ko 3 milijone centov.
Na Francoskem je letošnja letina slabeja od lanske; vendar ne bodo Francozi tujega žita veliko potrebovali, zato, ker imajo še lanskih zalog.
Na Laškem bodo potrebovali kakih 20 odstotkov ptujega žita več kakor v navadnih letih.
Na Angleškem in Irskem je pšenični pridelek za 25 odstotkov manjši, pa tudi za toliko slabeji; tudi ječmena, ovsa in krompirja jim bo zelo manjkalo.
Iz druzih dežel, katere mnogo žita vvažvajo v Evropo, se poroča, da na Ruskem je bila žitna letina slaba, in da se bode komaj tretji del od tega, kakor lani, dal izpeljati v druge dežele.
Rum unij a ima le pičli srednji pridelek. V Ameriki pa je letošnja letina bogata tako, da bode mogla prav veliko žita v druge dežele prodati.