,,/\H105i. »Amok! Amok!« se glasi najstraSnejši klic afriških in sploh tropičnili krajev in je svarilo za vse, da teka o- krog zblazneli, obseden od pohlepa po morenju, ki j.e še danes uganka znanogti. To neugnano hrepenenje pa prelivanju krvi ni posledica kake bolezni, ne izvira iz zločinskega nagona, ampak zagrabi žrtev brez predznakov kaJkor grozna sila in jo tudi zapusti naenkrat. Amok blaznost se najrajše loti črncev in jo bomo razložili ter pojas¦nili na vzgledih, ki so se resnično doIgodili. Zamcrsc Kipaci. V Kitale v Afriki je napodil beli farmer s švoje posesti zamorca Kipaci z .družino vred. Po odpovedi se je odpuKČeni zamorec globoko zamislil in nacnkrat v nedeljo popoldne se ga je o[prijela »amok« podivjanOst. Z nepopisa.o groznim krikom je zagrabil v kotu jstoječo sulico in je prebodel z enim sunkom svojo ženo in otroka, katerega je imela mati iia hrbtu. Nato je stekel li koči soseda, je udrl skozi vrata in je pognal skozi presenečenega zamorca isulico. Drug dorhačin, ki je slišal smrt¦ni krič, je prihitel na pomoč in je skušal morilca zadržati, a je plačal ta pojsku-s z življenjem. Pod utisom ncugnanega pohlepa po krvi je zbežal Kipaci jproti stanu s /oje hčere, ki je bila že oanožena. Na tej poti je srečal ubogo ba*ble, ki je stopilo iz gozda z dračjem na »hrbtu in jo je na mestu zaklal. Pri sti>kanju za lastno hčerko je pritekel mimo koče, pred katero sta se igrali dve ženski s svojo deco. Na smrt je zabodel ivse šthi. Od tamkaj je zdivjal proti ko čuri svoje hčerke, a ni nasel nikogar kloma. Naprej — naprej — naprej —kričeč, kakor bi ga bil obsedel sam satan. Zajgledal ej nekaj moških, ki so pasli živino ter se jih je lotil. Med tem so drugi beli kolonisti opozorili farmerja, da ije Kipaci obseden od amoka. Ta je oborožil svoje ljudi s puškami in črnce jpa s sulicami. Vendar domačini s-o bili tako preplašeni, da se niso upali nad jbbsedenca. Kipaci je divjal naprej in je jiiašel svojo hčer pri kravah in kozah tina paši. Hčerka je še pravočasno zapazila divjaka in pobegnila v gozd; pa hvendar jo je oče dohitel in jo prebodel. Slednjič je bcli farmer s celo četo dotbro oboroženih mož dohitel zamorca na jipašniku, kjer se je že bil pomiril in je iiiotel živino odgnati v hlev. Sam je na[to peljal gospodarja do žrtev, katere je ipobil, gnan od nepojasnjene sile. r ' J Podivjani Srni podčastnik. Pi'ed nedavnim časom je zagrabil aimok črnega podčastnika, ki jo bil na [glasu kot posebno uslužen ter dobro;hoten. Iz vojašnice je stekel s puško y Jroki proti naselbini črncev. S puški"nim kopitom je pobil vsakega, ki ga je 'srečal. Pograbil je gorečo tresko in z njo zapalil dve ulici zamorskili koč. Divjaka se je lotilo vojaštvo, a je ranil poveljujočega oficirja skozi nogo in na'daljeval s požiganjem. Ustrelil je še 2 rzamorke, 5 pa jih je težko ranil. Streznil se je še le pri pogledu na vojaškega kuhai^ja domačina in se pustil mirno Ipdpeljati v zapor. Brez vsega je izročil .straži puško ter naboje. Pri zaslišanju fje trdil, da se niti najmanj ne spomiaija, da bl bil kaj zagrešil, a je bil po jVpjaškem zakonu kratko malo obso- jen na smrt in drugim v strašilo takoj' ustreljen. Še drugi slučaji. Izbruhi amoka v vročih pokrajinah niso nikaka redkost. Pred nedavnim časom je obsedel amok Indijca v mestu Kalkuta. Pobil je 6 ljudi in med temi tudi svojo ženo, kalero je obglavil s sekiro. Na cesti se je lotil Evropejca, ki je bil primoran, da ga je ustrelil in se ga tako ubranil. V mestu Karachi je sedel. aprilskega jutra nosac v trgovini svojega prijafelja, ko je vstopil domačin z nožem za pasom. Brez vsakega povoda je zagrabil nosač domačinov nož, je zabodel na smrt posesti-ika noža in lastnika trgovine, je stekel po ulici in zaklal 13 oseb, ki so mu bile čisto tuje. Zelo redki so slučaji, da bi se bila amok besnost lotila belokožca, ampak je ta besnost udomačena najbolj pri črncih in Indijcih.