.jubljana 22. decembra 1951
Leto I.    Stev. 2    Cena 10 dici
L  I   S  T     L J   U   B   L J  A  N   S  K  IH     5   T U   DENTOV
V  TEJ   STEVILKI:
REPORT AŽ A:
HEIDELBERSKA UNIVERZA
KREFTOVA ..TEORIJA" FILMA IN SCENARIJA
PREOSTAVA MLADIH IGRALCEV
Ustanovna skupščina
ZVEZE STUDENTOV
V nedeljo, 15. decembra se je v Sin-dikalai dvoraai vršila ustaaovaa skup-ščina Zveze štadeatov uaiverze ia vLsokih šol v Ljubljami. Poleg dete: gatov so bili na kanfereaci prisotai tudi rektor uaiverze aaiv. prof. dr. Kušej Gorazd, rektor TVŠ dr. ing. Horvat, člaa CK KPS tov. Milko Gor-šič. zastopaik glavaega odbora Eaot-nih siadikatov Slovenije, predstavaiki profesorjev ia -partiiske organizacije.
Na koafereaci je podal poročilo člaa CO ZŠJ tov. Saksida Staae. Pri-našamo glavae mksli iz ajegovega iz-črpnega ia teh(aega poročila.
Zaradi vsestraaskega ia iatenzivaej-šega zanimajija študeatov za aajraz-ličnejša vprašaaja, ima novo osnova-na organizacija široke možnosti za svoje delo. Da se aova organizacija še ni povsem aveljavila med študeati, je krivda na aekaterih faakcioaarjih, ki se niso lotili dela. marveč so ča-kali na iaiciativo mladme.
Organizacjia bo nova šele tedaj, ko bomo začeli v njej delati na nov aačin Če pa čakamo, je seveda sUbSa od stare. NeekspediUvaost, čaikanje, la-godnost v izvrševanju aalog — to so danes aajtežje aapake.
Ko je tov. Saksida govoril o aapa-kah, ki jib. je orgaauzacija imela do-sedaj, je na prvem meslu omenH or-ganizacijski formalizem. Vzgojao dele smo pojniovali preozkb.
V resaici smo glavao aal<»go mla-diaske orgaaizacije, namreč vzgojo, reducirali na politično vzgojo, to spet na pozaanje političaih problempv. Za poznaaie poliiičnAh problemov smo smatrali dovol), če študent sedi na sestaaku in posiuša (edenski politični pregled. Vse bogastvo vzgojaih pro-blemov, odgovore na vprašanje o od-nosih med Ijudmi, o etikiv o smisel-nosti bdealov, aadalje problem reali-zacije vsega v življeaju — vse to smo hoteli posredovatt aa sestankih, kjer smo obravnavalj polilitne ia or-gaaizacijske probleme.
III. pleaum CK KPJ je da\ organi-zaciji aove iaiciative, veadar so se pofavile škodljive temdeace. Vodstva so aamreč v delu popusiila, čakajoč iaiciaiive mladine, vsako delo pa so študentje eaačili s formalizmom.
Pribiižno v (akem slogu so bili tudi prvi koraki za ustauavljaaje Zveze študentov. Ba bi lahko pričeli z uspeš-nim vzgojnim delom, moramo ugoto-viti glavae negativne poteze lika da-lušajega študenta. Osaovaa pomaajk-Ijivost je v ajihovih plitvth nazorih o družbi. V najboljšeni slučaju vedo o tem povedati usialfea« formule. ne povzpaejo se pa do pravilaega pojmo-va-nja vzrokov, bistva, da ne govorvmo o razumevaaju eličnih aačel, njih smi selnosti itd.
»Eao takih etičaiJi načel, o kalerem iaiajo aaši šudeaje le zelo splošae in meg-lene pojme, je odnos posamezaika do kotektiva. Iadividualizem je zaa-čilen pofav na naši univerzi. Pog<»*ti iadividualističai izpadi. nezaiatere-&iranos»t aekalerih lovarišev za družbo ia delo v seminarju, za sllk z dru-girati, izolacij.t zgolj v strokovao delo — te »tvari srečujemo vsj»k dan.« Tak problem je <ud> sirapaiiziraaje z za-padnjaškimi ideologi jami. Za tako sta-nje nosi velik del krivde lud» orgn-nizacija sama, ki je (ak;» vprašanja reševala le z ua|bo)J spiožnimi paro-latni.
Tudi p^isivnost }e po»ledica takega načina vodstva.                                 !
Aktivizacija mladine je aiogoča le ob vzp«rednem izgrajevaa.ju lika 5(w-' deata. Tako delo je mogoče le. Le bo-mo poprej do aajvečje možaosti raz-1 vi!i Ias(ne sile študeata. »Tako bo z.a-čatil skrb družbe z»se iri svojo dolž. nost. povrniti storjeao.«
»Druga    karaklemtičaa   črta   mof« biij    sposobnosf   samoslojne   kritične1 presoje  problemov,   na   katere  naleti vsak dan.                                         |
Trefja črta. za študenta še posebao': važna zaradi ajegove pomemba« vloge v družbenem življenju, kot visoko-kvalijiciranega strokovajaka, je ak(i-j vea odaos d« vseh obdajajočih f pmblemov, sposobaost realizirati 1«: •e »amo^tojne zakijučk«.«
O NOVEM ŠTUDIJSKEM REŽIMU
Infervju z rektorjema univerze \n TVS
P« poročilih dnevuega tiska o posvetovauju Sveta i» /uauost ui -kulturo PLRJ. diie 8. in 9. novcmUra r Beogradu, se |e na posvetovajiju razpravJjalo med ostaliiu tudi « uve<l(ii si»rosčeiiej.šeg;a štiulii^kega re/ima na univerz»h in v visokih šolah, RcSitev tega vpra.šarija je bila prepnšfejia posaineznim iin'verzani in visokim šolatn- Por»fila dnovnega tiska so sprožila nied štndenti živahua razpravJjaiija, katorih b-stvo smo sknšali zajeti v nasiednjih dveli vpra.šaHjih, »a kat«n odiijdvarjata  rektorja  l'riiverze i" Tehnifne visoke solf.
I.  .y*zadnjem Pasu so  se  iaed študenti živahiio   razpravljala vprašan.ia o vezanih   izpitnih rukik.   V vimIiio   vefji jneri  se ^ pojavlja   naziranje,  da  bi   bil©  nujno odprvitj  dosedanji   liačin   izpitnih   rokov   in   npeljati   nio/nnst« po!a«a.nja
zptov  preko celega lefa.
Kaksiio je Važe  naziranje? Smatrate,  da bi   bilo to  potrebno   iii   koristno,   ali   se   Vain   zdi   neputrebito, <'elo kvamo?
II.  Na   inno^ih   fakuHetalt   ia   oddelkih   se  študijski  nafr(i   sfalno   aJi   vsaj   vsako   'eio   izpreminjaj«.   NJmi   reiji pojavi.  da.vsak letnik nek© fakultete oz.  nddelka študira  P« drugein študijskftm aavrtu, kar v muogočent kvam« vpl va, aa  kakovost  študija.   I'rav   tako s« š-tudij>kj   nafrli  aa  nuiogih   faknltetah   i'n   oddelkih   preobširni   in   vsebujej«   dokaj prfdmeiov, ki prid-ejo v živ!jen.jski prak«<i Ka.j malo v poštev.
Kakšui s» izgledi «a.dokoueiio usjaljitev štiidijskih nantov? Obstojij« možiuisti za skrčeaje uniega gradiva na dejansko potrobno >nov, ne da bi pri tem zašli r nerartinst vsckakor Skodljve preozke sp«cializacije?
Drugi del referaia se je bavii z vprašanjera. kako izgrajevati lik štu. deata, ki bo odgovarja} zahtevain na-ših načel.
»Če &uio ugotovili, da je biia nega. tivinh lastaosti štadeata delao kriva usmerjenost organizacije mimo nolra-ajih iateresov študenta, patem bo no. ve pozitivne Jastnosii vzgajala spoji-tev z notranjim življenjem.«
Če govorimo o zaaimanju za poli-tičae in ideološke probleme, moramo aajprej ta pojem izdatao razširiti. Ta problematika je namreč dokaj boij ši-roka, kot si obtčaj^o mislimo.
»Ce nai aaše polidčao delo potegne študenta za seboj, se mora najprej poglobiti. Ponavljanja dejstev, ki jih stud^at vsak dan sliši ali čita, mora zameajati razlaga vzrokov dejstev, razpravljanje o zakonitostih političae-ga razvoja, o vlogi malih aarodov v sodobni politiki, » pomeau in medse-bojaem odaosd moralnega in ekoaom. skega fakturja ter njuaem vplivu aa politični položaj itd. Nemogo^e je iz-črpati vse možne teme.
Skratka: z razštritvijo, povecaajem količiae političnega dela ne bomo opravili nič: prodirali moramo nenieh-no v bistvo političaega dogajaaja.«
Svojevrstae oblike ima na uaiverzi ideotoška borba. Sovražaiki so marsi-kje izkori»Wi vzvišeno stalšiče vod-stev d« iadividualjnih vprašaai] študen-in marsikje (udi u&peli. Idejno po-Utičaa problematika je tesao povezaaa s strokovaim udejstvovaajem. Tudi tu je mogoče zajeti jako široko podTočje. »Kratek skok. pri katerem smo mogii zafeti le drobcea izraz veiikanskega bogastva neraziskanih terenov druž-beaih problemov. aam je pokazal mož. nost idejno-vzgojaega ia političaeg1« dela v povezavi s sirokovao usmerje-nostjo, ae da bi pri tem prisiljevali en« ali drugo stran. Tako delo seveda ne more preaesti šablon ali izdelanih tez Jipa t945 do 1948.«
Govoi jeaje, da &e študeati za nic ae zaaiiaajo, ae držt. Saj že »amo dej&tvo, da se je nekdo vpisal prav aa dolo-čeao fakulteto, kaže da ima večina lju'Ii le neko zaitimanje, ža} pa ga pogosto ae upošjevamo. Zaaimaaje za neko stroko ubijamo s površaim od-govorom, da je najprej potrebna sploš-aa izobrazba. S tem obeaem ubijamo mladostao strast do dela. do razisko-vanj. »Univerza koaceatrira več tis<»č ljudi z ailadostni>m zagoaom, z aavdu-šenjem za delo in večkrai & precejš-njim strokovnim zaaajem. Vse pred-aosti pa se sploh ne aveljavijo, zaprte ostanejo za zidovi uaiverzitetaih po-slopij. Marsikdaj tako potrebna pomoč unlverze oslane neizkoriščena, ker ai-komur ae pride na misel, da bi jo mogla (udi uaiverza auditi. Čas je. da se uaiverza zbudi in zavzame po-membaejše mesto v n aši dru/.benv stvarnosti.
Dr.  Gorazd Kuš?j
Otlgovor ad L:
Ureditev študija pred drugo sve-tovno vojno je bila na naši uivverzi na splošno taka, da je veljalo na vseh fakultetah približno tole načelo: štu-dij naj bo i*azdeljen na dva dela; prv: obsega 3 do 4 semestre in naj daje v naravoslovnih in tehničnih strokah potrebno splošno teoretično osnovo, v humanistično-družbenih pa zgodovinski in teoretični uvod. Ta del študija, na katerem se je organ-sko gradil drugi, ožji strokovni del, se je končal a prvim diplomskim rapitom, ki se je ponekod tudi ime-noval I. državni izpit. S tem izpitom je pridobil študent naslov kamlidata svoje stroke. Dokler študent tega izpita ni opravil, ni mogel vstopiti v drugi del svojega študija. Potrebne diplomske (državne) izpite o tem dru-gom delu študija pa so' kandidati opravljali bodisi konec zadnjega (osmega) semestra ali po absoluto-riju. Za izpite, ki so jih opravljali po absolutoriju, so veljali relativno gib-ljivi roki, za opravljanje prvih di-plomskih (državnih) iziptov pa so veljali absolutno vezani roki bodisi konec letnega ali v začetku in konec zimskega semestra. Ker so bili di-plomski izipti vedno skupinski, končni pa še na pretežni večini fakultet zve-zani z izdelavo pismenega diplom-skega dela, so silili študenta v po-globljeno in povezano študiranje so-rodnih predmetov, kar je dajalo poroštvo za solidno predelavo in pri-svojitev študijske snovi.
Po osvoboditvi je socialisticna iz-graditev naše družbe terjala čim hitrejšo vzgojo kar največ strokov-njakov z visoko kvalifikacijo. To za-htevo je podpirala se okohiost, da je med sovažno okupaeijo bil normalni dctok študentov na fakultete spodre-zan ;n da je okupator redno delo tam-kaj oviral kolikor je mogel, dokler ga ni končno sploh ustavil. Zato so po osvoboditv; zmagale v naši prosvetni politiki težnje po tako imenovanem »togem sistemu« visokošolskega štu-dija kakor ga pozna Sovjetska zveza pa   tudi  nekatere  dežele na  Zapadu,
 if(i je bii izvoijcit 21  (Ukuliei)   Univoree,   *fx>H  odbora
 Univevritetai odbor, ki bo vodil d«lo
 Visokih   M   ki   Akadeimj.   Xa   sliki:
 tov.   Š^uk«   Ž«rko   (r   #redi)   i«   dr«
posebno Francija in tiste, ki sod:jo y nj?n kulturni krog. Za ta sistem je značilno, da razdeli vso študijsko snov v letnike in da zahteva na koncu uporabljivosti. Ta sistem je verjetno najbolj primeren, da razbremeni da-vsakega letnika izpite o njegovi snovi. Uspešno opravljeni izpiti nižjega let-nika so hkratu pogoj za prehod v višji letnik. To je v bistvu nadalje-vanje^ sistema pouka in učenja na srednji šoli. Ker so letni izpiti posa-mični po predmetih in ne skup.nski, olajšujejo in kar silijo v kanipanjski študij. Znanje je zato površno, raz-pršeno po predmetih, na hitro roko pridobljeno a prav tako na hitro roko zopet pozabljeno. Tako so iz-kušnje končno pokazale, da ta sistem y večini primerov niti ni dosegel pri-čakovane naglice v dokončavanju štu-dija, zakaj mnogi študenti sč morali letnike »ponavljatic, še manj pa je zatiovoljl  zahtevi   po  kakovosti.
Že resolucija III.. plenuina CK KPJ o nalogah v šolstvu je zato na-kazala_ nove smerf, ki se bodo v svoji končni ure3ničitvi verjetno močna približale študijskemu režimu, ki sem ga spočetka opisal. Seveda objektivne okolnosti, med katere štejem za sedaj še nezadostno znanje, ki ga prineso s seboj abiturientii s srednje šole in pomanjkanje potrebnih učnih pripo-močkovza visokošolski študij, še ne dovoljujejo takojšen prehod na so-razmerno liberalno predvojno uredi-tev študija in izpitov. Zato bomo za-enkrat še morali ostati pri tem, da predmete, ki jih predavamo v posa-meznem letniku, zberemo v po dve do tri izpitne skupine, od katerih mora žtudent vsaj polovico do dve tretjini opraviti do vpisa v višji letnik. sicer se ne bo smel vpisati vanj. To bo moralo veljati vsekakor za tiste nižje letnike, ki dajejo osnovno uvcdno znanje, na katerem grade višji let-n ki svojo ožjo strokovno snov. Zato po moji sodbi v nižjih letnikih gib-ljivi izpitni roki ne morejo priti v poštcv. S tem bi grežil; proti zahtevi skladnega, organsko - sistematičnega pr:svajanja študijske snovi, pa tudi proti zahtevi, da se mora študent tudi glede časa, v katerem s! naj to snov pridob/. diseiplinirati. V višjih let-nikih b: mogoce kazalo uvesti še nov izpitni rok ob dconcu koledarskega leta, po absolutoriju pa itak povsodj veljajo relativno gibljivi izpitni roki za  opravljanje končnih izpitov.
Mislim, da bi tak sistem najbolj ustrezal zaključkom sej Sveta za zna-nost in kulturo vlade FLRJ z marca in novembra t. 1., saj je bilo na zadnji seji ponovno dano navodilo, da »je treba režim študija sprostiti, odpra-viti togi srednješolski sistem, po ka-terem se morajo konec vsakega leta opraViti vsi izpiti, da ne pojde leto v rzgubo, vendar se pod svobodnejšim režimom študija ne ?me razumeti od-prava vsake obvezno9ti opravljanja izpitov. To vprašanje sodi v pristoj-nost ljudskih republik m ga je treba rešiti posebej za vsako fakulteto in za vsak oddelek.t
Odgovor ad II.:
To vprašanje žo precej časa rešu-jejo nase študijske komisije po fakul-tetah m visok:h šolah. Demokratiza-cija vsega našega družbenega življe-nja je prenesla težišče odločitve v tej stvari na fakultete in visoke šole. Mislim, da to daje poroštvo, da se bodo študijski načrti končno vendarle ustalili. Prvo, o čemer mora zavladati jasnost, je to, kakšen lik strokovnjaka mora posamezna fakulteta tzobliko-vati  glede na zahteve  na^« družbe.
Danes je že povsodi prodrlo naziranj-«, da stvar visokih šol n; in ne more biti ožja specializacija njihovih absol-ventov. One jih morajo izoblikovati v splošno uporabne strokovnjake na podrcčju njihove širšc panoge, specia-lizacijo pa mora dati šele praksa -in poseben študij po doseženi diplomi. Pač pa naj fakultete v višjih. letni-kih s tako imenovanimi izbirnim (op-cijskimi) predmeti dajo študentom možnost neke ožje usmeritve iia področju njihove stroke, ki pa ne snie iti na škodo njihove sploSne strokovne našnjo prenatrpanost študijskih pro-i gramov s preveč specializiranirni' predmeti in da vzgoji splo^no pod-kovane, široko razgledane strokov-njake z neutesnjeno ustvarjalno s<k».
Dr. ing. Alojz Hroval
I.    Odgovor:   Na   Tehnični   visokt' šoli  so z uredbo določeni izpitnt  rokt  i« to: v juniju (poletni)  in v septembru (je-senski) kot glavna izpitna ioki. poleg te-ga se medsemestralni   februarski     izpitni rok. S tem je takorekoč zaikonito dana mož-nost  vsakemu   slusatelju,  da  v  teh   rokiU opravi svoje izpite. Tako doloteni roki so1 potrebni zlasti za skupne predmete, ki jih. poslusajo jluJatelji več fakuket (raatema-tika,   fizika,   mehanika,  i.  dr.),  ker bi   bit' sicer profesor pd izpraševanju skozi  cel» leto   ze!o oviran  pri  drugem  svojem   red-nem delu.
Za druge predmete, zlasti v visjih seme.i strih, kjer je število Ikandidatov marijše, se te uredbe ne jemlje tako togo upojtevajoč ravno razne okolisčine, ki otežkočajo >!u-sateljem študij. Zato dajejo posamezni pro-fesorji vmesne xoke, nekater; mesetno (prvi ali zadnji teden v mesecu), drugi, zlasti za diplomske predmete, pa poljubno skozi celo leto. To zadnje je sicer za slu-šatelje ugodno, }e pa manj prikladno za. profesorje z ozirom na čas in prosrore. Samo zaradi prilik, ki obstoja/o pti naš, je ta olajšava in prostost na mostu, sicer pa bi morala zlasti na tehnični visoki so!t obstojati urejenost tudi v izpitnem režimu, kei bi se s tem slusatelji navajali na red, ki je za poznejse delovanje v živlfenju ta-ko nujno poereben.
Vsdkakor pa  bo  potrebno u-vesti  zopetj diplomske izpite pred komisijo.
II.    Odgovor:    Kar  sc  tiče  Študfij-načrta in njegovega jpreminjanja,  je
treba pomniti, da šc nismo t ustaijenih prilikah. Nekateri predmeti 5e sploh niso zasedeni, za nekatere predmete itnamo ho-norarne predavatelje iz operative, ki se tu-di menjajo po sili razmer, kar ima za p»-sledico spremembo nazis^a predtneca itd. Vsekakor pa so glavni predmeti nespreme-njeni, v spiosnem se menja le naztv scran-skih predmetov. Vendar pa ostane tvari-na v bistvu enaka. To variranje pa ne more vplivati kvarno na kakovojt studija, kajti slusatelj polaga izpit iz predmeta. ki gz. je posiusal. Ni pa primerno, da-se kdo učt po kakih zastarelih skripuh in to se celo na pamet, ne pa z razumom.
Da so študijski načrti na nekaterih ft-kultetah in oddelkih preobširni, drii, kar se vidi iz tega, da niti najpridnejši ne morejo v predpisanem času diptomirati. PreobSirnost smo prcvzeli po osvoboditvi in jo še celo razsirili. Sedaj pa je po sklepih III. plenuma CK KPJ dtrektiva, da se Študijski načrti skrčijo, sorodni predmeti spoje in usmeri šrudijske nučrte . na enoten lik inženir/a $ žiroko o.;nnvno izobrazbo. Fakultete imajo nalog, da štu-dijske načrte v tem smislu preured? v ki>-Hkor jih že niso. Smo torej ru pi»tu, d* študijske načrte ^krčimo nn potrebno stopnjo in jih s tem tudi ustalimo, tako da bo dobil absolvent tehnične visoke šole Široko tehnično izobrazbo, usmerjenje ozir. sp€cLi!izacija pa bo prene^ea* *u su \L-piotnsko deio tii ft* pctist«.
ITALIJANSKA
STREMLJENJA
Ena najstarejših univerz Evrope
V mednarodnih političnik dogod-kih se je Italija v zadnjem Sasu znova prerilai precej v ospredje. Kar tri stvari so, zaradi katerih premlevajo v svetu njen poloiaj: prizadevanje, da bi postala članica OZN, zahteva po reviziji mirovne pogodbe in vedno bolj odkrito in razsirfeno neofašistično gibanje.
Na vsakem zasedanju Generalne skupščine OZN pride do razprave o sprejemu Italije in naj skupščina še s tafco večino glasov podpre ta predlog, je pozneje odgoden, ko v Varnostnem svetu Sovjetska zveza izrabi veto in onemogoči izpolnitev italijanskih strc-mljenj. Prav tako na/povedujejo, da bodo o sprejemu Italije rar^ravljali letos v Varnostnem svetu, čeprav je plenum Generalne skupščine s 5U gla-sovi proti 5 glasovom. sovjetskega bloka (Abesinija se je vzdrSala) pri-poročil sprejem Italije.
Vlogo italijanskeffa podpornika prevzamejo navadno juž^oameriške države, kcnterim to z njihovimi kleri-kalnimi režimi najbolj pristoja. Re-Hserji pa so zapadne velesile, ki bi 8 sprejemom Italije dosegle revizijo njene mirovne pogodbe, kar pomeni ertanie omejitev glede italijanske oborožitve — m evo dostojnega člana Atlantskega pakta. RazunUjivo je, da Sovjetska zveza temu nasprotuje. Za-to pa tišči v OZN svoje hlapčiče Ro-munijo, Madžarsko in Bolgarijo. Tem pa zahod očita kršitev mirovnih po-godb glede oborožitve. Vesela igrica j« to, v kateri je enkrat mačka ta, ki je drugič miš.
Naša država ima zelo iskrene od-nose do OZN in zagovarja splošno^ članstvo v tej najvišji mednarodni organizaciji, ki naj bi tako resnično služila svojim dljem. Zato podpira sprejem Italije in tudi vzhodnih so-sedov, pa čeprav bi imela, v obeh pri-merih marsikak prigovor.
Tako je za nas posebno boleča mirovna pogodba z Italijo. Z zelo jas-nvm in odločnim pristavkom, da se ne bomo nikoli odpovedali bratom, ki ostanejo pod Italijo, in dn nismo za-dovoljni s sedanjo rešitvijo trzaskega vnrašanja, smc ugriznili v to kislo jabolko samo. da ne bi povzroeali rtovih  zapletov v svetu.
Revizija mirovne pogodbe pa nas navdaja spet z nmimi skrbmi, Poleg še omenjenih omejitev v oborožitvi, se hočejo v Italiji znebiti določb o narodnih manjsinah. Pravijo, da niso potrebne, češ da že italijanska ustava jamči vse pravice na/rodnim manjši-nam. Ne verujemo jim, da bi le iz Jdiubovalnosti določbam mirovne po-godbe pusčali 60.000 beneških Slo-vencev brez slovehskih šol, da ne bi rrriznali slovenskih šol na Gorišlcem. zahtevali od Slovencev, da vprsujejp of.roke nd italijanske šole, terorizu rali sloveriske občinske odbornike, iz-rinili slovenščino tudi iz cerkve, ka-kor je to storil ob podpori Vatikana videmski škof Nogara, iž slovenskih župnij premeščali slovenske duhov-nike in ta mesta izpolnili z italijan-skimi duhovniki, ki so poleg svojih poklicnih izpitov,,opravili iudi zre~ lostnj izpit iz šovinizma.
Žal bilahko še kar naštevali kri-vice, ki jih mora trpeti naš živelj pod Italijo. Kj& pa moremo dobiU zago-tovilo, da bo kdaj teh krivic konec, še posebno ko imj nehajo veljati ob-veznosti iz tako pomembnega aJcta, kakor ga za naše pojme predstavlja mirovna pogodba?!
Fašizem se je proslavil tudi za-radi zatiranja narodnih manjsin. Da-našnja Italija se kar noce otresti take zločinske slave. Povrh vsega hoče Italija izbrisati iz mirovne pogodbe člen, ki prepoveduje oživljanje faši-zma. Pa celo že zdaj ko ta člen velja, znčne izhajati v Rimu nekdanje Mus-solinijevo glasilo »Popolo d'Itali(M, postane zloglasni prine Valerio Bor. ghese, nekdanji poveljnik fa&ističnih udarnih odredov, častni predsednik neofašističnega glbanja MSI »Nacio-7ialistična fronta«, ki se jt ob Mus-solinijevem prihodu na obla&t spojila s fašistično stranko, v videmski vojas-nici izroče častni prapor in odlikujejo bataljon San Marco, znan izaradi ju-naških dejanj v pretekli vojni*. — in tako dalje in brez konca.
Svet zashrbljen opazuje to od~ hrito dviganje fašistične veljave. Če kdo, potcm sme Jugoslavija najbolj ogorčeno protestirati. Ni to notranja italijanska zadeva. FaŠisti imajo naj-vecji apetit po naši Primorski, Istri in Dalmaciji. Imajo še krvave roke in najtemnejše nakane. Kdor jitn teh ne bo zatrl iri kdor jih eelo podpira, ti z njimi vred prisvaja zločinako slavo.
Do   tahe   soseščine   pa   ni   Jugo-viji. /a stremi k napredku iri mir-nemn življenju vseh narodov.     Dj
Nove st*novanjske zgradbe
pnčenja Raymondov šlager, Id je pone-sel irae najstarejšega nemškega univerzi-tetnega mesta po vsem svetu. Heidelberg, mesto, ki lezi v slikoviti pokrajini, kjer vstopi Neckar iz goratega in gozdnatega predela v dolino Rena, se ponaša že od le-ta 1386 z univerzo. Pfaiški knez Ru-precht I. jo je ustanovil po pariškem zgle-du, a le kar se organizacije tiče, v ostalem pa je bila svojemu zgledu pravo nasprotje. Znacaj univerze je bil sholastičen in samo-stanski. Šele sto let po ustanovitvi se poja-vi med učnim osebjem prvi poročen pre-davatelj, a Šele leta 1550 dobi univerza pr-vega porocenega rektorja. Agricola in Reuchlin, oba velika humanista, sta pre-davala v Heidelbergu, -vendar le kot gosta, kajti univerza se je krcevito oklepala sho-Iastike in zelo počasi po Števiinih reformali in pogosto zaradi vojn prekinjenem delu si je utrl humanizem svoj dostop tudi na to univerzo.
Po smrti Calvina, postane Heidelberška univerza pod patronatom kneza Frideri-ka III., ki je bil sam kalvinist, mednarod-no središče — nemška Ženeva. Na koncu XVI. stoletja zavlada sicer za ktatek čas zopet protestantizem, vendar njegovo vla-danje v Heidelbergu kmalu premine.
Vladavina Friderika V., voditelja prote-stantske lige, pomeni za to mednarodno ža-rise€ znanosti pravo katastrofo. Friderik V., »Zimski kralj«, je izgubil v bitki pri Pragi svoje dežele in Pfalška ter z njo tudi Hei-delberg sta padla v vse grozote tridesetkt-ne vojne. Septembra 1622 osvoji Tilly mesto in grad in življenje univerze zamre za več let. Gustav Adolf je univerzo sicer obnovil, toda ko je presel Heidelberg zapet pod bavarsko nadvlado in je.tavacski.3Qb-. voda pn.'.v;l  znnmenito heidelbersko knjiž-
V Heidelbergu izgubil sem srce ... nico papežu Gregorju XV. Del knjižnice se je vrnil 1815 in 1816, večina pa ye ostak Še do danes v Vatikanu. Po vestfal-skem miru se je vrnil Karel II., sin »Zim-skega kralja», v svoje dežele. Univerza je bila uničena in v letih 1630—1652 ni o njej ničesar znanega. Karel Ludvik, zago-vornik verske strpnosti, je obnovil univer-zo v protestantsko-katoliškem duhu. SloZ-nost je bila življenjsko geslo Karla Ludvi-ka. Prav ta složnost in iz nje izhajajoča težnja k zbližanju s Francijo sta strmogla-vili Pfal?ko in Heidelberg v ponovno po-gubo. Karel Ludvik je porocil svojo hcer EUzabeto Šarloto z bratom Ludvika XIV., vojvodo Orleanskim. Zaradi te poroke je zahtevala Francija po smrti Šarlotinega bra-ta Kark, poslednjega kneza Simmernškega, Pfalsko zase. V vojni, ki je sledila, je bil Heidelberg v letih 1689 ifl 1693 znova razrušen, univerza pa je stala pred oovim propadom. Nekaj let je gostovala najprej v Frankfurtu, nato v Weinheimu in se šele leta 1700 vrnila. Pri povratku je imela vsega skupaj r iri profesorje. Španska na-sledstvena vojna, na srečo ni za daljso do-bo prekinita njenega delovanja.
Novi deželni vladarji iz hiše Neuburg univerzi niso bili prijateljsko naklonjeni Oni kot njihov naslednik Karcl Theodot Sulzbaški so pospeŠevali na univerzi proti-reformacijske ukrepe, tako da so upravljali univerzo skozi skoraj celo XVIII. stoktje najprej jezuiti, po prepovedi njihovega xe-da pa drugi samostahski redovi. 1803 prei-de Heidelberg z delom staropfal&kih pose-sti v roke Karla Fridrika, mejnega grofa Badenskega. Univerza je bila na novo ot-ganizirana   in  ime   prastare   ^Alma  mater
XIX. stoletje je vfsoka pesem heidelberške univerze. Tedaj so gojili prtdvscm staro nemško zgodovino in narodno pesniŠtvo, v drugi polovici stoletja pa je posebno za-cvetelo naravoslovje. Leta 1886 so svečano proslavili 500-letni obstoj »Ruperto-Caro-line« v svojem najvifjem vzponu.
Kaj malo j« poročati o Heidelbergu iz našega stoletja. V letih 1930-31 so zgradili Novo univerzo. Na njeno pročelje so vkle-sali ponovno geslo 2>Svobodnemu duhu!«
Druga svetovna vojna je le za kratko do-bo prekinila delo univerze. Ze avgusta 1945 so se zopet pricela redna predavanja na medicinski fakulteti, januarja 1946 pa na celi univerzi. V prvih povojnih letih so obstojale tudi v Heidelbergu najvecje teža-ve v tem, da je primanjkovalo učnega ose-bja za vso množico univerzitetne izobrazbe željne mladine. Danes teh težav ni več. Univerza ima preko 4000 slušateljev, kar odgovarja približno številu iz leta 1932. V letnem  semesrru 1951  je.bilo  imatrikulira-
so bili mnogo starejfi kot v normaTnem ča-su. Razen tega pa so jih vojna doživ:tja že davno zresnila in napravila iz njih zrele može. Ta dejstva so vodila k forniiranju manjših skupin, v katerih so diskutirali o vseh njihovih prejšnjih in tedanjih življen-skih problemih. Bili so to razgovor iska-nja novih poti, novih rešitev, ki sc bazi-rale na Oiebnih prijateljstvih članov, Un'-verza sama je podvzela v snovanju tega no-vega življenja važen korak. Ustano/ila ie Collegium academicum, dom za prbližrn 160 študentov in družabne prostorf. Na-men kolegija je nuditi študentora možnost. da najdejo sami iz sebe novo pot sc&iqa in Študija, ne da bi univerza pri tetn pose-gala v to s svojimi predpisi. Ta način ;e bil pravilen in primeren vse dotlej, doklcr so prihajali na univerzo starejsi. v vojni dozoreli ljudje. Z dotokom mlajših, ki so redno dokoncali gimnazijsko Šolanje, pa se je pojavil nov problem. To niso več Ijudje. ki hočejo sami sarnostojno iskati svoo z'a
la«.     Univetta • je "člozlvela   si!en~vžpon7
nih 498 teologov, 614 juristov, 1481 filo-zofov in 590 prirodoslovcev. Za enkrat ob-stoja Še ^numerus dau&us^, ker zaradi pro-storoy ni možen sprejera večjega Števila alusateljev.
In heidelbersko študent&ko življenje da-nes? Vsakdo, ki ve le količkaj o Heidel-bergu, si predstavlja tamkajsnje študentsko življoij« polno bursovske romantike, ve-Černih sprehodov pod heidelberškim gra-dom in brezskrbnih nočnih popivanj. To so predstave o življenju Heidelberga. Ge-neracija, ki jc doživela poslednjo vojno z vsetni njenimi gtozotami, pa ima. o kw-(ientovskem sožitju svoje, popolnoma na-sprotne predstave. Študentje, ki so se zbra-K v mestu ob otvoritvi univerze po vojni,
l)enjsko pot, to so še nazreli ljudje ,n ne- ; sposobni za samostojno iskanje; li zahte-vajo že gotove rešitve, ustaljenc in rr.tao začnane sn-.exnice. Tako je nastopila nevar-nost, da se iskanje novih poti ne izgubi kot kaplja v morju in da zavlada staro teakcionarno burševstvo s svojim zgreŠerujn pejmovanjem Časti in dolžnosti, kajti le-10 ima svoje strogo predpisane smernice ?tu-dentovškega življenja. Potreba po družab-nem življenju je dandanes veliko mcčnei?a kot kdajkoli poprej, pravtako pa je tudi i mochejŠa potreba in želja za vkljuČ^oje v že obstoječe trdne oblike kot pa Iastno is-kanje novih poti. S tem je tesao- agroiun porast novega zdravega duha v hcidelber-škem Študentovskem življenju.
(Po »colloquium«)
Staro   poislopje  universe
FO NAŠIH UNIVEBZAH
Člani Zveze študentov Jugoslavije Vseučilišča v Zagrebu so se 9. de-cembra sestali na ustanovni skup-šdrni. Skupščini so kot gostje pri-sostvovali mnogi javni, kulturni in znanstveni delavci ter zastopniki mno-žičnih orgamizacij. Prisotnr so bili med drugmi dr. Miloš Žanko, pred-sednik sveta za znanost in kulturo vlade LRH, rektor ing. Bošnjakovič in zastopnik CO Zš,. Po izčrpnem re-feratu dosedanjega predsedncika tov. Ljuba Majeriča se je razvila plodna diskusija, katere jedro so tvorila vprašanja samopomoči, prevzema menz v upravo študentov, delo klu-bov in prostorov organizacije ZŠJ. Tov. Majerič je v STojem referatu uspel prikaaat: uspehe pa ttidi po-manjkljivosti v dosedanjem delit. (j>študentski list« — Zagreb)
Xa beograjski univerzi in visokih šolah so študenb: že ob ustanavljanju Zveze študentov razvili veliko inicia-tivo. Začeli so reševati mnoga eko-nomska vprašanja študentov. Osno-vali so tudi več sekcij :n klubov. Kon-ference in skupščine kažejo, da ima nova organ:zacija lepe izglede za bo_ doce delo.
Iz Skoplja in Sarajeva poročajo o živahnih pripravah za skupščine Zveze študentov. Izdelal; so že več predlogov    za    osnovanje    klubov   in
sekcij.
Bojkot prof. Kuševiea na Tehniki v Zagrebu je odprl marsikako vpra-sanje načelne važnosti. O tem piše avtor članka »Povezava in odnos med predavatelji in študentk v študent-skem listu.
(»študentsk; list«)
PO UNIVERZAH SVETA
Anglija: V lanskem šludijskem Ietu )e prejemalo Stipendlje 24.266 študen-tov. Poleg tega prejema še mnogo studentov štipendije lokalnih šolskih oblasti. Tako študira večina angleških študentov s pomočjo javnih sredstev. '        (Bund. Ab. Bl., Bern)
Avslrija: Studentje mojstrskega iazieda Dunajske akademije za upo-dabljajoče umetnosti so ižvedli 79-uino gladovno slavko. Studentje so zasedli poslopje akademije in zahie-vali ustanovitev še drugega mojstr-skega razreda tei zamenjave v učnetn osebju. S štrajkom so pienehali šele, da bo njihovim zahtevam ugodeno. ko jim je minist&i prosvete zagotovil, (dpa. VDS)
Avstralija: Na osmlh univerzah in dveh colleges je vpisano 30.000 slu-doščalo potrebam: Cenijo, da se bo šctteljev, vendar to število ne bo za-dvojltl. Enako predvidevajo ustano-moralo število do leta 1965 vsaj po-vltev štirih novih univerz.
(Die Neue Pallas)
Dan&ka: Na mednaiodnem kongresu študeniov medicine, ki }e bil nedavno v Kopenhagenu, so osnovah strokov-no zvezo študentov mediclne (Intet-natinoal Federation ol Medical Stu~ dents Association — iFMSA). CiJj oi-ganizocije, ki bo sodelovala s Sve~ tovno   zdravstveno   organizacijo,   /e
strokovno izpopolnjevanje študentov mediclne v praktičnem poklicneai de-lu.                               (Med Press)
»Pomagajte južnoafrišklm študen-tom črncem« je moto akcje, ki so ;o podvzeli danski studenti. Namen alc-cije je mateiialna pomoč študentom črncem, katerim vlada Južnoairiške unije, kljub protestom Južnoalriške študentske zveze, noče podelitl šti-pendij. Enake akcije so izvedli že v Angliji ln- na Svedskem, ter je dose-daj v ta namen zbranih že okoli 10.000 švedskih kion.
(Den Jydske Akademiker)
Zapadna Nemčija: Januaija 1952 ia-čunajo z dograditvijo novega štiri-nadstropnega študentskega doma v Bonnu. V poslopju bodo poleg stano-vanjskih sob družabni prostori, knjiž-nica, igialna soba, kopalnice in majh-ne kuhinje.         (Hochschul-Dienst)
S težavnim juridičnim pToblemom se bo moralo kmalu pečati Zvezno so-bo moialo pivi mensurni proces po dišče Zapadne Nemiije. Obiavnavati letu 1933. Trenutno /e zadeva še pred sodiščem Gdttingena. Obtožen je neki študent medlcine, ki se je boril z ostiim orožjem. Kazenski zakonik predvideva za tak slučaj izrecno trd~ njavako ječo, ki pa po zakonu Kon-tioinega sveta ne ob$toja yeč. Ob-sodba še ni bila iziečena, vendai bo moialo izreči končno besedo Zvezno sodišče, ker se gie v tem primeiu za slučaj, ki je osnovnega pomena za vse nemške visoke šole.  (Convent)
Zveza nemakih studentov je skleni-M piirediti drugi nemški študentovski dan maja 1952 v Berlinu. Prvi študen-tovski dan se je vršil ]eta 1950 v Kčlnu.         ,                            (dpa)
Vzhodna Nemčija: V času od 15. X. do 15. XI. je bilo prijavljenih 22 aie-tacij študentov v sovjelski conl Uradu za vsenemška študentovska vpraša-nja pri VDS.
Na univerzah Vzhodne Nemčije so izmenjali skoraj vse funkcionarje SED (Sociahstische Einheitspartei Deulshlands) — uiadne stranke v so-vjetski coni. Generalni sekretai SED Walter Ulbricht je ob tej priliki izja-vil, da so bili izmenjani, kei niso iz-polnjevali svojih dolžnosti. (Tanjug)
Nizozemska: Skupina študentov Iz Upsala je obiskala univerzo v Utrecht, kjer so z holandsklmi študenti laz-pravljali o holandskl iolkloii.
(Ferum Akademiale)
V Amsterdamu so 23. novembra svečano otvoiili pivi dom »Medna-rodn^ga študijskega centra. Ta center namerava ustanavljati študentske do-move na Holandsekm in v drugih držvah, ki naj bi služiJi inozemskim študentom. Vsi domovi se bodo ime-novali po častnem predsedniku Med-narodnega študljskega centia Albertu Schveeitzeiju. V Asteidamskem domu, ki ima 35 mest, so že nastanjeni ino-zemsk) študentje vseh narodnosti.
fdpa)
Francija: S sodelovanjem zastopni-kov 53 držav je bilti ustonovliena v
Nici Mednarodna univeizitetna zveza Italija: Na gradu Trevano, nedaleč od Lugana, nameravajo ustanoviti amerikansko univeizo. Po nalogn sed-mih omeiiskih univerz je obiskal ne-davno Lugano univ. prof. Wiiston, piedsednik Brown t/niversify, da pio-uči možnosti ustanovitve ameriške univerze v Eviopi. Namen univetze bi naj bil nuditi ameriškim študentom moinost absolviianja tretjega leinika humanističnega študija v Evropi, kai bi pomenilo veliko pridobitev za štu-dente zgodovine, umetnostne zgodo-vine in UteiatUTe.
(Schwejzerlsche Hochschul-Zeitung) Južnbbfriška Unija: Zaradi študija evropske gledališke umetnosti se je podala skupina g-ledaUških stiokovnja-kov in študentov pod vodstvom juž-noafriškega iežiserja Leonarda Scha-cha za  potovanje  kr'iiem  po  Eviopi.
(dpa)
Skot&ka: Na konieienci urednikov v Glasgowu so izmenjali svoje izkušnje zaslopniki vseh Colege-jev Škotske. Izkazalo se je, da se iazen lista »Gau-die« vsi listi deficitn!. Razpravljali so tudi o vsebini, stilu in kolportaži študentskega lista.              (Saltiie)
Švedska: Študentje Stockholmske univerze ~so poslali švedskemu kiolju plsmo s prošnjo za linančno pomoč univeizi, ki je v težkem finančnem položaju. To je pivi slučaj v zgodo-vini švedskih univeiz, da se obračafo študentje direktno na kralja.
(Caudeasm*)
Vpr
ašujemo in pojasnjujemo
Klub na geogratiji
Elconomska vprašanja
V zadnji številki smo poročali o predlogih študentske komisije ra eko-nomska vprašanja. Obsežno poročilo r» potrebi in možnostih znižanja cen je naletelo na Svetu za znanost in. lctilturo na razumevanje. Kakor smo abveščeHi, namerava Svet urediti ta oroblem z novim koledarskim letom. Načelnik oddelka za visoko šolstvo tov. Tušek je izjavil, da bo svet vlo-žH  vse  sile  za ureditev  težav.
Nov pravilnik v študentskih menzah in domovih
Komisija za ekonomsk« probleme ie predlagala tudi nov pravilnik o pristojnosti študentskih svetov v do-oiovih in menzah. Ta odnos je tesno rezan s spremembo značaja Direk-;ije domov in menz. Dosedaj je Di-rekcija bila namreč gospodarsko pod-fetje in je poslovala po ustreznih načelih. Vendar pa taka ustanova ne nora poslovati vseskozi po takih na-,'elih. Dobiček se more črpati edfisio z pr spf vkov študentov ali iz držav-nih subvencij. Omenjeni predlog ta-\ole ocenjuje potrebo novih odnosov: >Z ozircm na splošno demokratizacijo našega gospodarstva, obstoječe urcdbe ¦» lasthištvu imetij ter z ozirom na oaš statut Zveze študentov Jugosla-vije je treba deformirati lastniški *xtnos v študentskih menzah in do-nov'h in priključenih obratih. Z ozi-rom na novo stanje je treba sprejeti novo organizacijsko obliko up^avija-ija. Delavski sveti v teh ustanovah ie. Izpvemmjajo v študentske svete.«
Skupno problematiko naj bi reše-/aj konzilij. sestavljen iz predstav-likov profesorskega zbora, zastopni-<ov akadelskih organizacij, delegata Sveta za zdravstvo m soc. skrbstvo, lelegati Sveta za znanost in kulturo, 10 en študent iz doma in zastopnik Jniverzitetnega odlora Zveze študen-tov. Sklepi konzilija bi bili obvezni. Oomove in gospodarstvo v njih vodi >dbor, sestavljen iz stanovalcev-štu-lentov, upravnika m zastopnika sin-likalne organizacije. V taki organi-^aciji vidimo poroŠtvo za uresničenje 'eženj študentov po pocenitvi domov n menz in odpravo napak v uprav-janju :stih. Svet za znanost in kttl-huro je naoelno že pristal na te pred-
Vprašonje kurjave
Ek iomska komisija se je doslej >avila z osnovnimi problemi, zato je Po eni sivaivi- razumljivo, da se ni canimala za razne druge probleme. Eden takih je brez dvema to, da precej študentov nima dovolj alj pa nič kuriva. V prejšnjih let"h je štu-ientom pomagal Univerzitetni ko-¦nite. Preskrbel je namreč študentom nakaznice za nabavo drv in premoga po znižanih cenah. Potrebno bi bilo, ia bi komisija za ekonomska vpra-^anja tudi letos uredila pomanjkanje kuriva.
Sfucfentje iz drugih  republik
Za študente-štipendiste Sveta za ^jianost in kultuvo LRS je v precejš-nji meri že poskrbljeno. Neresena pa je ostala težava, kako naj študirajo tovariši, kr so prišli na študij \t ilrugih republik. Njihovi sveti so jim ntunreč ukinili štipendije po večini, in tako so se mnogi izmed njih znašlj v  nevdi*žnem   položaju.   Ti   študenti
upravičeno terjajo od svoje org&n za-cije, da jim pomaga reliti njihove težave.
Vojne sirofc
Po navi uiedbi o Stependijah naj se posveča posebna skrb vojnim siro-tam. Vendar kljub tej uredbi vsi še niso dobili niti štipencMj, niti podpor, tako da nekateri od njih nameravajo zapustitj študij. Mnenja smd, da m potvebno črpati sredstva za podpira-nje teh tovarišev na račun dru^ih kreditnih postavk, ampak naj komi-sija ziagotovi njihovo življenje 2 nd-nim: sredstvi, kot je to pjedvideno po  uredb:  in  kot  to zaslužijo.
Sfudenfski kino
Po podražitvi vstopnic v naših kineinatografih smo mnogo čuli 0 Študentskem k!nu, ki naj bi pred-vajal filme, ki se vrte v ljubljanskih kin^riiatografih po znižanih enotnih, vsem študentom dostopnih cenah. Prosili smo tov. Žarka Petana, pred-sednika Filmskega kluba Univerze, ki to stvar vodi, naj nam pove9 kako dalieč so napredovala prizadevanja za n*a§ kino. Tov. Petan pravi, da bodo po dogovoru z Mestnlm kinemato-grafskim podjetjem študentje videli vse filme, ki se predvajajo v Slogi in Moskvi približno deset dni zatem, \y je bila premiera filma. Predstave bodo ob dveh popoldne. Vstopnina bo enotna — deset dinarjev. V načrtu pa je gradnja študentskih klubskih pro-storov z kmodvorano v še nedovrše-nem delu Akademskega kolegija za Bžid
Dijoška slojišča
Poleg raznih reform, ki so le-tošnjo jesen stopile v veljavo — misliim tu predvsem na nov naein štipendiranja — nas je ne n«j-manj presenetila ukinitev stojišč na koncertfh. Praktično ipemeni ta ukrep za tiste, ki so hodili na sto-jišče, podražitev vstopnine. Doslcj mi se ni znano, zakaj je koneertna poslovalnica to storila, saj ni nčti objavila v časopisju uloinitev sto-jišč, kaj sele da bi jo komentirala. Tako se je meni in še marsikomu zgodilo, da smo prišli na začetku letošnje koncertne sezone do tega spoznanja Sele pri blagajni tik pred začetkom koncerta —- seveda s pre-malo  denarja v žepu.
Znano je, da so hodil: na sto-jišča psedvsein študentje in dijakii in to zato, ker niso imeli dovolj deriarja za sedišce. študent je bil in bo člo-vek, ki se s petičnostjo ne more po-sebno pohvaliti. To pa njegovih kul-turnih potreb niti malo ne zmanjšuje. Skuša si ogledati, kar največ more in to na najcenejši način. če sem lani lahko poslušal deset koncertov, jih bom letos lahko samo pet ali pa se to ne. Marsikdo pa sploh ne bo mogel na koncert.
Morda se je ukinitev stojišc ob-nesla — za koncertno poslovalnico liamreč. Morda je z novim ukrepom njen dobiček večji. Pa to nas ne za-nima, ker ne smatmmo prirejanjc koncertov za zgolj dobičkanosno pod-jetje. Upamo, da tudi koheertna po-slovalnca ne misli samo na dobiček. Zato bi nas zelo razveselila, če bi čim-preje razložila svoj korak. Najbolj pa bi bili veseli, da bi stojiSča na kon-cert?'h zopefc uvedla!
Zadnje čase so študeutje mnogo govorili 0 ukinitvi dijaških stojišč v Dperi in v Drami. Ker je tudr na naše liredništvo pirišlo več vprašanj 0 tej stvari. slno vprašal; upravo Narodnega gledališča, koliko je res-nice na tem. Odgovorili so, da 0 kon-kretnem načrtu za predelavo dija-škega stojiSča v parterne sedeže ne vcdo nič.
^fudeniski klub
Zastopniki Zveze študentov so po daljsem iskanju prim>srnih klubskih prostorov za študente, kjer bi se stu-dentje mogli shajati in i*azvedriti v zdravi zabavi, dobilo zagotovilo od predsednika 3\TLO Ljubljane, tov. Jaka Avšiča, da v najkrajšem času dobimo prostora v pritlični stavbi na nezazi-danem kompleksu med Unionom ioi zgradbo, v kateri so prostori Ljudske prosvete Slovenije na Miklošičevi ce-sti. Stavba je v najboljšem stanja, z primernimi kletnimi prostori in ure-jenim podstrešjem, ki se bo tudi dalo porabiti. Na ta način je vprašanje študentskih klubskih prostorov rešeno vsaj začasno, dokler ne dolimo do-končnih prostorov in dvoran v še nedovršenem delu zgradbe Akadem-skega kolegija (bivšega- Baragovega semenišča).
Poslednje spremembe v "študent-ski organizacfjf so pi'inesle med dru-gim tudi novo ime — klub, vendar je bilo članom samim prepuščeno, kaj naj s5 pod tem imenom zamislijo in ustvarijo. Zato je gotovo zanimiv paskus realizacije kluba na geogra-fiji, saj Jiam more pokazati marsikaj takega, kar je običajnemu opazovalcu zakrito.
Po drugi strani moramo že v na-prej upoštevati nekatere posebnosti, ki pri geografski strokl pridejo do kraza :n ki jih drugod ni. Ozka pove-zanost geografije z dnevnim življe-njern zahteva od njenih slušateljev budne pazljivosti in spremljanja do-godkov ne zgolj v domovini, ampak tud; po svetu. še vedno nezamrle diskusije med skrajnimi nasprotniki in gorečimi zagovorniki 0 temeljneni vprašanju ali je geografija stvarno veda ali le kompilacija ostalih zna-nosti (vzrok pač tiči v njeni relativni mladosti) ;n še drugi podobni spori, da n« načnem drobnih problemov iz same stroke. Vse to vzebuja pri nje-nih slušateljih stalno željo po spo-znavanju in poglabljanju v njene osnove. Na drugih oddelkih se s po-dobiiimi problemi verjetno ne bo po-treba nikomur ukvarjati. Ugodna stran za ustanovitev kluba na geo-grafiji pa . je tradicija, ki sega iz dobe, ko je na našem oddelku že obstojal krožek podobnega značaja, l'e da se je od njegovih članov za-htevalo za razliko od današnjega kluba samostojno znanstveno delo. Temelji, položeni taki'at, so nam lahko jamstvo, da klubovo življenje ne bo ostalo na plitvini »pripravljanja za izpite«, »iskanja pomoči za semi-narske naloge« pr: kolegih in pri podobnih prijemih iz vrst xšpeku!a-tivnega u5enja«. Toda zopet groza, ki jo večina študentov občuti pred tako   imenovanim   >7nanstveiiii"n«- de-
lom, je že ^od samega pričetka nare-kovala misel. da se od članov ne bo zahtevalo prevelike samostojnosti. Program naj torej ostane v okvirju manjšega referiranja, skupnega reše-vanja težjih in manj razjasnjeniih problemov, spoznavanja novoizišlih knjig jn publikacij in ne na koncu prirejanja  diskusijskih   večerov.
Kot osnovni problem v novousta-novljencm klubu se je pokazala dU skusija. Notranje živ!lj*enj€ je od-visno v prvi vrsti od agilnejših čla-nov, saiw) od teh pa nikakor ne snic biti odvisna debata. še več. tudi pri slednjih prihaja velikokrat do izraza odpor, ki ima svoje temelje v pre-veli«ki obcutljivosti, v strahu pred kritiziranjem :>n kar. je najbolj po-gosto, v strahu pred blamažo. Toda kljub vsemu temu mora postati di-skusija y klubu ena izmed osnov nje-govega življenja. Njena realizacija bo princsla med člane povsem nove od> nos^ :n vezi, ki se ne bodo skrhale ob osebnom ponosu in ob različnih strahovih. Omenjeni pi-imer prireja-nja diskusijskih večerov nam bo do-kazal. aii fe možno premaffat: vse te težave.
Konec koncev pa pomeni klub tudi eno izmed celic geografskcsa društva. Čim tesnejša bo vez z njm, toliko bolj bo lahko društvo črpalo iz njega zdrav, za geografijo vnot naraščaj. UpoŠtevati pa moramo še nekaj. Študentje-člani, ki se bodo raz-pršili po končanem studiju, bodo s seboj. ponesli duh kolektivnega d a, medsebojne pomoči in ne ncma;r > mero tovariške dobronamerne poiru-.': in kritike Ostal jim bo v spom.mi čas, ko so sknpaj rešili marsikaj. V sebi bodo nosili vse te kulturne vczi.. ki jih razdalje ne bodo nikoli mo?l< uničiti. Moi'am pa za konec še enkrat poudariti — od nas samih je odvisno. če lxmio znali y?o tn u«tvarit:.       V.
OB DNEVU ARMADE
Božifhir JuL»e:  Polimi  v Jnjc<
NAŠ    POOLISTEK
SALON DORE GRUN
"Poslovni -prijatcl>i so ^ospodu Osakija postenega trgovca, ki je v New Yorku prodajal japonsko blago m veliko in živel zelo zadržano, cenili zaradi njegove trgov-ske korektnosti In vzornega življeaja.
V St. Diegu, to je v amtriškem vojnera pnstanišču je sranovala neka fdecelasa ie-na, po zunanjosti stara 30 l«t, zelenih oči, zelo vitka, o katcti so ^ovorili njeni znan-ci, da ni živela najsolidnejse. Prezivljala se je s tem. Ja je zaba-vala v tajaih barih mornarje amerikanske vojne raornarice. twe ji je bilo Daisy. vendar je ni nihče poznal pod t<= imenom. Nekdanjo ple-šalko velikib varietejskih odrov so klicali le »rdečelaska«. Nekoč si je v gležnju po-kvarila n . kar sicer ni bilo vidao, ven-dar plesati ni več mogla. Vse bolj je pro-padala. pogosto obiskovala velike trgovine in ker ni im.la srečne. roke, so jo kmalu dobili, ko je skrila pod plašč večji kos svile. Nerodnost se }e se povečala, ker $0 našli hkrati pri njej tudi Aragocen prstao, ("zmakajen v isti trgovini. Preselili so jo v veliko hišo z rešetkami. Do konca. se je zaklinjala, ceto na čast svojth uaiiiih star-5e\', da ni kliva. Tega početja pa^niso res-no sodili. ker so bili njcni starsi se 2ivi in zdravi.
Bivanje sta sev v Evropi ni vzbuialo po-toraostj, «enda; se je zato zauimal poSteni trgovec Osaki iz New Yorka. IineJ je raz-l©ge. Že nekaj časa je fsfcal dckk iz St. Diega. Njegovih  pet oslužbencev  je tao-
njalo pLxn.klu.su, bi p<i veuiLu bilu pci-vlačno. Daisy Greeo jc bila koi aarocena. Že dolgo je imef skovaa načrt i« Daisy fe imela v njem določeno nalogo.
Če hocemo bhi fskieni, morafno piiznati, d« gospod Osalti oi bil trgovec. Bii je kapetao v jsLpomkcm motnariškcm Štabu, a je pustil to funkcijo v sporazumu s svo~ \iml predpostavljcmmi, da bi spoznal ne-katere vojaške in diplomatske podvige, kt $9 zantmali visoke polttične kroge Japcm-
Kmalu po tera, ko jc odprl tirgovino na veltko v New Yorku, je na?el ndcaj agen-tov, ki so ga infortnirali o vojnih tečeb. Ker je dobro platal, so rau postali docela zvesti. Z »rdecelasko« iz St. Diega, ki bi fflu lafiko koristno siužifa, je hotef puvc-Čati krog svojih agentov. Opie/uost m.u je narekovala, da z njo ni oicbno govoiil. Nekdo izaicd agentov je dobil pceccj težko nalogo, <Ja razloži ženski, kaj želi od oje gr-jpod Osakt. Od moinai/ev bi morala zvedcti, kar so pač vedeli, a po^ebno stvarelj. o katerih bi ji ptavotaonu spoiočil gospod Osaki. Za delo bi dobtvah lepo vsoco denarja. ki ji jo bo na nj«K> ime v banko nalagal gospod Osafci.
r ¦ je prišel k njej agent gospoda Osa-kija, da bt sc njo pogovorii. je ravnokar prisla iz zapota. Imela ni niti dtnaija, bila }« biez ob!eke, hrane Jn stanovaiifa. Odlo-cila se je, da se vseli v Uaterokoli sum-Ijivo hiŠo v tem pristanisču. PrecUog go-; spoda Osakfj« je prise-f k»t nata?C'.              ;
Vojni špijon ima v Ameriki povscm drugačno c!«Jo, kakor njegov kolega v Ev-ropi. Amerikatici so vse pre\'eč ponosni na svojo vojsko, a posebno na mornatico, da bi tjubosumno čuvaii tafao o svojih topo-vih, ladjah, avijonib in drugih prijetnih vojnih igračah. Naspiotno zelo nsdi govo-tc o teh stvateh, govote, ptšejo in filmajo. Geaeial Mitchell vodja ameriške avijacije, je zelo vad pripovedoval celo širsi javnosti, Jcako bi lab-ko s strupenujii pitni in efekt-nimi bombanai najnovejše koostrukcije v ktztkan čusu uiiičii vsako sovraino Aizslvo. Skoraj vse nove tehnicnc iznajdbe dajejo vojaški krttgi v javnost, da jih lahko vsak-do vidi. Hkrati sc pa radi pohvalijo s teh-ničnimi uovostini, ki so jih speljai Evro-pejcem. traajo dosti denarja, a vojna je luksuž, ki si ga lahko dovote samo zelo bogat>. države. Denar je najscrašnejsc voj-no 0102jc in kdor ga ima, u si lahko v l-.catkem Času zgradi najvetji vojni pottn-cial.
Ediuu, k.ar se še splača zvedeti 0 Ame-riki, roislijo japonci, so posamezne maien-kcsti. V tem času so Amcrikanci skoastaii-rali nove antc-aske mine. Te mine naj bi Ježale globoko v vckH in sc vžigalt z elek-tritno napetostjo. Daisy se je zeio rada sp'c:altzii"ala in je zabavaia mornarje. ki so imeii opravka s tcmi muiami. Ni jt bilo režko. To so bili mladi fantje, ki s» se buL,ali lc za vojaške dolžnosti. a kadar niso bili v službi, za žeoikc. Daby je poizv?-dorala cudi za sktadiŠči bt'n2ina, kef je go-spo'd Osaki vedel. da ta skladišča dobro gore, ce jlh ponoči zaden^o fežkc avifon-ske bombe.                             ' ,
Kakor snio iz povedali, je Osakl živel v New Yoiku zela zadižano \xx cedno. V liotclu si  yc aajel dpieno
stanovanjt-. bilo bi v>t normaloo, če ne bi levo In dcsno od njega najeli stanovanja njegovi agenti. Dvoje stanovanj je bilo praktitao piizmh. Gospod Osaki je mcd njima prebi! stene id Se tako pripravii na vsa-ko iznenadenje. ce bi ga kdo iskal v nepravem času,
Stanovaaja je pospruvljak suia žena, z.i katero so kasneje ugotovilc ametikanske oblasci, da je bila ajegova ntuti. Ali jc bila v resnici njegova tostti, ni vazno, ie3 /e le, <ia je bila stara Japonka, ki ni z nikomer govorih. niti ni h<x}iJa iz hiŠe.
Nihče ni v New Yorku sumil Osakija, da je japooski oficir, zato je živet mirno in izvrševal svi>je nevarne naloge. Vse na-loge, ki )ih , sprejel od nadiejenih, je ix-vrše\'al hitro in dobro. Že se je ba-vil z mislijo. da se vrne na Ja^onsko in kako diugace služi domovini. Njegova organi-zacija je delala odHČno, bila }e tako izur-jena, hkrati pa neopazna, c?a bi }o vodil labko tudi kdo drugi.
RazmiSliajoč o teh rečeh, jc cfobil go-spod Osaki novo naiogo. Tokrat je bilo to nekaj izrednega, naloga ]c bila jako režka. Vprasaoje je bilo za Japonsko zelo važno, vendar ga s svojim dosedanjim apacatom nt mogc-I izvtšiti. ŠIo jc za to: ZDA so imelt velik komercialni interes v Južni Ameriki. Tam so odkrili fzvire nafte. •k« jih je pokapil severnoamenŠki kapitai. kar je že preje storil 2 vsemi rudntki in to-varnamL Te drzave niso proizva/ale niče-sar brez severnoaitiertŠkega kapttala. De-Lvci so bili pretežnt večini Japonci. Onl so cenejŠa delovna si!» kakor severnoame-rt?ki ddavci, a mdt ceoepi od do«»atinov. Proti tetn Japoncem so se sedij uprli ne-j kiitecl fi«antai kco<;i Sevcrne Ametike, ki \
Japoncc sy saiatraii za škodljivce. Puglej-mo zakaj!
Če so k]c v Anieriki. uinuviiii aovo in-¦dustrijo, rudnik ali odkrili nove izvirc naf-te. takiat so odšJi v te krajc tisoči dti...-cev. Počasi so nastala okuli porajajoče in-dusrije cela mesra lesenth barak. Te dclav-ce so sprcmljaJi agemi. Ti so jim nudili fifi prodaj zc*n\}isii. avtdmobiie, 'šivalne strojp, kolesa, radioaparatc, bili $0 iz vseli tnogocih podjetij \n strok. Kakoi mrčes so napadali deUvcc in izvabljali iz njih alfcn-tacije in odplačila za svo}e blago. Tako se je v« denar, ki so gt kapitalisti plačali za deio, vrača! nazij v njihove roke in to je bik> prav. Japooski delavci pa niso hotc-li niti poslusaii lepih besed stvernoameriških agentov.. Ničesar niso kupovali. Po nekaj Ictih deia i« skromnega življeni^ so se vracali dotnov v tretjem raziedu slabšega parui-ka. Z dolaiji so dotiu odprli kakšno čajamo, gostilnico ali slicno rec. Amcii-kanski denar ni ostal doma, ampak' je od-šel na Japonsko.
Da se doseže to, kar zele severnoameri-ški finantnikl, je bilo rreba tvrsto org.'in!-zirati vsa podjetja. Tega pa niso dosegli. ker. so bila nekatera podjetja samostojiu-Zadi"žala so ceaejšo ja|>onsko delovno silo in tako raotno konkutirala ostalim podjet-jem. Uredita K se u stvar !abko edino 2 zakonom, saj ta vedao pomaga. Ka4ar ka-pha! ne mme ofevladati prirodefl razvoj, takrat ustvari zakone. ozlroma priciobi po-stance različnih pariamentov. <?a //glasu-jejo zakon. ki stvari uredi rako. krkor to žefe mogočoi fioaocniki. V rcm .sJučaju \e bila stvac boJj kotn^liciraoi. Z;)kont bi moi.ili vc-jjati v Se\enii tn ]iu:n Amcriki. kcr hi se drugaCe oe mogli itsiti            k
Vicko Raspor;
Prepovedana džungla
Odstavki   iz   članka   v   beo-grajskem filmu
13. novembra tega leta je bil z odlokoni ministra — predsednika Sveta za znanost inkultnro LR Hrvatske vzet z rcpertoarja v vsch hrvaških kincmniografih film DžungUi yia asfaltu rcžiserja Johna Hustona.
Odlok rezultira iz gonje, ki sta jo povedla ^Vjesnik« in »Narodni iist« s svojima recetizentoma SJavkom Gold-steinom in nehhi D. Z., f>od-pisanim z inicialkama. Ocene so ?€ pojavilc pod naslovi: •*Gangsterslca tema u našim kinematogmfima«, ^Jedan štetan film.*., »[/ ime odgo-ja« itd.
Ttazen prvih dveh clankov (avtorja Goldstein in D. Z.) so vsi člftriki desctdnevne kampanje brcs tehttvh arffum mentacij sahtevali, da se film Džungla na asfaltu zaradi svojega nevzgojnega, kvar. ncga vpliva na mlndino vza-vtie s sporeda.
Kaže, da oba članka, ki tvorita osnovo vsej gonji, sploh nlsta dojela in opazila
najosnovnejšega bistva filma. Po vscm prcprosto bi to bi-stvo takole izrazili: kdor se vdaja kriminalu in zločinu, j<- lastnega groba grobar! Ker pa ta ideja na nobcnem mestu niizražena s frazami (Hnston producira boljše filme kot domači rcžiscrji, kakor je Goldstein že zapi-sal v drugem članku Vjes-nika), je kritiki. nista opa-zila, čcravno sta znala opa-ziti stvari, ki jih v filmu sploh ni in četudi 't,e omenje-na ideja oziroma Uza do-slcdno vleče skozi vcs film. John Huston, ki skoraj v vseh svojih filniih obravna-va, rckli bi. karakterno te-mo druSbe — vpliv denarja in obiasti v.a človckovo du-ševnost — je v Džnngli na asfaltu osvetlil ta intcrcsan-ten problem z nove strani. Dočim je v filmu Key Larc/o dletajlno analiziral psiholo-gijo zločinca, katercga obli kuje kriminal v nadnaravno moenejSega v družbi in ne-naravno bojazljivega pred naravo, v filmu Zakldd Sier-ra Madre pokazal nečlovee-nost in animalnost osnovno
človeškega v človcku, zajctcm v z* mrzlico, pa v filmu Džungli na asfaltu osvetli temo kriminala s prikazo-vanjem zločinca v luči druž-bene prepletenosti moderne' ga kriminalnega mehaniztna in dužbcnih posledic, ki slede zločinu. Film Džuvgla na asfaltu postavlja pi\,hlem zlocina mnogo širše kot Za-klad Sierra Madre, postavlja ga kot dntžbeni problem vključnjoč ivajtemncjšo stran sodobne ameriške d-ruibe. V Džungli na asfaltu je Huston pohazal najbolj interesantne like zločincev, tistih, ki jih v zločin ni zavedln neka ve-lika tragedija v življenju <ili mordn psihopatalonka osno-va. V filmu je z izrednim tahntom razkril dejatvo, da v aodobni kapitalistični druž-bi človek zaide v. zločin, to je v "idelo«, veliko bolj nor-malne in pogosteje, kot se to lahko dogodi v navad-nem življenju. To gledanje je prav gotovo najbližje stvar* nosti.
V imenu kakšnih moralno cstetskih dogem se more po-tcm takšen film proglasiti v
vzgojnem smislu bolj kvaren kot je n. pr. Traun ali Do-
stojevski in Balzac?
Fizična smrt in likvidncija zločinccv, to je junakov filma cb koncu filma logično ne predstavlja smrti herojev, ki padajo zato, da bi njihide. je živelo, ampak pomeni po-polni slom vseh njihovih te-ženj in nazorov, definitivni konec njihove nesrečne in 'umazane  usode.
Po vsem tem se postavlja ¦vprašanje, ali so bile ocene v Vjesniku in Narodnem listu merodajne, da se izda odločba o prepgvedi filma Džungla na asfaltu v LR Hrvatski, ko je jasno, da so te ocene odraz nepoznavanja fihnske kulture in kulture sploh njihovih avtorjcv, ka-ko je mopoče dovoliti, da se v najmčjih zagrebških dnev. nikih napada Državna ko-misija za pregled filniov, ki je sprejela delo, ki niore si-jajno rcprezentimti sodobno ameriško in filmsko proiz^ vodnjo? Zakai onetnogočiti državljanom FLRJ (pa tudj tnladini, ki se mora  v naši
soeialistični družbeni skup-nosti vzgajati na najšlrših in najsvobodnejših os.iovrth), da s; ogledajo to deln? AV ic potrebno. dn so privc tn" hi ne. kultitrna mišljenja »krttikov*, katerih naslovi se tiskajo v veliki nakladi samo po za-slugi neodgovornosti odgo-vornih nrednikov nekaterih naših listov merodajna pri forvoiranju mišljenja in oku-sa naše kinematografske pu-blike, in še več, da ta miš-Ijenja podpirajo redakcije listov s ostrimi kampanjami, ali pa bi bilo pravilno ravno narobe, to je, da se v inte-resu dviganja kultuve in otcu-sa publike onemogočijo ne-umetniške in 'nekultume "»ocene« takšnih ^kritikov*, kot sta Slavko Goldstein in Z. D.?
Za konec še to: v vsakem slučaju ni nobenih razlogov, da ne bi postavili prav na-sprotnih trditev , kot jih da-jeta o-menje-na kritika: Džungla na asfaltu jc prav gotovo eden najsijajve-^ih sodobnih filmov, a med Hu-sonovimi zavzema vsekakor prvo mesto.
PREDSTAVA MLADIH IGRALCEV
Prav gotovo iahko zapišemo med pomembne kulturne dogodke pretekle-ga leta široka, nad vse aktuaina raz-pravljanja o elovenski gledališki pro-blematiki z vsemi pozitivnitmi prido-bilvami in kritičnimi opombami, na katere je opozoriila diskufiija. Po!eg enega osnovnih vpraSanj, ustanavlja-nja domačih profesionalnih gledališč, poleg ugibanj in tez o specifičnem slovenskem gledališkem stilu. stojj med prvimi tudi problem rekrutacije slovenskega igralskega naraščaja Ne-ilvomno velja dejstvo. da se ie afir-mirala vrsta velikih jiaših igralcev iz vrst iskrenih ljubHeljev Talije, iz vrst amaterjev; znano je, da j6 mnogo gle-daliških umetnikov naših generacij vse od Borštnika, Danila, Verovška, Danilove do Marije Vere in Levarja samorastniško oblikovalo svoj igralski izraz, doma :n v inozemstvu častno reprezentira<lo našo gledališko kulturo in tako ob vseh vidnih in nevidnih etebrih slovenskega gledališča ustva-rilo čudovito in bogato tradicijo. Vsa-ka umetniška tradicija nosi v sebi svot veliki etični imprativ. in daje, posebej še močna, obilico možnosti za barmonično, progresivno rast vsake umetnosti.
Eno takšnih realiziranih možnosti predstavlja visoka šola gledaliških kadrov — slovenska Akademija za igralsko umetnost s plemenitim ciljem —¦ vzgo.io visoko kvalificiranih gleda-liških strokovnjakov Ni moj namen, razpravljati o tem, je-li ta instifucija dosegla svoj smoter ali ne; o tem in ta o je bilo prelitega že mnogo črni-la v dnevnem lisku. Zdi se mi važno poudarit le to, da je za gledališkega človeka. ki nosi v sebi umetniško di-spozicijo, nujno, da ima poleg spe-cifičnega strokovnega znanja prav ta-ko nedeljivo povezano široko obzorje IHerame, splošne kulture in, ne v naj-manjši meri, filozofske razgledanosli. Ce vzamemo vse navedeno za kriterij ocenjevanja rasti mladih — ta kriterij je sicer strog, a zato predstavlja edi-no realen pogoj za nenehen kvalitet-ni razvoj umetniške zmogljivosti na-šdh gledališčriikov — potem moramo bili pri produkcijah Akademije nad vse kritični. Jasno je. da igralca v njepovih začetnih naporih ni mogoče fcoditi z islimi normami, kot jih upo-uporabljajo kritiki za renomirane umetnike, važno pa ie opozoriti na to, kako je 6misel za umetniško ob-likovanje pri posameznikih prišel do kraza, koliko je izvajalec karakter li-kn oživel in kje ga je zgrešil.
Letosnja produkcija absolventov A" »demije iz razreda prof. Vide Ju-vanove kaže v celoti resna prizad-e-va ija mladih za doscgo čim višje fctopnje umetniškega ustvarianja. Medfcem, ko ie lanskoletni repertoar segel v svelovno zakiadnico klasične dramske literature (Moliere), je bil letos na sporedu domač klasik — Ivan CankaT Ne bi se rad spuščal v pro-bler- jzbire repertoarja. ki ima goto-vo svojo ubemeljitev. Popolnorna pra-viJno je, da se igralci predstavijo v različnih viogah in v različnih delih. kar sicer zmanjšuje možnost poglob-Hene koncenlracije. čeravno bi neka v.oključena interpretacija bolj jasno in konkretno predstavila igralčevo in-dividualnoet, ocena takšne igra pa bi mopla biti popolnejša in seveda   tudi
bolj kritična. Vendar bi tako spoznali le del igralčevega ustvarjalnega regi-stra, !o pa nikakor ni namen produkcij.
Interpretacija našega velikega tek-sta — Cankarja, predstavlja v vseh njegovih junakih, in sploh v vseh, tudi v epizodnih vlogah njegove dra-matike, težko preizkušn.io umetniških potenc vsakogar, ludrt dramskih prva. kov, Cankar je tisti dramatik, ki za-hteva siT.ao 6vojstvenega umetniške-ga izfaza. pogloblienega z vso spe-cifično modulirano. emocionalno krea-tivnostjo. ki tako čudovito demon-strira psihični profil slovenskega člo-veka, njegovo subjektivno in družbe-no problematiko in po&ebei še pro-blematiko Cankarjeve  epohe.
2§. samo ta opomba nujno terja igralca, da ob temeljitem preučevanju in doživljanju Vsega tistega, kar nosi ali kar je no&il Cankarjev 6lovenski človek v sebi, vloži maksimum svojih u&tvarialnih raoči in znanja za čim vernejšo o&tvaritev lifca.
Če ie tailent neka človeku imenent-na dispozicija sintetizirana z znanslve-no-teoretičnimi dognanji in praktič-nim znanjem, potem je spričo vsega naivedenega jasno, da talenti na pro-dukciii niso mogli priti do mogočnei-šega izraza in je predstava, ki je od igralcev zahbevala kopico raznolikih interpretaci) — saj so z različnimi vlogami v od'omkih predslavjli razen L&pe Vide in Jakoba Rude celotno Cankarjevo draonaliko — pokazala soMden nivo umetniških stremljenj na-šega igralskega naraščaja.
Prdjukcija kot ce.lota je značilno pokazala. da je moč Cankarievih uprizoritev v Ijubljanski Drami tako velifca, da se skorai ni moč obraniti zapeljivim vplivom. Vendar lo nika-kor ni bila tipika predstave. Mnogi izvajalci «o poloaizali . originalne va-riante pri gradnii likov. Posledca te-ga je bila, seveda če na interpretacijo gledamo komplekeno, da so nekateri bistveno sicer oživeli lik, a ie ta ori-ginalna poanta bila več ali manj med-la in breziizrazna, ali pa je potencirana zasnova karakteristike značaja vedla sko, celo v banalnost. Vendar je po-gled gledaicev na tieto mladastno, marsikoga v prekomernost, v grote-volfno prizadevanje, ki ie na trenuike nudilo tudi pravi užitek, nehote raz-veselil obraze in utrdiil upe v ustvar-jalnost mladih.
V celoti vzeto je bil na-jbaljše pred-stavljen »Kralj na Betajno-vi«. Temu je veliko pripomogla Kantorjeva igra. V nj«im je bi,lo videti podobo sloven-skega kmel(iškega bog^atina, silaka in ubijalca, premalo pa je iz njege -vel razredni ponos, ponos reprezentanta zemljiške buržoaczije. Med.iem ko je stereotdpnost gestikulacije in hoje v veliki meri manjšala njegov izraz, je bila njegova govorna interpretacija mnogo boli prepričljiva in ima jedro simpatije prav tu svoi akcent. Maksu se ]e bpazilo. da je hotel za vsako ceno najti intenzivnejši kontakt v so-igri s Kantorjem, a ostal je v ozadju vfiekakor premalo opažen in izrazit. Najmedlejši in prav diletantskl je bil Bernot, ki z nadviko in nerazgibano okorelostjo ter skoraj z malomarnim odnosom do svojega položaja kljub erotičnim »motnjam« — le-te bi Ihor-cia mogle opravičiii lakšno nerodnost
— ni znal eksponiraiti avtorjevega koncepta. Ffancka, ki j-e bila sicer prisrčna, in Hana, nista zapustili globljih doživetij. Nina \e ostala v prijetnem spominu; njena igra je lepo prtpomogla k ra«ti dejanja.
V »Pohnjšanju« so se predstavili Jacinta, Peter in Zlodej. Prva dva sta pokazala prav simpatično igro, ki pa naš je v nekaterih momenidh nehoie spomnila na uprizoritev Drame, pred-vsem v gibanju j>n gestah. Zlodej je bil po svoje originalen in je že s sa-mo postavo in s skorai baletno raz-gibanostjo dobro umel pričarati zlo-dejevski karakter.
Svojevstna je bila izvedba »Hlap-cev«. Jerman, ki more svoji vlogi dati čudovit izraz, ie ostal sicer člavek vreden zavidanja, a bil je tako pri-tajeno tih, da je le ob poglobljenih emocionalnih meditacijah ujel del av-torjevega Jermanja. Skoraj kronično upognjen in v dikciji »šepav« je de-monstriral bolest in težo obupa, ki ga mu je ob mrtvi materi "naložil čas. V trenutkih, ko je v njegovi pesti bila še moč, pa svojega doživljanja ni znal izraziti. Zanimiv je bil župniik, osebnost, za katero je zriačilno, da je v vseh naših uprizoritvah, tudi v Dra-mi, pretrd. Tudi topol je v besedi in kretnji dal pregrobo karakteristiko svojerau značaju. Inteligentno slroga interpretacija bi bila bližja bistvu lika. Komar ie iz kamel&onskega. vinu vdanega šolnika, ustvaril prej figuro burkeža koi temperamentno kreaturo podeželjskega intelektualca svoje do-be. Izvedba ženskih vlog je posebno v drugem -dejanju priporaogla h ko-lekiivni igri in (ako lepo vplivala na vzdušje, ki so ga vsi igralci ustvarili v konferenčni sobi. V zadnjem deja-nju je Lojzka igro solidno uravnala z Jermanom in dala svojerau značaju simpatično obeležje. Nadučitelj je dal smiselno, čeprav ponekod- neenotno igro. Padec njegove avtoritete v tre^ nutku, kc se je moral ukloniti silam črnih sukenj, je bil odigran « pre-majhno prizadevnostjo. Hvastja se v vlogi nd znaišel jn |e z nekate-'mi >:k&rekturami« Lipahove interpretacije oetal bled in brez izraza.
V »Narodovem blagru« &o pokazali zanimivo in stvojstveno -gro Helena, Gruden, Sčuka in Gornik. Helena je prišla v »element« šele v drugem delu vloge in je s preračuiiaino zapeliivost-jo in & perfidno vdanostjo Gorniku v igri z njim prav dobro vtiisnila eub-jektivno noto vzdušju zapleta. Gornik je bil fin in nebogljen. Inteligentno nezaiinteresiran za homatije »naroda« je bil tisrfft sve-terittanskra,- Tme t>br-njena osebnost, ki so mu »narodovi« ideali tolilko pri srcu kot lanski sneg ;n b! sp bil voljan vdati le tedaj. če bi ti »ideali« imeli kakšno posebno »konkretno čustvo«. Gruden je svoje poslanstvo prav lepo izrazil in bil v zaključni sceni naravnost odličen. Snel je rokavice, budno spremi.iajQč odhajajočega Gornika in njegovo uža-ljeno samoljubje ni moglo razumeti ženiiin.e »poliiiike« snubljenja, za re-šitev »narodove« časti. Ščuka je bil simpatičen in izobražen žurnalist. Spo-znanje svojega mesta v družbi mu je vlilo vojo, da se je kljub notranjim konfliiktom uprl \<n je s Heleno pri-vedel  dejanje do  tiste  pazljivosti,  ki
jo njegova vloga z vsemi mislirni in čustvi zahteva. Drugače je bilo z Mrmoljevko in Kadivcem. »Mrmoljev-ka je navadno gobezd^ailo im ndč več,« jo je karakteriziral Cankar. Na odru pa smo videli klepetuljo m se mnogo več. Gitokost jezika se ie s skoraj 4'-sterično nebrzdanostjo spremenila ma-lodane v banalno sintezo obeh kom-ponent. Prav tako Kadivec. Človek, ki mu je mar le njegova ljubezen in k,i je edino v erotični smeii i.nlimno prizadet, je postal »dvorni norec na-roda« in je s pretiravanjem zastrl tudi tiste pozitivne elemente. ki jih ]e in-terpretacija'imela ter tako prestopil rampo in znača.j sv-oje osebno&li.
Takšen je bežen vlis, ki ga je za-pustil.a produkciia. Kfjub v«em po-manjkljivostim, nasproti katerim je bilo miiiogo pozifcivnega, ie predstava pokazala, da se naš igralski naraščaj z veliko volio in odgovornostjo pri-pravlja na svojo važno funkcijo pri oblikovanju siovenske gledališke kul-ture. Prepričan sem, da bi zaključene interpretacije že zdaj izkrislalizirale iz kaclra, ki se je predstavil, marsikatero pomembno igral&ko osebnoet. Posebno je vredno poudariti, da je m-orda eni najšibkejših točk naših giedališč, je-ziku in govorni Dehraiki, odmerjeno eno prvih mest in izrednia pozornost pri vzgoji igralcev, napredek v tej smerj ie pokazala prav letošnva pro-dukcija. Po kvaliteti brez dvoma med boljših, kar smo jih videli po voini, i je zapustila predstava pri gledalcih; vrslo lepih vtisov in vero v nadalje-vanje bogate slovensike gledališke Iradicije.-
Nerazumjivo pa je dejsivo,- da ob produkciji Akademija ni oskrbela gle-daicem takQ potrebnega gledališkega Hsta, ali vsaj seznama nastopajočih.
Nastopdli so: Judita Kreftova, Mi-haela Novakova, Tatjana Senkova, Nad Baavdaževa in Boris Kralj, Miha Baloh, Alojz Rozman, Jurij Souček, Andrej Kureiit ter Jan*z Varšek. Pri režiji  je nsistiral Igor Petan.
Levin
Trst ima Itfjub sedanjemu politič-nemu položaju precej  razgibanc  kid-| turno  življenje   tako  v glasbi kot  t j likovni umetnosti, književnosti in po-i dobno.   Vsako  leto  gostujejo  številr, I iimetnilci iz  tujine in se  predsiavijo \s svojimi   deli.    Tako  je  Tržačanon. | omogoceno spoznavati tudi tuje Mnet-niške smeri. Kljub temu, da je udej stvovanje   domačih    krogov    zelo  ži-vahno  in zastopajo razne struje  od realizma   preko   fauvizma   do  sure-realizma,  najdejo  tuji umetniki vse-lej hvaležno publiko.
Sedaj razstavlja v galeriji ^Trie-ste« Angležinja Andree Sasson. Sli-karica je izšla iz znamenite šolt An-dreja Lotheja in Rudinovega vženca Bourdellea. O visoki umetniški kvali-teti slikarice govore kritiki raznih na~ rodnosti, še bolj pa utrjuje njihovo mnenje dveletna razstava na Rienalu in še poprej v Parizu v znamenitih Tuileriejah. Sassonova zastopa mo-derne smeri in jo je težko oprtdeliti v eno od umetniških smeri. Magičnost \n kubicno eksp^rimentiranje v zvezi fauvističnega ponovnega vrednotenja so osrednji izraz njenega prizadevn-nja. Plastičnost ter aspekt tretje di-menzije v njenih slikarskih stvajitvah lahko razlagamo bolj iz njenega ki-parskega zanimanja kot pa pr\vrže-nosti Bourdelleovim izročil&m. Prav tako je sugestivna v risbi kot v por-tretih, ki so kakor ostala dela načeta z globoko psihološko pronicavostjo, ne da bi pri tem zapadla v suhoparnost. Temni toni barv, ki povsod prevladu-jejo (ne kot izraz pesimizma!). dobe poseben občutek v magično ekspre-sivni vžalostni pokrajini«. ki sodi med najboljše razstavljanje slike. Pri por-tretih nastopata tčelist«. in •s>Pri ArabkU. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako podrobneje ocenjuje Sassonovo angleška kritika in kako ostala. Ne-kdo je izrekel mnenje, da v umerje-nem angleškem okusu umetnica pač ne bo mogla najti širšega odmeva.
ZAPJSKI
Specialno studijo o velikem glas-benjku Haydnu je napisala Angležinja Rosemary Hughes. Poleg njegovega žlvljenjepisa je pripovedno razčlenila njegove kompoz:cije. Pri dovršeni bio_ grafiji ni pozabila orisati vseJ» poseb^ nosti, ki so bile v atalnem stiku s komponistom.
Marta Marquardt je napisala bio-grafijo o vejikem kemoterapevtu Paulu Erichu, ki je 1907 iznašel &al-varsan (606), .prvo specifično zdra-vilo proti sifilsu. Marquartova je bila dolga leta Erichova sekretarka, kar ji je dosti pripornoglo k študiju njegovega življenja in dela. Knjigo pričenja z njegovim rojstvx>m v dobro situiirani židovski družini in p-:Se kro-nološko o njegovem šolanju, delova-nju, vse do njegove smrti.
Zanimivo je delo Charlesa Nagela, k!  govori  »O  ameriškpm pohištvu« v
letih 1650 do 1850, o primrtivnem pohi^itvu naseljencev in poznsje, ko so z oraament ko skušah zabr sati grobe oblike pohištva. Med naseljenei spočetka še prevladuj« tradicionalna angfeška forma, ki pa zbledi in se eelo pomeša z indijansko ornament"ko. Sorodno temu delu je delo Lure Wat-kins »Amer^sko steklarstvo in izdela-va«, ki prične s skromnimi pričetki, ko je bila Nova Anglija še kolonija in zaključuje s steklarskim: koncerni modeme Amerike.
Film s Clifordom Webbom v glav-ni vlogi »Mr. Belveder je pozvonil« je tretji v seriji z 51 r. Belvederom. Webb se je poprcj pritoževal pr ^tu* diju, da mu ne ugajajo preveč^ pa-tentirane vloge vsevednega modrijana, Kritika je mnenja, da ta film ni pro-več posrečena izbra za Webba. Pjleg njega .še nastopata Hugh Marlowe :r> Joanne Dru.
M MIKELN
Krefiova ,,teorija" filma in scenarija
SKZ jevknji-gah doslej izdal t r i originalne slovenske film-ske      scenarije:
balistiko«   in   se   mu  zdi   triindvajset   dramatske umetnosti, gledališka pred-strani malega formata dovolj, da »do-j stnva, posneta z gledalčevega sedeža,
kaže«  povsem nasprotno stališče.
to bo tehnično razmnoženo gledališče,
Nesmiselno   se  mi  zdi,  še  kaj  reči   kopirano in lepo zavito v celofan
ki   tako   lmenovanega scenarija,     dočim    je
ga »Še bo kdaj pomlad« in Kref-tovega  »Dr.   Fr.
1 -ešeren«. Prva dva sta pisana v obli-pripovednega tretji pisec, Bratko Kreft, dal svojemu scenariiu obliko drame.1 Svoj odklon od »tradi-cije« (pripovedna oblika scenarija je bila pri nas že nekako ustaljena) je poskusil utemeljiti v daljšem uvodu,2 katerega glavne misli bi bile v krat-keni te-le: film ie posebna zvrst dra matske umetnosti; scenarij pa je lite-rarna zvrst, ki je po svojem nastanku in končni funkciji sorodna, če ne ena-ka drami in naj zato fma tudi zunanjo obliko drame.
Znani filmski teoretik Bela Balasz — ki ga večkrat citira tudi B. Kreft — prične v svoji knjigi Eilmska kultura poglavje o scenariju takole:
»Še nedavno je bilo treba filistrom dokazovati, da je film samostojna (podčrtal MM) nova umetnost z njej lastnimi principi in zakoni.«3 Bratko Kreft pa pravi med drugim: »Kljub v&em možnostim za liriko in epiko v filmu je film vendarle poseb-na zvrst diamatske (podčrtal B. Kreft) umetnosti, ki je dramatiki in gleda-Hšču celo bližja, kafcor je opera. ki se poslužuje pojočega dialoga.«4
Izgleda, da daje Kreft filmu samo tri možnosti: ali spada pod epiko, pod liriko ali pa pod dramatiko (izmed teh eh možnosti se je seveda najlažje ločiti za dramatiko). Toda, kaj je privedlo Krefta do tega, da ne prizna še ene možnosti, namreč, da je film samostojna umetnost? Mcrda nepozna-vanje Jilmske umetnosti in strokovne literature? Ali pa morda formalizem, ki je prav za ta njegov sestavek tako zelo značilen? In končno: kdo ima prav, Balasz in z njim dolga vrsta filmskih teoretikov ali Kreft?
To bi bilb brezpomembno teoretizi-ranje, če ne bi Krestove napačne tfdi-tv« vnašale v naše še nejasne pojme o filmu in posebej o funkciji scenarija (in scenarista!) v procesu nastanka filma še večje zmede. Mnogi naši pisci prav zaradi neopredeljenosti funkcije scenarija m scenarista od-klanjajo pisanje scenarijev (in obrat-no naši filmski režiserji iz istega vzroka izražajo nezaupanje v original-ne 'Bceftarije taijlževnikov!). Znan je primer našega književnika, ki je po premieri filma, kateremu je pisal sce-narij, izjavil, da je njegovo delo tako izmaličeno, da ga sam ni prepoznal. Kreft pravi temu, da režiserji prenare-jajo filmu nedorasle scenarije »podre-janje pisatejevega sodelovanja režij-skim ali kakšnim drugim smtorom.«5 Zdi se mi, da pri nekem filmu, ki postane umetnina šele v svoji celot-nosti ne more biti nikakšnega podre-janja kakršnihkoli »smotrov«. Toda — naj bo temu tako ali tako, dejstvo je, da je naša dezorientiranost v teh vprašanjih prečejšnja in prav zaradi tega se mi zdi čudno, da naši kritiki in filmski strokovnjaki niso — vsaj javno ne' — poskusili razjasniti ne-Iogičn6sti in napak, v katere je zašel Kreft s svojimi »teorijami« o filmu in scenariju
Težko  ie  še  enkrat dokaaovati  že davno znana  in dokazana  dejstva  in pri tem ne zaiti v prepisovanjej zato bi se temu rad izognil. Ugotovil bi le to,. da so filmski teoreiiik dokazali, da je film samostojna umetnost že tedaj, ko pri  nas še misliti nismo  mpgli  o nacionalni   filmskd   proizvodnji.   Ke-davno so temu nasprotovali samo še filistri,  pravi  Balasz   v   zgorai   citira-nem  odstavku,   danes  se  te  ivi   več. Da film ni posebna samostojna umet-nost,   ne   trdi   danes   nihče,   ker   pač nihče noče veljati za »znanstvenika«, ki    avtoritativno   razpravlja   o    nekd stvari, ne da bi si prej vsaj površno ogledal obširno Hteraturo, že napisano o  tem  prcblemu.  Kajti kdar  se  ]e s to literaturo  seznanil   ter  si  obenem ogledal vsaj nekaj filraov z namenom, da   najde   v   njih   specifično   filmska izrazna sredstva, ki jih ima samo film in nobena  druga umetnost, je  moral ugoloviti, da  se film ravno  s tistim, kar   je   zanj   najbistvenejšega,   tako močno razlikuje od ostalih uroetnosti, da ga ni mogoče uvrštiti n. pr. v dra-matiko. Bratko Kreft  ni mogel mimo strokovne filmske literature (nekatera dela s tega področja so res klasično dovršena   in   bi   se   mogel   ob   njih učiti  vsak  literarni   teoretik!)   in   mi-slim,  da je  videl  tudi   že  nekaj   fil-mov   Kako je  potem prišel do takih trditev, mi je prav tako velika uganka kot to,  da  naši   filmski strokovnjaki (nekaj jih pa vendarle že imarao!) do-puščajo   tako   »znanstveno«   diletant-stvo. Res, smešno izgleda, da se prav pri nas, ki smo storili v filmski umet-nosti  šele  prvi  korak,  pojavi  nekdo in postavi na glavo veljavna, -iz pol-stoletnega trdega dela izvirajoča umet-niška  načela fiima!   Verjetno   sma,tra Kreft tudi vse, kar je bilo v množici debelih   knjig   doslej   povedanega   o fil       7.a »horiA^voodsko cehovsko ka-
o tem. Kdor bi rad videl črno na »Na svoji zem-| belem in znanstveno dokazano, da lji« Cirila Kos-i Kreftova teorija o filrtiu kot podzvrsti mača,   Bevkove-^ dramatike  ne  drži,   naj   prebere  stro-
kovno   literaturo,   ki   je   v  precejšn:
meri na 'ra,zpolago v srbskih in hrvat-skih prevodih, nekaj je pa ima tudi Univerzitetna knjižnica v tujih jezi-kih. Potem mi bo pritrdil — seveda, če ne misli kot Kreft, da je možno dolgoletna    znanstvena    raziskovanja
Se nekaj: če govorimo o gle-lališki predsta-vi, praviino na pnmet: Tolsto-jeva Moč teme v Janovi režiji. Ste že morda kdaj čuli o Za-vattinijevih Ta-tovih k'oles v de
ovreči na 23  straneh  s   saraega  sebe   Sicovi   režiji?   Vedno   govorimo   le   o
pobijajočo   dokumentacijo .
de    Sicovih   Tatovih    koles   po    sce-
ta-
Vzačetkusvo-; iiariju Zavattinija, navadno pa se sce-jega »-Uvodai. narist razen v pnmerih, ko je dobro Kreft na dveh; znan, kot n. pr. Zavattini, sploh ne straneh oriše. imenuje in se reče le Whylerjeva razvojno pot fil-| Dedinja ali pa Hustonova Džungla na ma; pri tem ga. asfaltu, Eisensteinova Križarka Potem-kin itd. Je tudi to izražanje »holly-woodska cehovska kabalistika« ali pa morda sarao muha filmskih strokov-njakov in publike? Čudno, da je ta muha povsod udomačena in ni dose-daj razen Krefta še nihče protestiral proti temu! Ne govorimo brez vzroka o režiserju kot vodji umef.niškega pro-cesa nastanka filma; saj &o specifična in glavna filmska umetniška izrazna sredstva v rokah režiserja in ne morda scenarista ali pa scenografa.
Malo višje sem govoril o režiserju kot o »vodji umelniškega procesa na-stanka filma«. Načelno bi se namreč rad irognil izrazu »tvorec« filma. Sce-narist,   komppnist,   scenograf,   režiser
posebej . zanima razvoj scenarija in »pisateljev umetniški de-lež«. Začne kole:
— filmu.  Um-eitniška izrazna sredstva,
s  katerimi    bo   ta    njegova    vsebina
ZAPISKI
Wilfud Blund je s sodelovanjera Williama T. Stearna napisal obr.ežno knjigo  o pojavu  cvetlic  ir.  rastlin  v
ko.ično izražena in oforraljena, so v   rokah   režiserja.  Pustimo  režiserju, naj   to   ali   ono   izrazi   tako   ali
nimi formami,  ,saj  bo vsebino,  k dania   v  njih,   iizrazil   neliterarno, zuelno,    pač    f<ilmsko.    Utesnjevanje svobodne   umetniške   iniciative    reži-(ki   se  največkrat  dogaja  prav
s strani scenarisia zaradi neodgovar-jajočega scenarija, včasih pa tudi z drqqib straTU) je zelo nevarno in ved-no rodi — kot prav pri nas dobro vemo — kaj slabe in včasih porazne rezultate.
umetnost:.  »The art of  illustration«, se   imenuje   knjiga,   v  obširnih tolmači  dekorativnj  pomen v vaznih antičnih zgradbab   n
.   ,___o.__ delih, preko renesanse do da-
J.einašnj'h dni. Povsem drug značaj dobe VI"  sliks   16.  stol.  in   pozneje,  ko  preidc abljanje   rastlinstva   v   posebno in prične krneti dekorativni po-Knjiga ima biografsko :n biblio-
grafsko vrednost in vključuje seznam
avtorjev in  knjig, ki  se nanašajo  na naslovljeno  delo.
»The poetical  works  of Mathevv*. Arncld«   (1822—1888)  v priredbi an-
Vse umetnostne forme izhajaio \t; gleških profesorjev C. B. Trinkcrja vsebine. Nemogoče je, določiti neki ¦ jn k. F. Lowrya predstavlja le izpo-nmetnini formo in pri tem sploh po-; polnjeno izdajo pesnikovih Poezij, ki zatoiti   aa   v&ebioio.   To  nemogoče   je  9ta jih izdala 1940. Ob koncu sta tudi
storil Bratko Kreft. Iz domnevne, a ne-dokazane in neosnovane sorodnosti filma z draano ie Iizpeljal oblifco sce-
dodala Arnoldove prevode Ilijade. Miss M. Lickay je pra-pravnuki-
»Film je nastal iz fotografije. Zato je bil precej časa le tehnika in ne umetnost.«
Tej pravilni ugotovitvi sledijo krat-ke oznake nekaterih znamenitih nemih filmov, citat iz A. Kerra o ruskem fil-mu, in že smo pri zvočnem filmu. Ne nameravam očitati Bratku Kreftu, da ni povedal kaj yeč o razvoju nemega filma. Ni bil njegov namen pisati zgo-dovine filma Toda nekaj bistvenega ej pozabil povedati po lakonični ugo- j toVitvi, da je bil film precej časa le' tehnika in ne umetnost, nekaj, kar bi izpodbilo več njegovih poznejših trdi-tev, namreč; kako in zakaj ^e film iz  tehnike postal umetnost!
V svoji prvi "fazi je film tako ime-novano   »snemano   gledališče«;  negib-   l.
ljiva kamera je s stalne stojne točke   »» u-.fv?»««.  v  «.CKa ^mCu M^uaiu-«„;«,..„•,=!,    ^LnJt-   «,   .«ni   nrflH   kov — epiko, hnko ah dramahko, kot
počutil pod tiijim klobukom, ki mu je ali premajhen ali prevelik, vse, le prav ne... Goli formalizem se mi zd: najprej dati scenariju neko zuna-njo obliko, nato pa na podJagi te ob-like določati funkcijo in namen sce-narija, kot postopa Bratko Kreft. Je-dro vprašanja, kakšien na} scenarij bo, se mi zdi v tem: kaj film zahteva od scenarista.          Tp delo pa mora vse-
eno  biti  v sebi zalkliučena umetinina
nine — filma. Ne mjoremo torej go-1 jn če nar" tako bo, mora — jasnp — vorili o umetniku tvorcu filma, ampak, i'm«ti tuda neko zunanjo obliko. To le p umetniku vodji kolektiva umet- [ obliko scenarija dobi šele z gotovim nikov, ki samo skupno lahko ustvarijo   ''          " '
film. IŠTe moremo meriti filma po starih preiz!.ušenih  merilih  literarne  teorije
narija, ki vsebini scenarija ne more ¦ nja poznanega Charlesa Dickensa. odgovarjati, ker je do pičice posneta j Morda je prav po njem podedovala po drugi umefnostni vrsS, ki je s fil- .pisateljsko žilico. Med vojno je delo-mom le rahlo v sorodu. Vzeti nekomujvala v londonski bolnici, kar j« lepo klobuk in ga kar zviška pavezniti ne- opisala v svojih novelah iz 1945. koinu drugemu n.a glavo, ni težkoj j Svoja občutja in doživetja je nazorno vprašanje je le, kako se bo ta  drugi' in psihološko prikazala v delu »Torek
saniu
regislrirala dogodke na sceni pred seboj. V tem času so se močno iz-popolnili razni triki, ki so bili ena bistvenih sestavin filma tega obdobja, vendar pa so »žive slike« bile le atrakcija, senzacija; s tega stališča so na film gledali tako producenti kat publika. Tisto pa, kar je dalo filmu naziv nove umetnosti, so bila povsem nova umetniška izrazna sredstva, takš-na, kot jih doslaj ni imeia nobena druga umetnost; montaža in gibljivost kamere v prostoru (sceni).6 Kdo jih je odkril in prvi uporalbil, ali Grifith ali kdo drugi, tp zdaj za nas ni važno. Važno je, da obstojajo in kdo izmed kolektiva, ki ustvari film — da se po-vrnemo h Kreftovem članku — z njimi razpolaga, kdo se z njimi izraža. Tu pridemo do vprašanja, kdo je prav-zaprav ustvarjalec filma, do vprašanja, katerega Kreft napačno tolmači in po-tem pride — prav zaradi neupošte-vanja teh izraznih sredstev, brez ka-lerih filma ni — do čudnih zaključkov o funkciji scenarija in scenarista.
Film je umetnina šele v svoji celot-nosti. Bratko Kreft trdi, da je tvorec filraa scenarist, ker je iilm reproduk-cija scenarija, tako kot je uprizoritev v gledališču reprodukcija drame. Iz te in še vrste njegovih avtoritativnih m čudovito samozavestnih7 izjav je videti, da Kreft — naj mi oprosti, am-pak dejstva govore tako — bistva filma sploh ni doumel. Dočim je dra-ma že sama po sebi (brez uprizortve) formalno in vsebinsko zaključena umetnina, je s scenarijem popolnoma drugače. Bistveae elemente scenarija bo namreč fiim kot gotov« umetnina izražal s povsem drugimi umetniškimi izraznimi sredstvi, kot se je z njimi izražal scenarist.8 In še: z vsemi glav-nimi umetniškimi izrazniniii sredstvi dramatiike raizpolaga že pisec diame (jezik, govor, dejanje), dočim so glav-na umetniška izrazna sredstva filma v rokah reiiserja. Morda bo kdo re-kel; to 90 teoretični prepiri, ki pa za prakso nimajo nobenega pomena. No, pa bodimo praktični! Poskusimo si predstaviti film, posnet po Krefto-vih »teorijah«! Kreft pravi, da je film-sik režiser reproduktivni umetnik. To se pravi, da — kot vsak reproduktiv-ni umetnik — ne razpolaga z umet-niškimi izraznimi sredstvi, ki so za umietniiiio, ki io reproducira, bistvena. Ena izmed redkih točk, v kateri so si   edini   filmski   teoretiki,   je,   da   je
to poizkuša Bratko Kreft. Zato, ker je film pač nova umetnost, umetnost našega stoletja, bistveno različna od ostalih umetniških vrst. Morda ga od ostalih »starih« umetnosti najbolj loči prav to, da vidimo v filmu tisto osnov-no znaeilnost modernega ekonomskega življenja, brez katere človeštvo ne bi moglo živeti: delitevdela. Na vpraša-nje, kdo je vodja kolektiva umetni-kov, ki u&tvarjaio film, je dala nekai desetletna praksa soglasen odgovor: režiser. Zakaj? Da še enkra«t pono-vim: zato, ker z najbolj specifičnimi in najmočnejšiimii iizraznimi sredstvi filma razpolaga on in nihče drugi iz-med kolektiva sodelujočih umetnikov. Kreft se s tem ne strinja. On v svoji »teoriji« trdi, da je glavno scenarist in da režiser le reproducira/ Nihče mu ne bi zam^ril, če bi svojo teorijo raz-vijal kdaj v 18 stoletju, ko je v praksi ni bilo mogoče preveriti. Toda — postavljati teorije in v njih trditi nekaj, ko je praksa že davno do-kazala nasprotno, ie z«lo nehvaležno delo —.
Zaradi že sko-po odmerjenega prostora mi je nemogoče stran za stranjo anali-zirati Kreftov članek in doka-zati nevzdržnost njegovih trdi-tev, kar bi sicer ne bila pretežka
naloga. Zato se bi omejil Ie na pro-blem, ki je pravzaprav jedro razprave: oblika scenarija. Naj na kratko po-vzamem Keftove misli o tem: ker je film le podzvrst dramatike, ker je oblikovni razvoj scenarija sličen raz-voju drame od teksta za commedio dell'arte do moderne drame, zato naj ima scenarij tudi zunanjo obliko dra-me; po Kreftovem mnenju je scenarij literarno delo, ki iip.ajo literarno obli-ko drame. *Med drugim piavi Kreft o tem tudi to:
»V nobeni fLlmski dramaturgiji ali splošnih navodilih o scenarijih, kar sem jih v zadnjih dvaindvajsetih letih prebral. nisem našel dovolj nazornega primera, kakšen bodi scenarij za zvoč-ni filin v svoji literarni obliki.«9 Pri-pomnil bi, da si je Kreft naložil dokaj težko nalogo, ko je hotel poiskati lite-rarno obliko scenarija, kajti te oblike
Zelo dobro pravi o tem vpra-Simič v kritiki filma Sedmi križ (Filmska revija 1950/3—5): »Kajlii, ne va;rajmo s«, scenarii spa-da, v fiilmsko umetnosit in ne literaturo vn ker \e Lilm posebna ve]a umetnosti, dober soenarij v literarnem smislu še ni filmsko d'Ober scenari]'. Kajpak, ob-či zakoni estetike veljajo tudi za film, kot zavse ostal« vrsite umetnosti, \o-da film ima svoje &]>ecificnosti, 6voj način prikazovanja, svojo metodo teh-nike in izrazna &red&tv,a, ki so popol-noma različna od istih lepe književ-nosti. Če za literaturo lahko rečemo, da }€ emocioaialna um&tmo&t besede, je potism film vazuelna p<ptična umet-nost, katere jezitk je premična sliika. V tem &mislu je scenarij prvotna faza, plan, koinpozicija, v&ebimsko oko6tj€ filma in kot mora dobro književno dielo imefi enotnost fonne in vsebine, tako mora tudi dober film imeti enot-nost scenarija, reždje in igre igralcev v   okvi.ru   njegtoviih    tehničnih   mož-
I&kati   dokončno   umetniško   formo
scenarija
kold)   je torej nesmi&sJ,
 , ep«iko ali k>atkršno-
 dobi sce-
narij umetniško formo šele v goto-vem filmu, sam na sebi j« pa ne more ianeti. Zakaij potem zahleva lilm knji-ževnike? Zato, ker mora biti nekdo, ki    hoče   uetvariti   kompozicijsko   in
dramaturško dober
 umetnik; naj-
 j
bldžji  tej  vtsVi ustvarjanja  so  Pa  be-sedni ijmetniki.
Tista eola zunanja, da se tako iz-razim, napisana oblika scenarija, je pa dana že z v&ebino saino. Kjer v fiknu prevl^duje diaJog, bo scenarij napisan v obliki dialoga, kjer so po-trebni daljši oipisi, pa bo scenari»t pripovedoval situacijp, karakter ali d
dejanje, ki sii aa je i             li
 Taiko ie
prav montaža in gibljivost kamere v  nI }n se torej ne sme čuditi, če je ni
prostoru (sceni) tislo, kar je iz gole tehnike naredilo umetnost, film. To je za Krefta povsem sekundarnega po-mena ali pa sploh bresz pomena, to so zanj samo izrazna sredstva, »večja, kakor »o v gledališču«, ne pa izrazna sredstva, bistveno različna od tistih v gledališču. Scenarist z montažo in gibljivo kamero ne more razpolagati, režiser je le reproduktiv€<n umetnik — torej si odmislimo tista izrazna sred-stva, ki z njimi aktivno ustvarja reži-ser, vzemimo, da jih po Kreftu ni — ker po Kreftu filmski režiser repro-ducira — (da so za Krefta montaža in gibljiva kamera brez pomena je jasno že v začetku njegovega članka, ko ne pove, kako je film iz tehnike postal umetnost — očitno zato, ker tega ni razumel) in kaj bomo videli? Film brez zornih kotov, s 300 metrov dolgimi kadri, brez voženj kamere, brez detajlov itd. Res. to bo podzvrst
našel (mimogrede: verjetno bo za to zopet obdolžil ljudi, ki so pred njim pisali o filmu, kot jih je n. pr. tudi na str. 24, kjer pravi: »Filmski prak-tiki in teoretiki so radi nejasni v svojih navodilih (kako pisati scenarij, op. ur.), ker ne zna/o (podčrtal M. M.) ločiti pisateljevega dela od režiserje-vega...« No, na srečo to zna Bratko Kreft!). Scenarij niti po svojem na-stanku, niti po svoji današnji funkciji ni namenjen za branje in nima na-mena učinkovati z besedo. Zato tudi ne more imeti dovršene literarne obli-ke, kot na primer roman ali novela. Glavna in edina zahieva, ki jo film stavi pied scenarista je dramaturško in koftnipoeicijsiko dovraena tematsika osnova z Jzdelanim dalogom. Nič manj, kar je zelo važno in, kar je še važ-nejše, nič več! Scenarie>t ee mora ved-no zavedati, dia lahko da samo osno-vo,  ne pa  dokončne lorme  uiaetnini
 j                            i
pisana velika/večina scenarijev; zna-čilnio zanije |^ &eved.a tudii jedrnatost, izraianje brez v&akih 6i.ilističnih po-polnosti, ki so za film brez smi&la.
Scenarij torej po svojem bistvu in namenu ne more kmeii neke umeini-ške fonne. ki bi se dala klasificirati in definirati 6 slalašča besedne umet-nosti, saj je dokončna umetniška for-ma njegove vsefein« fonna izrazno močnejše, kompliciranejše kateri   je  shižil   !«  za  osnovo.
popoldan«. Zgodba govori o žrvljenju zdravnika, njegove žene, o prijateljih ter slika privatno delovanje in delo v  bolnici.
Dr. Htin Aung, predavatelj na univerzi v Rangoo^iu, je poskrbel za angleško izdajo burnianskih narodnih pripovedk. 70 pripovedk je razdelil na živalske pripovedke, romantične pravljice, čudežne zgodbe in humpri-stične pripovedke. Uvodoma je pre-vajalec razložjl njih postanek ter vpliv burmanskih ljndskih motivov na folkloro in literaturo. Maung Htin Aung ugotavlja, da v sedanjih časih pripovedke, ki so močno ž:vele , vsa leta, hirajo zlasti v mestih. Iz-. podriva jih sodobini roman, kino, zla-sti   pa razni  magaz.'ni.
Folklorni  ples  je  v  Ani?l;ji  do ' mala    zakrnel.    Ostanke   teh  plesoV'' težko najdemo med Ijudstvom, rsizeii ' morda na škotskem in Wallesu. Aii-gleski    balet   si   prizadeva    obogatiti" svojp koreografijo  z preostalmi "iia-'' rodnjmi  mot:vi. Dougtes  Kennedy je' v »Angleskih plesih danes in včeraj« analiziral  stil in pe?em.  Knjžica, ki: je namenjena zlasti gojencem balet-nih   šoL  žal   izključuje   plese   škotov in  Waližanov.
V Angliji so pred časom izdal prvo knjigo, ki govori o Pakistanu in postanku te države. Richard Sy-momas je razložil, kako je prišlo dč državne formacije. Osrednja gbanja postavlja v 1. 1947, ko so prišle for-mulacije naprednih idej najbolj do ; veljave, vendar je najti zametke po' osamosvojitvi že popreje in je tesjip ppvezano z indijskim: socialnimi iri politicnimi problemi. Zaključni esej o . pakistanski kulturi je pr.speval profesor v Karačiju, Ahmed Ali,. po-znan po prevodih :'z kitajsJke jn indc-nezijske  kulture.
Filmska družba RCO je dovrš la film »Srečni hodi ljubko« pri katerem sodelujejo angleški in amerišk- gralck . Zgodba je več al: manj obrabljena, fcar naj bi nadomestili poznani igralci z dovršeno igro. Film, ki je koloriran, je mesanica plesov in hu-morja, čeprav brez prave vsebine )ii •
brez
osvezujočega   čara.   V   glavnih
vlogah   nastopata   Cezar   Romero   in • plesalka Vera Ellen.                             :
Edvard Hopper je eden vodilnih ameriških slikarjev realistične smeri. Lloyd Goodrich ga je predstavil An-gležem v skromnejšem katalogu jn dodal serijo dpbro izbranih slik, med njimi več v barvni reprodukcij':'. An-gleška kritika pa je mnenja, da bi slikar zaslužil večjo pozornost in po_ drobnejšp obdelavo in pričakuje, da bo treba izdati podobne kataloge Hop-perjevih sodobnikcrv.
OPOMBJ
1.  Bratko   Krdt:    Dr.    Fiance    Prckren, scenarij.   1951   Slovcnski  knjižni zavod v  Ljubljan!.
2.  Obravnavam   samo   filmslko   teoretiČni, prvi del uvoda.
3.  Bela Balasz: Filmska kultura, #r. 234.
4.  str. 23 zgoraj.
5.  str. 22.
6.  Pod pojn.om gibljivost kamere v pro-storu razumem več momentov,    ki se naivadno   naštevajo loceiu)   kot   mocna umetniska i2razna sredstva filma: spre-menljiva   razdalja   v   notranjosti scene med gledakem  in  sceno,  zaradi  česar nastane spremenljiva velikost   scene   v okviru kadra in kompo2icije; detajlira-nje totalnega posnetka cele scene; spre-menljiv   kot    (perspektiva)    detaljnih posnetkov v sceni,   to   je   različen in »premenljiv z&rni kot (rakurs) gledalca na objdkt v sceni.
7.  Kreft pravi na strani  50, ko govori o dramski  obliki   scenarija in za  primer navaja Chaplinov scenarij Gospod Ver-doux:   J-To  je  popoinoma   razumljivo. Drugace sploh ne rooie biti.«
8. V Tolstojevlh Spominih na mladost be- ¦ rcmo  (slovenski prevod, str. 358, MK Ljubljana  1951)   tale  suvek:   2>Nazad-nje ugasne svečo in zapre okno, jaz pa ostanem popolnoma sam.« Recimo,  da je ta stavek v delu, kf ga hočemo pri-ledftt za film in da je osamljenost, ki jo v tem trenutku občuti junak, bistve-no vazna za nadaljni   razvoj   dejanja. Predsavljajte si: noč, tema, decek stoji sredi ceste in gleda v osvetljeno okno hile pred seboj; kar luc ugasne, zadnji znak življenja  okrog   njega   izgine   :n dečefk je naenkrat strašno sam. Kako bi dramatik izrazil ta obcutek? S tem, da pusti dečka samega sredi scene? Ne. S tem ne pove ničesar. Moral bo to jz- -raziti  z  monologom  deČka  ali  na kak dmg oevizuelen način. In filmski reži- : ser? Odd^Ijil se bo s kamero od dečka ¦ in ga posoel   posevno    6d ,  z g o r a j • navzdol. S tem bo  v gledalcu -vzbudil ; močan dojem osamljenosti objekta, te- • ga- dečka. Moč  izrazimo. če posname- .• mo objekt od blizu od  spodaj  navzgor 1. (Orson Wellsov Dxiavl/an Kaoe!), U<Š.'
9. su. 25
SEKCIJA ZA ŠPORTNO MEDICINO
Vor"«+Tio veeina ljubljanskih štu-drn          ,"    ii:-\o    Vij    o    !•-''.• ji    za
sp i.iio meclic no na M:-.i c.nski vi-soki šoli v Ljubljani. Ideja za usta-novitev te sekcije, ki je imela 7. nov. t. 1. svoj drugi občni zbor, je vznikla ob uspelem smučarskem tcčaju mc-#^nske fakultete februarja 1950 v Kranjski gori. 26. aprila 1950 je bil sestavljen pet člamki odbor študentcv medicine — ljubiteljev športa. In s tem je  bila  sekcja  ustanovljena.
Njen namen je: 1. Združiti vse študente in študentke medicine, ki se zanimajo za probleme športne me-dicine. 2. Nudti pomoč fizkulturnim organizacijam pri raznih prireditvah, treningh v društvih in to s član. sekeije, ki bi bil: sposobni vršiti funfc-cijo san tetnega referenta. ¦]. Razisko-vanje pod vodstvom kakšnega inštU tuta, klinike ali zdravnika. 4. Vzgojiti člane sekcije v zdravn ke, ki b b:li seznanjeni s problcmi športne medi-cine, nuditi jim v teku študija.s tc-čaji izpopclnitev v razn h panognh športa, jim dati priložnost, da vzlju-bijo žport in končno, da bodo icot zdravniki znali svetovat: športnim društvom in posameznkom ter tako pomagali  pri  razvoju  fizkulture.
Člani sekc j< so sodelovalj pri rednih letnih pvegledih športnikov, bodisi strokovno kakor tud aclmini-strativno (n.žj: letniki). Najagilnejši posamezniki so sodelcval: tudi pri prireditvah, kot so n. pr.: kolesarski ki-O5 (25. 5. 1950), letne študentsko igre v Ljubljarv :td.. ter v manjši meri VrSiT tudi zdravstveno prosvetno ddo. Bolj kot to pa je bilo uspe.šno raz'skovalno dclo. \rsebino so mu dal! problemi, k; j:h je načel ŠM prakti-kum na že omenjenem smučarskem tečaju v Kranjski gor. Na srednjt-šolskem krosu, kolesarskem prvenstvu Slovenije in na trcningu kajakašev so člani merili krvni pivt.sk "m pulz ¦uricležencev. S stematična morjenji' pa so se začela v jeseni 1950 na In-šttutu za športno medičino. Teh me-r.Uv se je udeležilo 80 članov. Rezul-tatj bodo služili sckciji za rnariptveno delo.
! Da bi člani postali čim boljš sanitetn" referenti, je bi] organiziran j 2 odobravanjem tov. prorektorja dr. j Breclja in s pomočjo kh^urške klinike 1 tcčaj prve pomoči, k: je bil za prvo I tri letnike obvezen. Ob zaključku te-: čaja je uspešno opravilo :zp't 22 ude-| ležencev. Zdaj se vrši že drugi tečaj j iz prve poinoči. ki bo, kot ka/.e, rod 1 še  večje uspebe.
Organizirali   so   zimsk;   tcčaj   na
Pokljuki   s   finančno   pomočjo   min-
strstva   za   ljudsko  zdravje,  kot  na-
grado za opravljeno strokovno in or-
i gar.izacijako delo v sekciji :n z name-
! nom, izpopolnit: smuearsko in z njira
i v zvezi strokovno znanje. Kot zastop-
! nik MVŠ h   strokovn- predavatelj je
' bl   navzoč   docent   dr.   Marij   Avčin.
Na tem  tečaju  se je vršil tudi  prv:
občni   zbor  sekcije.
Priredili   so   tudi    letni    tečaj   v i Rovinju   s   podporo   Min ^trstva   za  ljdko zdrnvje in   ravnatelja držav-
noga zavoda za fizkulturo, tov. Ste-pišnika. Udeležilo se ga je 13 Ijub-ijanskih in 9 avstr:.iskih študcntov medc.nc. kot predavatolja pa doccnt dunajske Univerze dr. Ludvig Prokop in predstojnik Inštituta za ŠM dr. Alojzij šef. Dr. Prokop je vodil kurz športne masaže, dr. šef pa je imcl predavanja iz področja ŠM vede.
Zaradi zbližanja :n izmenjave izkušenj so povabili v juniju 1951 profesorje n študentje graškega n^ti-tuta za fizkulturo v Ljubljano. Ob tej pril k; je imel dr. Prokop v okviru Slovenskega zdravniškega društva troje predavanj, profesorjem fizkul-ture pa je predaval prof. Rekla. Dva člana sekcije sta s: ogledala inštitute in klinike v Grazu.
Danes ima sekcija za ŠM že okrog sto članov in tako predstavlja naj-agilnejžo (morda celo ed;no?) sekcijo Medic'nske visoke  šole.
E. F.
OB ZAKLJUCKU ŠAMPIONATA
 raketa Wiking
Nadaljevcmje s 4 strani
Mladi Ijudje inlajo radi ra/nolikosl. Le-trt jim Je treba tudi nudiii. Vsak štuicnt naj se poleg svoje stroke ba-vi še s kakim drugim poslora in naj se od časa do časa oddahne in po-zabavaT
Nadulje se je tov. Sakshla v refe-ratu dotakoH dela oentralnih študent-skih društev. K»t osnovni problem je navedel potrebo, vključiti v taka dru-delo zanimajo. Po potrebi se naj taka drušfva osnujejo t.udi na fakultetah.
Za zabavo naj študentska organiza-cija več skrbi kot dosedaj. Lahko bo prirejati   v  manjšem  obsegu. šha čim veL študenlov. ki se za (ako
Ekonomski problem ni tako ozekj kot si L>a nekster» predstavljajo. Sega: namreč na področje vsakega študenta. Saj so izleti. knjige. obiski kin;i, gle. dališča prav lako vezani na ftnančno stanje študenla. Pravilno bi bilo. ako bi novi odbor preskrbel članom orga-ni^uicije možnost nakupa vsaj učbeni-kov po nižjih ceaah. obiska filmskih predsiav (er druge ugodnosti. Osnovno načelo pri reševanju ekonoraskih vprašanj naj bo: omogočiti vsem štu-skih možnosti študija. da ga čim prej dentom. ki resnično aimajo ekonom-<em področju že nekatere uspehe.   (O
dokoiičajo. Or^auizacija je imela na je i/koriščena možnost, da bi študenti sami reševali po svojih ntočeh (o tem |e naš list že poročal.) Premalo pa vprašanje. Akademija za igralsko umetnost kna namreč možnost pripra-viti vrsto prireditev visoke umetniške kvalitete in bi z dobičkom teh prire. ditev lahk« močno okrepilr fond samo-pomoči. Enake možnos(i ima tudi Aka-demija za glasbeno umetnost, ŠKUD »Tone TomSič« a svojimi sekcijami.
Tretji del referata govori o qačinu dela vodstev in podaja ugotovkve iz prejšnjih izvajanj. Vloga vodstev, nji-hov pomen, se do danes še ni bistveno spremenil. Spremeniti pa »e mora nji-hov način dela. Pričeti tnoramo z za-sipanjem vrzeli med clani in njihovim vodstvom. Najboljši način za čim tes-nejšo povezavo med člani in vodstvi je aklivno delovaiije vsakega člana v svoji organizaciji. Da doslej ni bilo lako. dokazuje dejstvo, da je disku-sija o »(atutu pritegnila zelo malo JStudentov. Treba je hkrati puščati ini-ciativo in vodiii. Slabo je delo brez perspektive, slaba je perspekliva brez dela. Rešitev je torej le ena: perspek-tivno delo.
V diskusiji je kot prvi spregovoril tov. Milko Goršič, član CK KPS. Po-zdravii je konferenco v imenu CK KPS.   V   svoji   diskusjji   je   dal   obito
leh'iiili misii o dosedanjem delu oaše organizacije in o našem delu v bo-doče.
Več di&kutanlov se je dotakatlo še problema otlnosa partijske organiza-cije do Zveze študentov. Vsi so bili soglasni, da bo tudi v bodoče morala partijska organizacija posvečati paž-njo Zvezi Studentov.
Ostali tovariši, ki so sodelovali v razprav . »o obdelali probleme eko-nomskega položaja, dela druitev in sekcij ter kroikov.
Omembe fe zlasti vredna diskusija tov. Druškoviča, ki je razpravljal o odnosu naših študentov do problemov slovenskega življa izven naših meja. O kstein vprašanju je predlagal tov. Gorkič Miloš, naj skupščina sprejme resolucijo Izvrš. odboru OF. Skup-ščina je resohicijo spreejhj«
Podrobnejšo vsebino osUIth diskusij bomo priobčili, ko bomo govorili o posameznih društvih in sekcijah.
Na skupščini je bil izvoljen tudi odbor Zveze študentov za univerzo in visoke šole v Ljubljani. Ta odbor se bo odslej imenoval »Univerzite(ni od-bor Z5J«. Za predsednika tega odbora je bil »zvoljen tov. Sčuka Zorko, abs. medicine in študent mat. • prirodo-slovne fakultete.
Izvoijenih je bilo tudi 31 deiegatov za ustanovni kongres ZŠJ v Beogradu.
Dnevno časopisje je obširneje paročalo o poteku sampionata. Letos je bi! goco-vo vsakdo iznenaden ob taicinem zaključku. P" r.Čenja, ki so se piičela z odličnim | startom Bajca, za tem porazi Gligoriča in hazardiranje Puca, so se končala z zmago Rabarja. Škoda, da se tej botbi nlni mo-gl.i priključiti  sc Pirc in ing. Vidmar.
Vcčkratni prvak Hrvacske Braslav Rabar je poatal Šampion, VII. prvenstva. Zaslu-ženc si je priboril prvo m^sto. saj je po-kaza] najsolidnejŠo igr<\ obsežno "eoretič-no znanje in tokrat tudi večjo fizično vzdržljivost kot običajno. Svojih uspehov ni beležil le doina, nabral je marsikatero tpčko na curnejah naše reprezentance. Po vojni je bil dvakrat na tiunirju v inozem-stvu — Luzern in Schlechteijev spominski rurnir — in obakra* dosegel lepo mesro. Na olimpijiidi v Dubiovntku pa je nabral največ točk — 90%. Toliko je dosegel le še sedanji prvak Amerike L. Evans. Vse-kakor bo Rabar tudi zustopal naše moštvo na olimpiadi. ki bo prihodnje leco na Fin-skem.
Večkratni prvak in zmagovalec Sraunro-novega tuinirja je sicer z lepim finišem prispel na sedmo mesto. A to mesto za Gligoriča pra;v gotovo ni uspeh. Trenutna kriza? Mcnda! Gligorič je imel na tern sampionatu težkoče s seboj in z nasprot-niki. Tokrat ni igral s 'tolikŠno ostrino. kot smo je vajeni ¦> preisnjili iger, pa tudi nasprotniki s^ igtali zelo previdno, igralt so na remi. Še vedno je eden najmočnej-ših Šahistov pri nas. Za Božič pojde v Ha-sings, kjer se vsako leto vrŠijo tradicional-ni turnirji. Bomo videii. če bo takrar po-kazal svdjo vitalno igro.
Afilan Germek deli četrto in šesto me-5to z Andričem in Udovačem. Vsekakor lep uspeh slovenskega mojstra. Pri sestav-ljanju državne reprezentance bodo morali upoštevati njegov plasman.
Daleč zadaj so se naŠH Puc, Milič io Bajec. Kar je za mladega Bajca uspeh, je za mednarodna- mojstca neusf>eh. Bajec si je priborit nas!ov mojstiskega kandidata. Spomnimo se  lepega  starta.   s katerim   je
Bajec zableste!, potem pa je mofda z*ra<ii nerutintranosti popusti!. Gotorc ie obeta lep napfcdek. Tudi Puc je prvt> tcctjifKt solidno igral. potlej pi — seveda forsi«*-na igra, žrtve in slično v izenačmih igrah ne prinesejo zmage. Iz tega sledijo porazi, ki so laliko tako usodni, da Puca v letot-njem letu menda ne bomo videii v repre-zentanci.
Še nekaj besed ob koncu. Prav bi bilo, ko bi bila nasim mojstrom datta • prtlož-nost, da bi se češč<" po/avili tudi na mecU narodnih turnirjih. Saj jih je do>ti, zdaj t! Benetkah, zdaj na Dunaju ali Hastingsu in drugod. Na to opozaria že dr. Vidmar t svoji knjigi »Pol stoietja ob Šihovaici«. S tem bi nabrali ogromno dragocenih izku-?enj, spoznali razne stile igranja. in se ta~ ko izpopolnjevali. S tem bi tu<ii opfart-čevali sloves, ki ga po pravici usiva ]ugf>~ slovanski Šah v svetu. Veljalo bi ratmi-šljati   o tem.
UNIVERZA 26?5 - SREDIsJE ŠOLE 25,"5
V nedeljo 10.  XII. je Univena prenu-gala srednješolce, čeprav s tesnim reziilta-tom. Letos je obstojala nevarnost,   da  bt; v primeru zmage srednjih šol  prešel pre-hodni    pokal   v    trajno  Iast zmagovalcev.' Tudi  tokrat n   mogoce trditi, dx bi Uni-verza  nastopala  v  svojt polnt  rcoči. Ven dar lahko upravičeno upamo, da bodo tudi prihodnje  leto  ponovili zmago.   Največi-zanimanje je bilo za reprezentativno dese torico, čeprav so se tudi. drugje odigravat burnc parttje. Le ena točka razlike v pn•! Univerze  gcrvori, da  so si  moči tia  prvili desetihj deskah precej enaike.
1.  Krivec 1 — Njegovan f»
2.  Levačič 0,5 — Grosek 0.5
3.  GabrovŠek Z. 0 — Stupica l
4.  Kos 0,5 — Ačko 0,5
5.  Kržin   1  — Sila 0
6.  Mikunda 0,5 — Krašovec 0,5
7.  Vrhovec S. 0,5 — Perdan i),5
8.  Sivec 1 -    Gabrovsek M. O
9.  Fajdiga 0 — Vrhovec M. 1 10. Stanojevič 0.5 — Zrimsek 0,5.
STUDENTJE!
Kdor še niuut  prve  številke Tribune, jo lahk«  dobi  pri vratarj« UniT
in   rudarsko-metahiršikegii  insthtita. PobUi«e! ZA NOVO LETO
izide i><»sc!>na  številka  Tr buue,   k;  Im  od   1-   ''anuarjii   1952   daije i redn« v-!akos:a 1. in 15. v mesecu. Novoletaa »tevilka b« izredno bogat« pestra. ktjub teniu pa «*tane oen* ista.
NAROONIKE sprejentajo v*i   fakultt-tui odburi
 n  inprava (poslopje Unirerce). Nar«»fiie se na
tr« 3tor.  11/
TRI8UNO
'••••¦aau
Vse siovenske  učbenike — knjige tn   skripte  zq
visoke šole dobite v poslovainici
za inozemske knjige
ORŽAVNE ZflLOŽBE SLOVENIJE
v Ljubljani no Kongresnem frgu 19
TKIBIJNA, list  ljubljanskili »tudentor Zvew študentoT Jugoslavije.  Ure}«j«j nredn'ški odbor. zanj: Miloš Mikelu. Naslor uredništva iu upravc; L.jubljanu»,j Kongresni trg 11/1. Teko« račitn pri KB 601-90332-24. Ceaa »roda 10 din. Rnkopise n© vračamo. — Rotaevjskj tisk Tiskarn« T«o>Ka Tomšiia, Ljubijan«]
Natlaljevanje 3. strani
Osaki je dobil nalogo, da prepreči spre-jetje takih zakonov. Bilo mu ni aajprijet-nejše, ker ni vedel, kako naj se loii. Le to je bilo tohžilno. da od njega ofso za-htevali hitre akcije. dali to mu časa leto dni. Japonci so dobro računali. Vedeli so, da bo potreba precej časa ameriškenau ka-pitalu, predno dvigne javno mneaje proti iaponslcim delavcem, za katere se dosedaj ni nihče brigal. Ameriški kapital je zaČel svojo ofenzivo zelo hitro, Osnovali so tajni odbor, a njeeov tajnik j: bil nek diplomat, mlad čiovek, po poklicu sekretar morna-riskega biroja v Washingtonu
Daisjr Green se je se vedno zabavala v S:. Diegu, vendar je to delo ni veČ tako orivlačevalo. Tolazila se je s tem, da ima Drilično vsotico denarja, ki je sicer počasi, a z gotovostjo rastla. Premišljevala je, ali naj se Še nadalje bavi s tem delooi, ali naj zapusti svojega gospodarja. Ta razmi-šljanja je prekinil dober znanec, Osakijev agent. ki je pobral njene reči in jo odpra-vil na postajo. Daisy jih je nasla v ku-pcju vlaka, s katerim se je. odpeljala v New York. Bila je zadovolina, resil.; se je nadležnih mornarjev.
Daisy Green ni vedela, da so jo v teh dveh dneh, ki jih je prosta lepo preživela v svojem dragem New Yorku, budno spremljale oc spretnih agentov gospoda Osakija. Na njegovo veliko zadovoljstvo je Daisy Green odlično lagala. Njen znanec, agent, ki ga "- poznafaiz St. Diega, jo je v priznanje povabil na krajso vožnjo z avtomobilom. Pripeljala sta se do stanova-nja gospoda Osakija. Prt vratih se je agent poslovi!, njo pa je gospod Osaki povabil r svojo delovno sobo.
Bi!a  ie  to  najvecja   soba v
Kapetan Osaki je bil majhne rasti, kakor vsi Japonci. Daisy si je mislila^ no, ta je resnično podoben spaki. Ogledovala se je po sobi, v kateri ni bilo niti enc slike, a je veodar opazila, kako ostro ia pozorno jo je opazoval Japonec. Občutila je, da polaga neke vrste izpit in vedela, da ga bo dobro položila, kar ji bo povecalo vsoto v banki '-aloženega denarja.
»Slecite se,« ji naenkrat reče Japonec.
Daisy je mislila, da bo razgovor daljsi. Odložila je kožubovinast plašč ia klobulc. Japonec je sedel za pisalno mizo in zrl v papirje, ki so ležali pred njim.
Zopet je dvignil oči, ;o površno pogle-dat in refeel: »Saj sem var rekel, da se slecite.«
Daisy Green se je začudila. ^To je torej vzrok. da sem tnorala v New York.<
Še%edno ga ni dobro razumela. Pogle-daJa je tegi Japonca, ki je z rarkim pogle-dom pisaril po papirju. Spomnila se je, da je to tisti človek, ki ji je dajal mesečno rento za njeno delo v St. Diegu. Sedaj ji je bilo vseeno, če se tudi do golega slece. Vsedla se je na divan in se začela slačiu.
»Da se slečem do golega?« je vprašala mrkega Japonca.. »Dabro se spominjam, da sem  vam ž*e povedal.4; zamrmra Japonec.
»Gotova sem,« )e rekla Daisy. Osaki se je vsta! in jo ogledoval kakor konja, ki ga bo kupii. Bil je zadovoljen. Nenaravno življenje jo.še ni čisto uniČilo. Daisy se je nakremžila, prisotnost Japonca ji je po-stala scasoma neprijetna, bila je ponižana. »Preoblecite se,« ji je rekel bladno. Osaki ;e vzei h omare večji zavoj in več manj-Ših tec jih vrgel na divan.
V njih so bile obleke, moderni čevlji, klobuki, svilene nogavice torej vse, kar na-redi toaleto moderno in elegantno. To nt-
so bili cenejši izdelkL magazino*, ampark dragi izdelki prvih newyorških delavnic. Ko se je preoblekla, je bil Oiaki še bolj zadovoljen. Pred njim ni bila več tipična Američanka, oblečena v preproste, serijske obleke, ai.-pak dama, ki se je komaj vrnila iz Pariza. Povabil jo je, naj sede za mizo in ji razložil tiovo nalogo. OdŠla bo v Washlngton iv tam odprla modno trgovi-no. Najett so že Iokali iq tudi drugače je že vse urejeno; ona pa bo lastnica.
»Dobro je, da ste vašim znankam pri-povedovaii o svojem podjetju, tako boste še nadalje ostali v isti stroki,« ji je govoril gospod Osaki.
Daisy Green ni bilo najprijetnejŠe, ko }e spoznala, da je Japonec zvedel vse, o čem je govorila 5 svojimi bivšimi kolegicami. ZaČela se ga je bati. Uvidela je, da ima z njo prav posebne namene. Kar prestrašila pa se je, lco ;i je Japonec rekel, da bo mo-rala voditi salon pod njenim pravim ime-nom »Dora Griin«, kcr se na to Ime glasi tudi dovoljenje. Najhujse je pa sele sledi-lo. »Zelo mi je drago, da vam Iahko spo-ročim o vasih starSib, kt so živi in zdravf in ni potrebno, da se zaklinjate na mrtve starŠe. Trgujejo s perilom ter še kar zado-voljno žive.« Dora Griin je bila pametna, spoznala je smisel njegovih besed. Tako sta končala z razgovorom.
Na ulici jo je čakal agent z avtom. Od-peljala sta se. v hotel. Opomnil jo je, da njeno delo v St. Diegu ni bilo najbolj ne-doižn->, bflo Je celo nevarnejše od nove naloge, ki jo čaka v Washingtonu. Sedaj je fmela opravka 2 mnogimi moŠkimi, t bo-doeČ se bo pa morala navezati samo ha enega.
>Spoznalt smo, da si pametna. S tvojimi sposobnostmt  io .prikupnostjo ne boj veČ
zadovoljevala preproste mornarje, v svoje mreže boš motala ujeci pravega gcntlema-na. Dobivala bos veliko večjo plačo, do-hodek se bo v tvoji bančni knjižici poče-tveril, a delo bo veliko laž/e. Odpotuj v Washington in odpri salon. Čez nekaj ted-nov boš pa dobila nove naloge.«
Naslednjega jutra, ko sta se z agentom peljala v Washington, je bila žc utnirjena, celo dobro razpoložena ia vesela je bfla. V Washingtonu je t neki zelo elegantiu ulici našla svoj salon, a nad vrati je pisalo: »Salon Dore Griin, Pariz.« V dveh daeh so bili lokali odprti za stranke. Prvega dne ni bilo niti žive duše, prodajalke so se dolgočasile, si popravljale frizure in škili-le na cesto. Thomas se je sprehajal po wa-shingtonskih ulicah, a vsak dan obiskal sa-lon. Tretjega 2 je zapovedal, da se dra-gocene partške obleke, ki so bilevzaložbab, označijo s cenami. Določil jih fe sam. Daisy Green .»e je prijemala za glavo. Naj-dragocenejše rcči bo morala prodajati veli-ko pod ceno. Gospod Osaki je zgubil pre-cej denarja. Daisy Green se je Čudila, če-prav salon ni bil njen. Ko je Thomas od-potova' fz Washingtona, je cene poprav-Ijala, doklsr niso prisle na normaino vred-nost blaga. Po vrnttvi, )o je Thomas po-vabil v privatni salon, na pogovor. Sporo-čil ji je željo gospoda Osakija, ki se ji je zdela na prvi pogled precej neumna. Gospod Osakt je hotel, da po- je nekemu sekretarju pomorskega biroja velik račun. Thomas je nastel vse, kar mora prlti v ra-Čun. Bila je to cela kolekcija najintimnej-Šega zenskega perila, Dodala sta. 5e ceno ti klobuk, obleko in rokavtce. Racun je zna-šal več stotafcov dolarjev.
Sekretar na pomorsk.m uradu se ni o<3-zval. Da[s7 m«  k po«'ala energi&io p*-
saio, y katerera je zahtevala, da gospo« sekretar takoj poravna svoj dolg. S tem j< dosegla, kar je želela.
Nekega jutra je priiel v saloti mlad, čc deo gospod,   ki  je želel  govoriti z Mtsi Griin. Mi$$  Griia je bila t s\ojem      i vatnena salonu. šel }e k njej, )i vrgel     ^ iaa na mizo ia jo vpraJal, kaj to pomeni^ Dora   Griin   je  privlekla   relike trgov$k< knjige, nagrbancila obm in končno it vila, da tudi ona ne razume. Pri njej je bila neka miada dama, ki Se je predsu vila kot zarocenka g. sekretarja iz pomor^ skega urada, nakupila velilco srvari in m ¦ročila, da se racun poslje g. sekretarji^ njegovo pisarno.
Amerikanec je Doro  prezirljivo  pogl< dal: »Kaj dajete na kredit vsaki ženski, pride iz ulice s tako neverjetno trdhvi\6?i
Miss Griin se je najmehnila. Bil je njen prvi nasraeh v tej akci:f. a g. Osal ji je natočil, naj se pogosto smeji.      j voriia je, da vendar ni vse taka ironičnojj kakor ]e to prlkazal g. sekretat. Dama }< ¦odlocno izjavljala, da je zarocenka g. kretarja, poleg tega pa je pokazala    t neko   i
»KakŠno pismo?:: \o je začudeno ša! sekretar.
»To pijmo }e bilo zelo šarmantno,«   j« odgov.ori!a Daisy z najmilejsim g!asom.  *]
Sekretar je  dobro  vede!,   da ni   nikol pisal pisma, » katerem bi mladcmu deklc-tu obljubil zenitev. Spoznal je, da se na-J haja v 2elo nerodnem položaju.    Ako plača ratuna, ga bo trgovec tožil; tudt pf-| smo, Čeprav potvorjeno tn dekfe se labkoj odnefcod pojavtta ... stguren skandd.