94962 OOOOOOOOPO Šestnedeljna pobožnost k L sv. Alojziju. Priredil bogoljubni mladini po nemškem izvirniku „Detoljub“. Natis dovolil kn.-šk. ordinariat v Ljubljani dne 19. maja 1913, št.2131. Tretji natis. V Ljubljani, 1913. Založila Katoliška Bukvama. Tiskala K atol. Tiskarna, Sv. (Elojzij, prosi za nas! Sestnedeljna pobožnost k sv. ftlojziju. ooo Priredil bogoljubni mladini po nemškem izvirniku „Detoljub“. Natis dovolil kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani, 19. maja 1913, št. 2131. Tretji natis. V Ljubljani, 1913. Založila Katoliška Bukvama. Tiskala Kafol. Tiskarna. 94962 Šestnedeljna pobožnost k sv. Alojziju. Ni mogoče dovolj priporočiti te po¬ božnosti vernemu ljudstvu, zlasti mladini. Vpeljala jo je sv. Cerkev v spomin na onih šest let, ki jih je preživel sv. Alojzij v družbi očetov jezuitov. Izvolila in dala ga je kot posebnega patrona mladini. Ohranjenje nedolžnosti, razsvetljenje pri volitvi stanu, ljubezen do Marije, obilen blagoslov pri učenju — to so krasni sadovi te pobožnosti, ki je mladini sama ob sebi tako priljubljena. Zavoljo tolike duševne koristi so jo papeži in škofje zelo priporočali. Papež Klement XII. je z odlokom sv. kongregacije za odpustke 11. decembra 1739 in 7. januarja 1740 dovolil popoln odpustek za vsako šest nedelj njim, ki nepretrgano ali pred go¬ dom ali po prazniku sv. Alojzija (21. ju¬ nija) ali katerikoli drug čas v letu ob njih opravijo spoved, prejmejo sv. obha¬ jilo, pobožno premišljujejo ali molijo ali kako drago bogoljubno delo opravijo na čast sv. Alojziju. Spoved in sv. obhajilo se moreta prejeti (odlok sv. kongregacije 9. oktobra 1870) že v soboto pred ne¬ deljo; druga dela pa se morajo opraviti v nedeljo. Ko bi kdo, tudi brez lastnega zadolženja, ne prejel katero nedeljo svetih zakramentov ali ne mogel drugih del opraviti, ne bi mogel nadomestiti, tudi ne z dovoljenjem spovednikovim, s kakim drugim dobrim delom, temuč bi moral te nedelje z nova začeti, če bi hotel de¬ ležen biti popolnega odpustka. Se ve, da se priporoča, da naj tudi med tednom večkrat premišljuje iz življenja svetniko¬ vega, ponavlja storjene sklepe in se vadi v čednosti, ki jo je premišljeval v nedeljo. Tako bo obilo sadu donašala ta po¬ božnost vsakemu, ki jo z odkritosrčnim veseljem in vdanim srcem opravlja. ■— Navod k premišljevanju in molitev v tej knjižici je najbolje opraviti po zahvali za sv. obhajilo, ali pa morebiti precej ob jutranji molitvi. Posvečenje sv. Alojziju. Častitljivi sveti Alojzij, ki te je Cer¬ kev zavoljo tvojega tako čistega živ¬ ljenja na zemlji odlikovala z naslovom angelskega mladeniča, k tebi se danes bližam z vso pobožnostjo svoje duše in svojega srca, in se ti posvetim vsega. O popolni zgled, ti moj dobri in mogočni zaščitnik, kako zelo te potre¬ bujem ! Svet in hudobni duh me zale¬ zujeta : čutim plamen svoiih strasti in le predobro poznam slabost in nestano¬ vitnost svoje mladosti. Kdo me bo va¬ roval, če ne ti, angelsko čisti svetnik, ti, slava in kinč, ljubezen in opora mladini ? K tebi tedaj pribežim iz vse duše, iz vsega srca ti zaupam in se ti po¬ svetim. Moj namen je in sklenem ter obljubim, tebe posebno častiti, te po¬ veličevati zavoljo tvojih vzvišenih čed¬ nosti, posebno pa zavoljo tvoje angelske čistosti; posnemati hočem tvoj zgled, pospeševati hočem tvoje češčenje med svojimi sovrstniki in do svojega zad¬ njega zdihljeja hočem klicati in pove¬ ličevati tvoje sveto in sladko ime. Da! tebi posvetim svojo dušo, svoje čute, svoje srce, sebe popolno vsega. O ljubi sveti Alojzij, tvoj sem torej ves, tvoj hočem ostati zmeraj. Zato tedaj varuj me, brani me, ohrani me kakor svojo last, da mi bo tvoje češčenje po¬ magalo Jezusu in Mariji zvesteje slu¬ žiti in ju častiti in kdaj tjekaj priti, da morem s teboj svojega Boga v nebesih gledati in poveličevati celo večnost. Amen. 1. 200 dni odpustka enkrat na dan za vsakega vernika, ki vsaj skesano in pobožno opravi to posvečenje k sve¬ temu Alojziju. 2. Popoln odpustek na praznik sv. Alojzija ali na katerikoli dan v osmini dobe oni, ki jo skozi ves mesec junij vsak dan molijo. Pogoji: spoved, sv. obhajilo, obiskanje cerkve ali javne kapele, kjer naj nekoliko mo¬ lijo na namen sv. Očeta. Obrnejo.se ti odpustki lahko v prid dušam v vicah. (Kongregacija za sv. obrede, 12. junija 1894.) Prva nedelja. Pripravljalna molitev. Vsemogočni, usmiljeni Bog, glej, pridem pred Tvoje božje obličje, da Ti darujem to pobožnost k Tvoji večji časti in v poveličanje Tvojega svetega imena, v hvalo in češčenje presvetega Rešnjega Telesa, in presladkega Jezu¬ sovega Srca, v spomin bridkega trp¬ ljenja našega Zveličarja, da počastim brezmadežno Devico in nebeško kra¬ ljico Marijo, kakor tudi Tvojega zve¬ stega služabnika, svojega zaščitnika in variha sv. Alojzija, katerega si Ti sam oblagodaril s tolikimi milostmi in ga poveličal s čudeži. Sprejmi to opra¬ vilo kot zahvalo za vse milosti, ki si jih skazal sv. Alojziju in na njegovo 6 priprošnjo meni in vsem njegovim ča¬ stilcem. Upam, da mi, o Bog, poln do¬ brote in usmiljenja, ne boš odrekel milosti, za katero Te danes posebno prosim ... To pričakujem po priproš¬ nji in zasluženju Tvojega zvestega slu¬ žabnika sv. Alojzija. Potruditi se ho¬ čem, da kolikor zmorem dostojno opra¬ vim to pobožnost. Daj mi milosti, da mi bo res v korist za mojo dušo. Ti pa, sv. Alojzij, izprosi mi mi¬ losti, da po tvojem zgledu opravim danes to pobožnost kolikor mogoče zbrano in vredno tebi v čast, sebi v zasluženje. Amen. Premišljevanje. Alojzijeva gorečnost do molitve. »Čujte in molite!« — Ta Jezusov opomin je izpolnjeval sv. Alojzij od¬ kar se je zavedel pameti do zadnjega izdihljeja. Kar čudovito je, kar pri¬ povedujejo pisatelji njegovega živ¬ ljenja o njegovi gorečnosti in vztraj¬ nosti pri molitvi. Kaže pa to, da je bil res otrok posebne milosti božje. 7 Že ko je bil še deček petih let, je bilo njegovo največje veselje moli¬ tev. Pribežal je v kak skriven koti¬ ček in ondi ves zbran in vtopljen pošiljal pred božji prestol iz otro¬ škega srca molitve, polne nežne lju¬ bezni. Velikokrat se je zgodilo, da je ubežal svoji vzgojiteljici, da je mogel moliti nemoten. V veliki skrbi ga je iskala, dokler ga ni našla kle¬ čečega v kakem kotu in vtopljenega v pobožni molitvi. Kolikor večji je postajal, toliko večja je bila tudi nje¬ gova ljubezen do molitve. Čim bolj je spoznaval svojega Gospoda Boga, čim bolj je čutil lepoto in dobroto božjo, tem bolj ga je vleklo k ne¬ skončni ljubezni. Prevzet hvaležne ljubezni je skušal v prisrčni molitvi povzdigovati svoje srce in po cele ure je nepremakljiv mogel opravljati svoje pobožnosti. Z največjo skrbjo je opravljal svoje vsakdanje molitve in duhovne vaje. K navadnim molit¬ vam je dodajal še drugih veliko in to tako vestno, da je večkrat vstal po¬ noči, če se je spomnil, da je pozabil 8 katero opraviti čez dan. Njegova gorečnost je bila tolika, da so mu morali predstojniki zapovedati, da jo je moral omejiti. S tako vztrajno in vneto molitvijo je ohranil lilijo ne¬ dolžnosti v polni čistosti. Z molitvijo je premagal vse ovire, ki so se mu stavile, da bi vstopil v družbo Jezu¬ sovo. Molitev mu je bila orožje, s katerim se je zmagovito bojeval zo¬ per notranje in vnanje sovražnike svojega zveličanja. Nikakor ni pre¬ tirano, če se trdi o njem, da je bilo vse življenje sv. Alojzija nepretr¬ gana molitev in da je doslovno iz¬ polnjeval opomin božjega Zveličarja: »Čujte in molite«. In s kako pozor¬ nostjo in zbranostjo je molil! Ko ga je njegov predstojnik neki dan vpra¬ šal, če se mora zelo boriti z raz¬ tresenostjo pri molitvi, mu je mogel odgovoriti, da v pol leta ni bil toliko časa raztresen, kolikor bi potrebo¬ val, da zmoli eno češčer.omarijo. In če pripomnimo, da je sveti Alojzij molil navadno kleče na tleh, moramo res občudovati, kako je bil zbran 9 njegov duh, da niti ni čutil, če je sluga ali kdo drug prišel v njegovo sobo. — Kakor je bil goreč v molitvi celo življenje tako tudi ni opustil molitve v bolezni, posebno na svoji smrtni postelji. Iskreno in hvaležno je zapel »Te Deum«, ko se mu je bližala smrt, in se preselil s čutili žive vere, upanja in ljubezni v sreč¬ no večnost. Zares, veličasten zgled pobožne svete qorečnosti za mo¬ litev. Nauk. Cerkveni očetje navdušeno priporočajo molitev. Z gorečimi be¬ sedami zatrjujejo, da je molitev ne¬ izogibno potrebna, če si hočemo za¬ gotoviti svoje zveličanje. Poudarjajo njeno korist in opominjajo, da naj jo skrbno gojimo in opisujejo njeno važnost: »Kar je hrana za telesno življenje, je molitev za dušno življe¬ nje. Brez milosti ni zveličanja. Mo¬ litev pa je studenec, po katerem nam dotekajo milosti božje, in to tem več, kolikor bolje, vztrajneje, pobož- neje molimo.« — Kako je s teboj glede molitve, duša moja? R\i izpol- 10 nuješ ukaz nebeškega Učenika: »čujte in molite«? Ali pa si morebiti izmed onih, ki mislijo, da se morejo zveličati brez molitve; da je molitev le za otroke in stare ženice? Kako pomilovanja vreden človek bi bil, če bi te take misli obhajale. Ne samo za otroke je poudarjal božji Učenik, da morajo moliti, ampak molitev je potrebna vsakemu človeku brez iz¬ jeme. Vsak mora moliti, vztrajno moliti, da ga ne premoti hudobni duh. »Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo« — »ker hudič hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl«. Poglej svetnike! Ali niso bili največji svetniki tudi največji ljubitelji molitve ? Če si hočeš za¬ gotoviti večno zveličanje, o, moli tedaj, moli rad, moli pobožno, za¬ upno, moli stanovitno. Pa ne samo ustnice naj govore, ampak kar izgo¬ varjaš, naj pride res iz srca, naj je v tvojem razumu, naj hoče tvoja volja; naj je izraz tvojega trdnega prepri¬ čanja. Ako moliš dobro in prav, boš občutil sladkost in moč svoje mo- 11 litv«. Okusil boš, kako prijeten je njen sad in videl, koliko boš z njo dosegel. — Ljubi posebno ono moli¬ tev, ki so jo tako skrbno gojili svet¬ niki — to je premišljevanje. Beri rad pobožne in svete knjige, premisli, kar si bral in porabi to za svoje živ¬ ljenje. Stori trdni sklep, pa ga skušaj tudi z božjo pomočjo izpolnjevati. Videl boš, kako kmalu boš postal kreposten in čednosten. Premišlje¬ vanje je najpripravnejši pomoček, da se more človek bolj in bolj izpopol¬ niti. Sklep. Prav vestno hočem oprav¬ ljati pobožne vaje: svojo jutranjo in večerno molitev, pred jedjo in po jedi. Tudi druge molitve hočem ko¬ likor mogoče zbrano moliti in izpol¬ njevati svoje dobre sklepe prav vestno. Pogosto se hočem spomniti, da je od tega odvisno, da morem zmeraj boljši postati, da! da mi Bog le po dobri molitvi hoče dati potreb¬ nih milosti, da se morem zveličati. 12 Molitev po premišljevanju. Vsegamogočni, večni Bog, poln zaupanja klečim pred Tvojim bož¬ jim Veličanstvom in te najponižnejše molim. Zahvaljujem se Ti za vse milosti, ki si mi jih dal v mojem živ¬ ljenju, posebno današnji dan. Daru¬ jem Ti prav ponižno današnjo svojo pobožnost : sprejmi jo, o Gospod, mi¬ lostljivo z vsemi dobrimi deli, ki jih hočem storiti v Tvojo večjo čast, v počeščenje in hvalo brezmadežne Device in Matere božje Marije, v poveličanje sv. Alojzija in vseh an¬ gelov in svetnikov. Prosim Te po bridkem trpljenju in smrti Jezusa Kristusa, po dragoceni krvi Njegovi, ki jo je prelil v odrešenje naše, po zasluženju in priprošnji Device Ma¬ rije, svetega Alojzija in vseh svetni¬ kov, daj vsem grešnikom milost, da se spreobrnejo in spokore, dušam v vicah večni mir, meni pa milost, da morem posnemati svetega Alojzija ves čas prav zvesto v njegovih čed¬ nostih, zlasti v njegovi pobožnosti, 13 čistosti in spokornosti, in da dosežem s to pobožno vajo, kar sem začetka prosil (tu imenuj ono milost, ki si jo prosil v pripravljalni molitvi), ako je k Tvoji časti in v moje zveličanje. Ako pa bi drugače dopadlo Tvojemu božjemu Veličanstvu, o Bog, pa me razsvetli, vodi in vladaj tako, da bodo vsa moja dela uravnana po naj¬ svetejši Tvoji volji po istem Tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem Go¬ spodu. Amen. Litanije v čast sv. Alojziju. (Za zasebno uporabo.) Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! Bog Sveti Duh, usmili se nas! Sveta Trojica en sam Bog, usmili se nas! 2 14 Sveta Marija, Sveti Alojzij, Ti angelski mladenič, Ti, ki si ohranil krstno ne¬ dolžnost, Ti vzor čistosti, Ti ostri spokornik, Ti zgled ponižnosti, Ti ljubivec ubožnosti, Ti prijatelj molitve, Ti žrtev ljubezni do bližnjega, Ti goreči častilec presv. Reš- njega Telesa, Ti otrok Marijin, Ti varih mladini, Ti zrcalo duhovnikom, Ti kinč Jezusovega društva, Ti skriti mučenec, Ti zaščitnik nedolžnosti, Ti svetovalec pri volitvi stanu, Ti zgled stanovitnosti, Sveti Alojzij, Da v svetem strahu bežimo pred grehom, Da služimo Bogu v popolni či¬ stosti na duši in telesu, T3 o 00 N D3 3 03 00 15 Da dobimo duha spokornosti in kesanja, Da se učimo svet in ničemur- nost njegovo zaničevati, Da se navzamemo gorečnosti do molitve, Da živimo v zavednosti Božje pričujočnosti, Da prejemamo kruh angelski z vredno pripravo in za¬ hvalo, Da postanemo zvesti častilci in varovanci preblažene De¬ vice, Da se v nas pomnoži ljube¬ zen do Boga in do bliž¬ njega, Da ostanemo v dobrem stano¬ vitni do konca, -o o GO N D3 3 Ca GO Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, prizanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas, o Gospod! 2 * 16 Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! jČ. Prosi za nas sv. Alojzij! tj!-. Da postanemo vredni obljub Kristusovih! Molimo. O sveti Alojzij, ki te kinčajo an¬ gelske čednosti, jaz, tvoj nevredni častilec, ti posebno priporočim či¬ stost svoje duše in svojega telesa. Po tvoji angelski čistosti te prosim, priporoči me brezmadežnemu Jag¬ njetu Jezusu Kristusu in njegovi pre¬ sveti Materi, Devici vseh devic, ter me obvaruj vsakega smrtnega greha. Ne dopusti, da bi se oskrunil s ka¬ terimkoli grehom nečistosti; temuč kedar me vidiš v skušnjavi ali v ne¬ varnosti, da bi grešil, izženi iz mo¬ jega srca vse nečiste misli in nagnje¬ nja; obudi v meni spomin na večnost in na križanega Jezusa in vtisni glo¬ boko v moje srce čut svetega strahu božjega; vžgi v meni ogenj božje ljubezni in stori, da tebe posnemajoč na zemlji vreden postanem s teboj v nebesih uživati Boga. Amen. 17 Oče naš . . . Češčena si Marija . . . 100 dni odpustka enkrat na dan. Pij VII. dne 6. marca 1802. Moli pet očenašev in češčenamarij pa Čast bodi Očetu na namen svetega Očeta. Druga nedelja. Pripravljalna molitev. (Kakor pri prvi nedelji str. 5.) Premišljevanje. Alojzijeva pobožnost do presve¬ tega Rešnjega Telesa. »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.« (Jan. 6, 57.) — Od mladih let je bilo največje hrepenenje sv. Alojzija, da se popolnoma združi z Zveličarjem in njemu bolj in bolj podoben po¬ stane. Gorečnost njegova do mo¬ litve, ki smo jo zadnjo nedeljo pre¬ mišljevali, je imela namen, da se združi z Zveličarjem v najtesnejši zvezi. Čutil je v svojem srcu praz- 18 noto, ki jo je mogel izpolniti šele v poznejših letih. Z vso gorečnostjo ljubečega srca je hrepenel združiti se s svojim Gospodom in Zveličar¬ jem v svetem obhajilu. To srečo je dosegel šele v dvanajstem letu. Kardinal in nadškof Milanski, sveti Karol Boromej, je bival tisti čas v Kastiljonu in se je seznanil z družino sv. Alojzija. Spoznal ga je kot iz¬ redno pobožnega mladeniča in bil prevzet od njegove čednosti in duš¬ nih zmožnosti. On sam ga je pri¬ pravljal za prvo sv. obhajilo. Pač je malokateri učenik imel kdaj tako po¬ zornega in marljivega učenca. Na¬ vdušeno je slušal besede kardina¬ love in s svetim veseljem si je vtis¬ nil nauke v spomin. Težko je priča¬ koval dneva, ko se bo mogel kar najtesneje združiti z Jezusom. Nje¬ govo srce je koprnelo po njem in pripravljal se je z največjo vest¬ nostjo , da prejme vredno svojega nebeškega ženina. In ko je prišel za- željeni trenutek, je prekipelo veselja njegovo srce. Ko je stopil k obhajilni 19 mizi, je njegovo obličje žarelo nebe¬ ške radosti. Dolgo je bil zamaknjen v pogovoru z božjim gostom. Z obraza se mu je brala tolika goreč¬ nost in ljubezen, da so pričujoči bili do solz ginjeni ob pogledu nanj. Tako vnemo je imel tudi vse svoje po¬ znejše življenje, kadar se je priprav¬ ljal za sveto obhajilo. Vsakokrat se je tri dni pripravljal za sv. obhajilo, da prejme svojega Zveličarja v vredno bivališče in tri dni je upora¬ bil, da se mu je zahvaljeval za neiz¬ merno ljubezen, da je prišel v nje¬ govo srce. In ker mu ni bilo dano, da bi ga tolikrat prejel, kakor je že¬ lel, je porabil vsak prosti čas, da ga je obiskal v svetem Zakramentu. Tu pred tabernakljem je bil njegov naj¬ ljubši kraj, kjer se je odpočil od dnevnega dela in truda. Pred njim je izlival svoja najsrčnejša čutila vdane ljubezni, tu je izrekal svoje prošnje in želje, zajemal moč in tolažbo za trpko in ostro pot, ki naj ga vodi v nebesa. V resnici velika je bila po¬ božnost sv. Alojzija, ki jo je imel do 20 presvetega Rešnjega Telesa! Kdo bi se čudil, da mu je bilo sv. obhajilo najslajše opravilo. Živa vera njegova je prodrla skozi zunanjo podobo kru¬ hovo in z dušnimi očmi je gledal v nji včlovečenega Sinu božjega v vsi lepoti in popolnosti, kakor je člo¬ veškemu umu le mogoče jo gledati. Ta pogled je polnil njegovo dušo z neizrekljivim hrepenenjem in z lju¬ beznijo, ki jo je imeti v stanu nedol¬ žno, čisto srce. In s tem je nekako prisilil božjega Zveličarja, da se je vsaj duhovno združil z njegovo dušo. Pri sv. maši je bil zmeraj zbran in ves vtopljen v premišljevanju. Ljubil je in nad vse cenil ta najdragoce¬ nejši spomin neskončne ljubezni in usmiljenja božjega do grešnega člo¬ veštva. Med sveto daritvijo se je po¬ stavil v duhu pod Zveličarjev križ na gori Kalvariji. Srkal je sv. kri, ki je tekla iz njegovih ran, v ljubeče svoje srce, da se je ž njo bolj in bolj oči¬ ščevalo in popolnilo. V vsem je kazal svojo ljubezen in gorečnost do najsve¬ tejšega Zakramenta. 21 Nauk. Božji Zveličar je tudi dan¬ danes še v vseh katoliških cerkvah resnično in bistveno pričujoč, z dušo in telesom, kot pravi Bog in človek. Iz tabernakelja kliče še vedno v svoji neskončni ljubezni in dobroti vsem ljudem: »Pridite k meni vsi, ki ste obteženi in vas bom pokrepčal.« Ta klic velja tudi tebi, krščanska duša. Tudi tebe pričakuje z nesebič¬ nim hrepenenjem v presvetem Za¬ kramentu, da prideš k njemu in mu pripraviš bivališče v svojem srcu. Le eno hoče — tvoje zveličanje! Razprostira svoje roke, da te ob¬ jame in obilno, bogato blagoslovi. Odprto ima svoje sree, da te vzprej- me, da moreš v njem dobiti zavetja in varstva. Daje ti zakladov, ki jih ne morejo končati ne molj, ne rja. Osrečiti te hoče dušno in telesno, za čas in večnost. O moja duša, kako si slušala do sedaj ta njegov glas? Ali si ne moraš očitati, da si presli¬ šal le pogosto to nežno vabilo ? O, odvrzi svojo grešnost ter hiti k nje¬ mu s trdno vero, vdanim zaupanjem 22 in hvaležno ljubeznijo! Skazi se hvaležnega za vso ljubezen njegovo, za vse milosti, ki jih izkazuje tebi in vsem ljudem v najsvetejšem Zakra¬ mentu. Obišči ga, kolikorkrat ti do¬ puste tvoja opravila in zadoščuj s tem za številna razžaljenja, ki jih mora prestati v Zakramentu lju¬ bezni. Glej, večkrat te tarejo nad¬ loge in zoprnosti, ki ti grene življe¬ nje: križi in težave te obremenju¬ jejo, da misliš, da moraš pod njimi omagati: hiti tedaj k svojemu Zve¬ ličarju. Odpri mu svoje srce; potoži mu svoje težave in ga prosi pomoči. Z mogočno svojo milostjo te bo po¬ krepčal, potolažil te bo in oblažil. Le resno skusi in videl boš, da ti bo po- magano. Kaj koristi vedno tarnjati in zdihovati, če se pa ne poslužiš pomočka, ki ti gotovo pomaga? Toda išči pomoči, kjer jo gotovo dobiš, pri svojem Zveličarju. Ljudje ti ne morejo dati prave tolažbe in pomoči: včasih jim ni mogoče, vča¬ sih niti ne marajo. Pri Gospodu Jezusu ne boš nikoli zastonj trkal, 23 vedno ti bo pomogel tako, kakor je za te najbolje in najbolj koristno. Sklep. Kadar mi bo mogoče, ho¬ čem obiskati svojega Zveličarja v presvetem Zakramentu. Namesto da bi tratil čas s praznim govorjenjem ali celo z grešnim razveseljevanjem, hočem rajši pohiteti k tebi, moj Go¬ spod in Bog. Zlasti v žalosti in nad¬ logi hočem iskati pomoči pri tebi, ki si tako usmiljen in dober do nas ubogih zemljanov! Pogosto te ho¬ čem sprejeti v svoje srce ter se ho¬ čem potruditi, da se kolikor moč prav dobro in dostojno pripravim; saj kdor najde Zveličarja, najde živ¬ ljenje in prejme zveličanje od Go¬ spoda. Molitev po premišljevanju in litanije. (Kakor pri prvem premišljevanju str. 12.) 3 * — 24 — Tretja nedelja. Pripravljalna molitev. (Kakor pri prvi nedelji str. 5.) Premišljevanje. Alojzijeva ljubezen do križanega Zveličarja. »Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje.« (jan. 15, 13.) Ljubezen vzbuja ljubezen, pravi star prego¬ vor. Če velja to že v navadnem živ¬ ljenju —- koliko bolj mora obuditi hvaležno ljubezen v naših srcih ona neizmerna ljubezen križanega Boga, ki je zavoljo nje dal svoje življenje za nas v najbridkejših mukah! Sveti Alojzij se je že zgodaj vtopil v lju¬ bezen križanega Zveličarja in zato je z veliko prisrčnostjo in globokim čutenjem najrajši premišljeval brid¬ ko trpljenje našega Gospoda. Živo si je stavil pred oči oni pretresljivi do¬ godek, ki se je vršil na gori Kalva- 25 riji. Ves prevzet je gledal Gospoda, kako poln bolesti visi med dvema razbojnikoma, vtopljen v morje brid¬ kosti, zapuščen celo od svojega Očeta, krvava žrtev za grešnike. S sočutnim srcem je premišljeval nje¬ govo grozno bolečino, ki je ob nji izdihnil svojo dušo v roke nebe¬ škega Očeta. Pogled na razmesar¬ jeno njegovo telo, na katerem ni bilo od temena do nog nič zdravega, je izvabil iz njegove sočutne duše, iz njegovih oči potok vročih solz. Ve¬ del je, da niso tolikanj judje pro- vzročili toliko bolečin ubogemu Sinu človekovemu, marveč grehi celega sveta; da so judje le bili strašno sredstvo, ki se jih je poslužila božja pravičnost in svetost, da so ga ranili in umorili v spravo in zadoščenje za nas. Ta misel se je globoko vtisnila v njegovo srce in rodila lep sad čed¬ nosti in zlasti najgorečnejše ljubezni do trpečega Zveličarja. Posebno je v postnem času rad in pogosto pre¬ mišljeval trpljenje Jezusovo in ga spremljal na oni križevi poti do gore 26 Kalvarije, da je tako v duhu bil priča njegove junaške — božje ljubezni. Po več ur je strmeč gledal v sveto razpelo, z neizrekljivo ljubeznijo ob¬ jemal sveti križ in solze sočutja so močile tla pred njim. Njegovo usmi¬ ljenje do trpečega Zveličarja mu je ožemalo toliko solz, da so se resno bali za njegove oči. Njegova ljube¬ zen do Križanega je vzrok, da ga na¬ vadno slikajo s križem v roki, v ka¬ terega ima uprte svoje oči. Najlepši in edini kinč v njegovi sobici je bilo sv. razpelo, pred katerim je oprav¬ ljal svoje pobožne molitve. In če kdaj na potovanju ni dobil križa v sobi, je na papir naslikal preprost križ in pred tem izlival svoje mo¬ litve k nebeškemu Očetu. Tako ljub in prisrčen mu je bil pogled na križ. A. njegova ljubezen do Križanega ni bila le samo čutna, ni obstajala le v sladkih čutilih in globokih vzdihih; marveč križ mu je bila knjiga, ki je iz nje bral globoke resnice za svoje življenje. Opominjal ga je križ, da je moral umreti na njem Zveličar za 27 naše grehe. Pokorščina do nebe¬ škega Očeta ga je pripela nanj, da tako zadosti njegovi pravici za gre¬ he vseh ljudi. Zato je pogled in mi¬ sel na Križanega porodil v njegovem srcu tak stud nad grehi, da si je želel rajši umreti, kakor da bi žalil Boga z najmanjšim grehom. Od križanega Zveličarja se je naučil zlasti one po¬ korščine, ki jo moramo občudovati na njem. Kakor Kristus Gospod je uklonil svojo voljo popolnoma volji božji, da ni storil ničesar — da, celo mislil ničesar — nego kar je spoznal za voljo božjo po zapovedih in dolo¬ čilih svojih predstojnikov. Ker je pa vedel, da človek tako lahko greši, tudi pravični sedemkrat, ne sicer iz hudobije, ampak radi svoje slabosti in nagnjenja — zato je iz dna srca obžaloval svoje pogreške in nepo¬ polnosti in se ostro pokoril zanje. Tega spokornega duha se je zlasti navzel iz premišljevanja ljubezni kri¬ žanega Jezusa. Nauk. Naš Gospod Jezus Kristus je trpel in umrl za vse ljudi, tudi za 28 te, ljubi moj. Njegova ljubezen, ki jo izkazuje vsakemu človeku, je tolika, da se ne bi branil trpeti in umreti tudi samo za-te, ko bi bil grešil sa¬ mo ti. Iz tega lahko vidiš, kako ljub in drag moraš biti svojemu Gospodu in Zveličarju. Ni mu bilo dovolj, da je trpel od jaslic do smrti, marveč je hotel preliti za te zadnjo kapljo svoje krvi. S to ljubeznijo je hotel pridobiti tvoje srce, tvojo ljubezen. In kako vračuješ njemu ljubezen nje¬ govo? Je-li tvoje srce hvaležno in mu vdano? Srečen, če moreš od¬ kritosrčno zatrditi, da ga ljubiš iz vsega srca. Tedaj ti mora premišlje¬ vanje njegovega trpljenja biti naj¬ ljubši predmet. Kakšen si bil do zdaj v tem oziru? Poprašaj se resno in odkrito. Rko najdeš, da si bil mrzel in malo sprejemljiv za njegovo lju¬ bezen, o tedaj nadomesti, kolikor ti je mogoče. Najbolje boš spoznal, kolika je tvoja ljubezen do Križa¬ nega, v kolikor sovražiš greh in se ga varuješ kakor strupene kače. Kajti ljubezen do Boga in greh ne 29 moreta bivati v srcu. »Nihče ne more služiti dvema gospodoma.« Ali ljubiš sveti križ in ga imaš na čast¬ nem kraju v svoji sobi ? O, v kolikih hišah vidiš vsakovrstne podobe, celo nespodobne in izpotekljive — podobe križa pa ne najdeš v njih. Ali se ne pravi to, sramovati se križa — znamenja in spomina ne¬ skončne ljubezni Sinu božjega? Mo¬ rebiti se ga sramuješ i ti ? Daj si odgovor, odkrit in resničen. Ne do¬ pusti, da bi morebiti mlačnost tvoja bila kedaj vzrok, da te ne sprejme v večna bivališča on, čegar zname¬ nju nisi odkazal prostorčka v svoji hiši. Znamenje križa je že tisočim in tisočim bilo povod, da so uravnali svoje življenje po njegovih naukih in so se tako zveličali. Naj je tudi tebi bodrilo k čednostnemu življenju. Pogled nanj naj te bodri in daje moči v boju zoper skušnjave, v tem zna¬ menju boš zmagal gotovo vse sovraž¬ nike tvojega zveličanja. Sklep. Iz ljubezni do trpečega Zveličarja hočem večkrat, posebno 30 pri sveti maši, premišljevati njegovo bridko trpljenje, njegovo smrt. Ob¬ iskati hočem s številnimi odpustki obdarjeni sveti križev pot. Zlasti se hočem po zgledu svojega do smrti pokornega Jezusa vaditi v pokor¬ ščini, da tako odmrjem svoji volji in živim po volji božji in v nji tudi umrjem. Molitev po premišljevanju in litanije. (Glej str. 12.) Četrta nedelja. Pripravljalna molitev. (Kakor za prvo nedeljo, str. 5.) Premišljevanje. Kako je sveti Alojzij častil de¬ viško Mater Marijo. »Sin, glej, tvoja mati!« (Jan. 19, 27.) Ko je božji Zveličar umiral sramotne smrti na križu, se je poln ljubezni in sočutja spomnil svojega 31 ljubljenega učenca, Janeza. Ni ga hotel zapustiti na zemlji brez to¬ lažbe in brez vidnega znamenja svoje ljubezni. Zato mu je dal kot najdražjo zapuščino svojo deviško Mater. Pa po njegovi volji ni Marija samo Janezova mati, ampak mati vseh ljudi. Kot tako je sveti Alojzij ljubil in častil to dobro Mater tako iskreno, da mu je težko najti ena¬ kega častilca. Rodna mati njegova mu je že v zgodnji mladosti vcepila nežno ljubezen do Marije. Pravila mu je o njenih čednostih in njeni lju¬ bezni do zemskih otrok. Zato je po¬ svetil svoje srce nedeljeno in celo nebeški Materi. Ceščenamarija je bila prva molitev, ki jo je majhen otrok še izgovarjal, s katero je vse življenje tako pogostokrat in srčno pozdravljal Marijo. Največje veselje, najslajša sreča mu je bila poslušati govoriti o ljubi božji Materi. Vzra- dostilo se mu je srce, kadar je slišal imenovati njeno ime. Zato je lahko umljivo, da je tako rad govoril o sladki Materi nebeški, da ga je misel 32 na njo pri vsem spremljevala. In ka¬ kor je ljubil in cenil znamenje Zve- ličarjevo, sveti križ, tako se mu je vzljubila podoba Matere božje. Pre¬ pričan je bil, koliko moč ima pri¬ prošnja njena pri božjem in njenem Sinu. Zato je že v nežni mladosti pri¬ poročil čistost svoje duše njenemu mogočnemu varstvu. Da! Toliko je bilo njegovo češčenje do nje, da je dolgo premišljeval, kateri dar bi bil Mariji najljubši, najprijetnejši. Ko je slednjič spoznal, da more Mariji biti najbolj drago deviško in popolno vdano srce, se je osemletni deček zaobljubil pred njeno podobo, da hoče neomadeževano ohraniti naj¬ lepši človekov kinč, neoskrunjeno devištvo. Kako resno in stanovitno je izpolnjeval to svojo obljubo, bomo premislili prihodnjo nedeljo. Omeni¬ mo tu le, da se Alojzij ni pregrešil v ljubezni in češčenju, zvestobi in po¬ korščini do Marije niti en trenutek v svojem življenju. Kadar in kjer je prišel do kakega Mariji posvečene¬ ga svetišča, je vedno pohitel vanj. 33 Ni mogel drugače, da je molil pred njeno podobo, da jo je počastil in pozdravil v njenem svetišču. Veliko¬ krat je obiskal nji posvečene kraje — kvečjemu pokorščina do pred¬ stojnikov je mogla omejiti to nje¬ govo zaželjenje. Posebno je cenil mo¬ litev sv. rožnega venca in Bog sam ve, koliko vencev duhtečih duhov¬ nih rož je zvil nebeški Kraljici. So¬ boto je praznoval nji na čast na po¬ seben način. Ta dan se je postil prav ostro in podvojil svoje molitve ter premišljeval milosti in prednosti Ma¬ tere božje. Prazniki Marijini so mu bili dan srčnega veselja. Ni čuda te¬ daj, da je imela nebeška Mati po¬ sebno veselje nad svojim svetim in pobožnim častilcem, da ga je varo¬ vala in pomagala, da je ohranil dušo čisto, neomadeževano, posebno bla¬ goslovila njegov trud pri učenju in drugih opravilih. Poplačala mu je njegovo ljubezen zlasti s tem, da mu je izprosila jasno spoznanje njego¬ vega poklica in slednjič mu celo na¬ znanila dan njegove smrti. Tako je 34 bila zveza Matere nebeške z nedolž¬ nim mladeničem Alojzijem kar naj¬ tesnejša, lepa in sladka, kakor si je med materjo in sinom lepše in slajše misliti ne moremo. Alojzij je po pra¬ vici bil otrok Marijin. Nauk. Sveti Bernard pravi v ne¬ kem svojem govoru, da Bog hoče vse darove in milosti dajati nam po Mariji in le po nji. Iz tega spoznamo, da moramo prečisto Devico častiti. Le oni more biti dober katoliški kristjan, ki odkrito in prisrčno časti in ljubi nebeško Kraljico. Ni mogoče misliti, da bi kdo resnično in vdano cenil in ljubil božjega Zveličarja, ki je mla¬ čen ali mrzel v češčenju njegove Matere. Če hočeš spoznati, ljubi moj, da-li imaš pravo ljubezen do Boga, spoznati, kako je dušno tvoje stanje, da se li boš zveličal .. . po¬ glej vestno v svoje srce: ali imaš v njem pravo, otroško vdano ljube¬ zen do Matere božje. Če si moraš odkritosrčno priznati, da si v tem mlačen — o! tedaj poskušaj, da po¬ praviš v sebi, kar je pomanjkljivega. 35 Saj to si dolžan lastni svoji duši! Sveti očetje namreč trdijo, da je prava pobožnost v češčenju nebeške Kraljice nemotljivo znamenje, da se večno zveličamo. In v resnici, ko¬ liko številno duš bi se bilo večno pogubilo, da jih ni rešilo češčenje Matere božje. Marija je mogočna Gospa, pa tudi ljubeča Mati; ne sa¬ mo more, ampak ona hoče tudi vsak čas nam pomagati. Zato naj ti bo skrb, da se poslužiš tega tako lah¬ kega, tako zanesljivega pomočka zveličati se — ljubi in časti presveto Devico! Posebno jo časti po zgledu sv. Alojzija s tem, da jo posnemaš v njenih čednostih. Bodi pred vsem pokoren; pokoren Bogu, pokoren svojim predstojnikom (staršem in namestnikom božjim, duhovnim in svetnim), pokoren svoji vesti, svo¬ jim dobrim sklepom, svojemu angelu varihu in Mariji. Pokorščina je tako malopoznana čednost zlasti danda¬ nes. In vendar odvisi časna in večna sreča ravno od nje, kakor zagotav¬ lja Bog sam v četrti svoji zapovedi. 36 Voljno opravljaj svoje dolžnosti bo¬ disi, da si predstojnik drugim, bodisi da si podložen. Najgotovejša pot do zveličanja je pot voljne pokorščine. Sklep. Ljubiti hočem dobro Ma¬ ter Marijo z otroškim vdanim sr¬ cem. Rad ji hočem viti vence kras¬ nih rož, da molim pobožno in redno sveti rožni venec. Tudi pri drugih hočem, kolikor je v moji moči, pospe¬ ševati njeno češčenje. Posebno skle¬ nem, da se hočem po zgledu Mariji¬ nem odreči svojeglavnosti in pa ubo¬ gati Boga in svoje predstojnike. Molitev po premišljevanju in litanije. (Kakor pri prvi nedelji str. 12.) Peta nedelja. Pripravljalna molitev. (Kakor pri prvi nedelji str. 5.) Premišljevanje. Nedolžnost svetega Alojzija. »O kako lep je čist rod v svoji svetlobi; zakaj njegov spomin je ve- 37 čen, ker je spoznan pri Bogu in pri ljudeh.« (Modr. buk. 4 , 1.) — Krasen slavospev so zares te besede, s ka¬ terimi poveličuje Sveti Duh sam ne- omadežno življenje. Nobeno zemsko bitje pa ni bolj vestno in skrbno ču¬ valo svoje čistosti, kakor Marija, brezmadežna Devica. In pri Mariji se je učil sveti Alojzij in izmed mno¬ gih čednosti, ki krasijo tako zelo an¬ gelskega mladeniča, je njegova či¬ stost in nedolžnost, ki nas sili, da jo posnemamo. Njegova skrb za to vzorno čednost je bila tolika, da ga ravno ona krasi med vsemi drugimi z najsvetlejšim žarkom. Po pravici se imenuje Alojzij angelski mladenič, vtelešen angel ali kastiljonska lilija — častni naslovi, ki nam kažejo nje¬ govo sveto, čisto življenje. Krstno nedolžnost je ohranil Alojzij vse dni svojega življenja in je ni omadeževal tudi ne z najmanjšim grehom ne¬ čistosti. Vedel je, da nosi zaklad v razdrobljivi posodi, zato ga je varo¬ val z največjo pozornostjo in čuječ¬ nostjo. Nikoli se niso pečale njegove 38 misli, ki so vedno bile obrnjene na Boga in na svete reči, kedaj s kako ostudno predstavo. Njegova domiš¬ ljija je bila kakor mirno jezero, ki se je v njem zrcalila tiho in mirno podoba božja. Nobeno grešno pože¬ lenje , nikaka nespodobna misel ni kalila vedrega njegovega duha. Nje¬ govo govorjenje je bilo vedno tako, da je le vzpodbujalo vsakega, ki ga je slišal. Da! Tako skrbno in vestno je pazil, da obvaruje svojo nedolž¬ nost, da se je ogibal celo dovolje¬ nega, nedolžnega veselja in uživanja zato, da ne bi prišla v nevarnost njegova čistost. Splošno je bilo zna¬ no, da ljubi Alojzij lilijo nedolžnosti nad vse. Če je prišel v družbo mla¬ dih ljudi, ki niso sicer govorili ne¬ spodobno , pač pa je kdo napravil kako dvoumno opazko, so obmolčali vsi hkrati, kakor na povelje, da ne bi užalili svetega mladeniča ali pro- vzročili njegove upravičene nevolje. Težko bi bilo verjeti, ako ne bi pri¬ čali zaznamki v listih za njegovo proglašenje za svetnika, da Alojzij 39 ni nikoli čutil žela poželjivosti ali kedaj v svojem srcu imel kako ne¬ čisto misel. To popolno zmago nad mesenim poželenjem si je pridobil posebno s tem, ker je bežal pred vsako nevarnostjo, z milostjo božjo in z nežno sramežljivostjo. Ko se je slačil in oblačil, je skrbno čul nad svojimi pogledi, da, tako oster in sramežljiv je bil, da ni upal pogle¬ dati razgaljene roke ali noge. Če je hodil po ulicah in cestah, je imel oči obrnjene v tla. Tri leta je bival na španskem dvoru in občeval vsak dan kot dvorjanič s kraljico, ne da bi bil kedaj svoji gospodarici pogle¬ dal v obličje. Ko bi bil pri neki igri moral poljubiti senco neke deklice, se je najodločneje branil tega in vse prigovarjanje, da tako le more dobiti svojo v igri zapadlo stvar na¬ zaj, je bilo zastonj. Ta njegova dušna čistost je odsevala tudi na njego¬ vem obrazu. Veselje je bilo gledati blagega, čistega mladeniča, ki je bil bolj angelu podoben kot človeku. Nehote ga je moral občudovati vsak, 40 kdor ga je opazoval, kajti slutil je, da biva v njegovem nežnem, šib¬ kem telesu duša, nad katero je mo¬ ral imeti dobri Bog posebno dopa- denje in so se je veselili božji an¬ geli. Ta čut je bil vzrok, da so mu že ob njegovem življenju nadeli častni naslov: »mali svetnik« in »kastiljonska lilija«. Nauk. Bog je duh, nad vse čist, ki ob njem niti senca kakega greha ne more obstati; posebno pa sovraži in studi vsak greh zoper čistost. Zato je Bog zagrozil tem grehom najhujše časne in večne kazni. »Ni¬ kar se ne motite!« piše sveti Pavel Korinčanom (I. 6, 9.) »ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešestniki, ne mehkužni ... ne bodo posedli bož¬ jega kraljestva.« Posebno zavoljo greha nečistosti je kaznoval Bog človeški rod z vesoljnim potopom. Taki grehi so bili vzrok, da je Go¬ spod dal deževati ogenj in žveplo na Sodomo in Gomoro ter pokončal mesti in ljudi v njih. O, koliko tisoč in tisoč duš gori v peklu zavoljo ne- čistosti. In vendar — morebiti no¬ bene pregreha ni toliko razširjena v svetu kot ta; bridke solze bi mo¬ ral točiti, kdor upre svoj pogled v brezmerno morje gnusnosti in hu¬ dobije, ki poplavlja svet; že zorno mladino ukončuje in se v njem va¬ ljajo takorekoč lahkoživi nasladniki. Ali spadaš tudi ti, dragi moj, med te tako nesrečne, pomilovanja vredne ljudi? Si-li morebiti tudi ti v mreži kake grešne, nečiste navade? Ali gloje morda tvoje življenjske moči črv ostudnega greha in te ukončuje prekletstvo nečistosti ter žene v sko¬ rajšnjo, večno smrt? Usmili se ven¬ dar svoje uboge duše! Ne teptaj brezčutno in neusmiljeno svete krvi božjega Zveličarja, ki te je ž njo od¬ kupil in rešil pekla! Ne stori se ne¬ srečnega za vso dolgo večnost! Ali hočeš za trenutek sladnega veselja zapasti strašni usodi pogubljenih, se odreči za vedno uživanju neskonč¬ nega Boga in goreti večno v ognje¬ nem in žveplenem morju? Ne! tega nečeš, ne moreš hoteti! Zato ogni se 42 strašnemu prepadu, ki zeva ob tvo¬ jih nogah; vrni se in hodi po stezi čistega življenja, če si zašel morebiti ž nje. Beži pred bližnjo priložnostjo, ogibaj se slabih tovarišev, pusti po- hujšljive knjige! Bodi kolikor moč točen in vesten v tej zadevi! Moli goreče, vztrajno, da ostaneš stano¬ viten, prosi za najlepšo čednost, sveto čistost. Spomni se pogosto, da že ena sama radovoljna nečista misel zadostuje, da te pogrezne v pekel, iz katerega ni več rešitve! Rko hočeš ostati čist ali zopet čist postati, kliči prav pogosto v pomoč brezmadežno Devico Marijo, časti prav prisrčno sv. Alojzija . . . gotovo ti bota po¬ magala in izprosila milosti stanovit¬ nosti. »Blagor jim, ki so čistega srca, ker oni bodo gledali Boga.« Sklep. Ohraniti hočem stanovsko čistost neomadežano in neoskrunje¬ no. V vseh skušnjavah zoper njo si hočem z molitvijo pomagati, da ne padem. Trden je moj sklep: »Rajši umreti, kakor Boga žaliti s kakim grehom.« Vsak dan bom zmolil eno češčenomarijo, preden se vležem spat, da mi dobra Mati s svojo priprošnjo obvaruje dušo čisto vsakega nespo¬ dobnega greha. Molitev po premišljevanju in litanije. (Kakor pri prvi nedelji str. 12.) Šesta nedelja. Pripravljalna molitev. (Kakor prvo nedeljo str. 5.) Premišljevanje. Zatajenje in spokornost svetega Alojzija. »A ko hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, innaj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj.« (Mat. 16, 2 l l.) Zgodaj, v prvi mladosti je spo¬ znal sveti Alojzij, da se ne more ohraniti nedolžnost, kakor z zataje¬ vanjem. To spoznanje mu je bilo vzrok, da se je zatajeval in pokoril 44 tako, da je včasih presegalo njegove moči. Ne motimo se, če trdimo, da je njegovi tako zgodnji smrti bil vzrok kolikor toliko njegovo ostro zatajevanje. Ko je bil še majhen ne¬ razsoden deček, je vzel nekemu vo¬ jaku smodnika in se navadil nelepih besedi in kletvic, ki jih ni niti raz¬ umel. Če tudi zanj to ni bilo greh, se je vendar za te pogreške pokoril vse življenje ostro in hudo. Njegovo ke¬ sanje je bilo tako srčno, da ni mogel pri prvi spovedi v Florenci ihtenja in joka izpregovoriti besede in je celo omedlel. Ni mu zadostovala po¬ kora, ki mu jo je naložil spovednik, marveč je še sam dodal ostrih po¬ koril. Pri jedi in pijači je bil tako zdržen, da so se sploh čudili, kako more živeti ob tako pičli hrani. Če se je moral udeleževati večje go¬ stije, si je izbral najslabše koščke in jedi, ki so mu najmanj ugajale. Tako zelo si je znal krotiti svoje požeietj^ nje, da ni spoznal, ali je ječi ^tohra ali slaba. Na čast umirajočemh,;Zfe~ 1 ličarju se je posti! vsak petek im vsako •» 45 soboto na čast preblaženi Devici in k temu še navadno vsako sredo. — Kakor v jedi, tako je zatajeval Aloj¬ zij svoje oči. Kar je druge mikalo videti, je preziral popolnoma angel¬ ski mladenič. Videlo se je, kako da se kar nič ne zanima za ta svet. In res je bilo tako! Svetu je bil odmrl in kar je druge razveseljevalo — pred tem je on bežal. Če so drugi počivali trudni dnevnega dela, se je sveti mladenič vtopil v pogovor s svojim Bogom. Sredi noči je več¬ krat vstal, kleče molil dolgo, dolgo, da se je onemogel zgrudil na tla. Da bi se upodobil nekoliko Zveličarju, ki je na lesu svetega križa visel, si je dal v posteljo oster les, da se je na njem okrepčal za prihodnji dan. O koliko zatajevanje, kolika spokor- nost! — Skoraj vse življenje je trpel za glavobolom — a nikdar ni tožil o njem, nikdar ne izrekel vzlovoljne besede. Da, srečnega se je štel, da sme nositi trnjevo krono! Splošno je \ znano, kako je krotil svoje meso, da služi popolnoma duši. Bičal se je do 46 krvi in ni maral, da je trpelo njegovo telo, da je tekla iz njega kri, da je večkrat kar omagovalo! Pokora — vedno pokora! to je bil njegov izrek in celo na svoji bolniški postelji ni odnehal z ostrim, hudim svojim za¬ tajevanjem. Na smrtni postelji je po¬ nižen prosil, da naj ga bičajo ali vsaj mu dovolijo, da bo umrl na golih tleh. Po pravici imenujejo sv. Aloj¬ zija duhovnega mučenika. Nauk. Nebeško kraljestvo silo trpi, in le silni ga dobe, tako pravi božji Zveličar. Nismo na svetu za to, da bi igrali in se kratkočasili; da bi uživali in se veselili. Človekovo življenje je neprestani boj zoper troj¬ nega sovražnika: poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja. Brez boja ni zmage, brez zmage ne venca, brez venca ne zveličanja! — Kako si se do sedaj, dragi častilec, vojskoval? R\i si se bojeval tako, da moreš upati večnega plačila v ne¬ besih? Pomni, dragi, da moreš vo¬ liti le med dvema: nebesa ali pekel. Če si ne pridobiš, ne izvojuješ ne- m bes, potem ti ostane pekel. Ne bodi len in brezskrben; pripravi se na re¬ sen odločilen boj zoper svoje strasti, zoper hudoben svet, zoper hudob¬ nega duha! Ozri se pogosto na vzor svoj, svetega Alojzija. Glej, kako ju¬ naško se je vojskoval, posnemaj ga! Gotovo ni potreba in tudi nisi dol¬ žan se posluževati takih sredstev, takega junaškega zatajevanja, kakor jih je uporabljal sv. Alojzij. Toda, da v gotovi meri zatajuješ svoje po- čutke, krotiš svoje nagnjenje in po¬ želenje, delaš pokoro za svoje grehe — to je na vsak način potrebno, če se hočeš zveličati. — Zatajevanje — pokora! — Kako neprijetni besedi marsikateremu srcu, za marsikatero uho! Kako se svet zgraža nad temi pojmi! In vendar: potrebno je, da se privadiš ne samo na besedi, mar¬ več, da dejansko na sebi izpoinuješ. Paziti moraš na svoje oči in ušesa, da ne pride po njih v srce, kar bi ga umorilo; krotiti moraš svoj jezik, da ne govori nič grešnega; gospo¬ dovati moraš svojemu grlu, da se ne 48 vdaš razkošnemu uživanju; čuvati moraš roke in noge, da ne storiš no¬ benega dejanja, da ne hodiš po poti, ki bi ti bila v pogubo. — Ne zado¬ volji se z majhnimi pokorili, ki ti jih naloži spovednik v spovedi: da za¬ dostiš za časne kazni, si nalagaj sam še kakšno pokoro, ki ti pomaga, da zadostiš tem gotovejše za časne kazni, ki jih zaslužuje greh. Pomisli, kako ostro se je pokoril sveti Aloj¬ zij za male pogreške svojih otroških let. O koliko je kristjanov, ki lahko¬ miselno prelomijo zapoved, ki tirja le nekoliko zatajevanja. Tako n. pr. je že splošna navada, da se malo ali celo nič ne ceni zapoved o postu. In vendar je tako početje velik greh, ker se s tem pregreši zoper pokorščino do sv. Cerkve, ki je namestnica božja na zemlji. O ne bodi samo po imenu kristjan, ampak izkazuj se vedno in povsod pravega katoličana, ki vidi v sv. Cerkvi svojo mater in ji je v vsem pokoren. Saj »kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor očiten grešnik in ne¬ vernik«, je rekel Gospod Jezus Kristus. 49 Sklep. Vaditi se hočem kolikor moč v zatajevanju in spokornosti, ker vem, da s tem oveselim božje Srce. Držati se hočem zapovedi o postu, in rajši lačen biti, kakor bi jedel ob petkih in postnih dneh meso. Skrbno hočem čuvati svoje počutke, svoje oči in ušesa, posebno svoj je¬ zik, da ne užalim s kakim grehom svojega Boga! Svoje grehe ho¬ čem prav srčno obžalovati, pokoro, naloženo v spovedi, zvesto opraviti in si še naložiti kako drugo spokorno delo. S takimi pokorili, če so tudi majhna, vem, da oveselim božje Srce in mi bodo v plačilo kdaj v ne¬ besih. O Jezus, daj, da le Tebi ži¬ vim! O Jezus, daj, da umrem Tebi. Molitev po premišljevanju in litanije. (Kakor pri prvi nedelji str. 12.) KAZALO Stran Šestnedeljna pobožnost k sv. Alojziju . Posvečenje sv. Alojziju. Prva nedelja. Pripravljalna molitev. Premišljevanje: Alojzijeva gorečnost do molitve . Molitev po premišljevanju. Litanije v čast sv. Alojziju. Druga nedelja. Premišljevanje: Alojzijeva pobožnost do presv. Rešnjega Telesa . . . . Tretja nedelja. Premišljevanje: Alojzijeva ljubezen do križanega Zveličarja. Četrta nedelja. Premišljevanje: Kako je sv. Alojzij častil deviško Mater Marijo . Peta nedelja. Premišljevanje: Nedolžnost sv. Aloj¬ zija 1 3 5 5 6 12 13 17 17 24 24 30 30 36 36 43 43 Narodna in uniuerzitetna knjižnica Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča sledeče knjižice velikega vzgojnega pomena. Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. Trije zvezki po 60 vin., trdo vez. 80 vin. Šopek povestic o četrti za¬ povedi. (D. Ozvatič.) 8 vin. Spominek prvega svetega obhajila. 12 vin. Sv. Germana. Zgled krščan¬ ske potrpežljivosti. S podobami. 10 vin. Molimo! (Kako? — Zakaj?) 20 vin. Mladini. Pogosto in vsak¬ danje sveto obhajilo. (O. Julij Lin- telo.) 30 vin. Starišem in vzgojiteljem! Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu. (O. Julij Lintelo.) 25 vin.